It. 48.	MaribOPj dne X. decembra JL9IO«	LX) V
IsKala vsak Četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsb. Selele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi, Mskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine« «—■ Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štov. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koro&k»
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, ga Inserate se plačuje od enostopne pefcitvrste za enkrat 15 vin», aa dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. — Nei
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Razpadanje Plojevega kluba.
Na Dunaju se vršijo med jugoslovanskimi poslanci važni dogodki. Poslanci iz Plojevega kluba, ki imajo krščansko-socijalne volilce za seboj, so izstopili iz liberalnega Plojevega kluba ter vstopili v Slov. klub. Za sedaj so izstopili štirje poslanci: dr. Duli-bič, lvaniševič, Peric in Prodan. S tem je narastel Slovenski klub na 22 čianoy in je pri sedanji razdra-panosti v poslanski zbornici postal izmed najmočnejših klubov.
Odločno in neutrudno postopanje naših slovenskih poslancev za pravice slovenskega ljudstva ni o-stalo neopaženo med hrvatskim ljudstvom. Naša kat.-narodna organizacija je našla tudi na Hrvatskem odmev in posnemanje. V kraljevini hrvatski je nastala krščansko-socialna stranka prava in istotako tudi v Dalmaciji. Hrvatsko ljudstvo zahteva, da se tudi v politiki upošteva katoliško stališče in da se njega poslanci ne družijo z liberalci. Zato je zahtevalo ljudstvo, da njega poslanci izstopijo iz Plojevega, kluba in se združijo z našimi slovenskimi poslanci. To so tudi storili, ubogali so glas ljudstva, in omenjeni štirje poslanci so že člani Slovenskega kluba.
Kako celo drugače je ta četvorica hrvatskih poslancev ravnala kakor zastopnik' ptujsko-ormoškega okraja, dr. Ploj! Ta je bil izvoljen od katoliške strani, in čeprav se je želelo, da se združi s svojimi ožjimi slovenskimi tovariši, priklopil se je, ne zmeneč se za mnenje svojih volilcev, liberalnim tovarišem. S tem je pomagal sicer za nekaj časa liberalizmu na Slovenskem, a sedaj, ko se je vzbudila katoliška zavest tudi na Hrvatskem zelo mogočno, dobil je hud političen udarec. Tovariši, ki so bili skozi tri leta ž njim, so nam povedali, da za nje kot zastopnike katoliškega ljudstva, ni mesta v njegovem klubu. Najnovejši dogodek, ki se je izvršil na Dunaju, pa obenem jasno dokazuje, da naša stranka ni iz kakih osebnih ozirov delala proti IToju in njegovemu klubu, ampak iz istega prepričanja kakor štirje izstopivši hrvatski poslanci, namreč ker je Plojev klub le zavetje liberalcev, ne pa zastopnikov jugoslovanskih narodov.
Ptujsko-ormožki okraj, ¡sedaj je Čas, da zopet govoriš odločno besede s svojim poslancem, ki ti je u-skočil v tabor, kjer je zbirališče jugoslovanskega liberalizma!
PODLISTEK.
Naše jeruzalemsko romanje.
(Konec.)
Za tujce so sedaj pripravljeni v Jerihu veliki hoteli Jordan, Gilgal, Bellevue, du Pare, kjer je bilo tudi za. nas pripravljeno kosilo in prenočišče.
To kosilo je bilo prava pokora za nas. Juha čisto vodena, potem strašno mastno ovčje meso, potem še neko drugo meso. pravili so, da je bilo kame-lino. Najboljša je bila še črna kava. Se slabše je bilo s pijačo. Voda je bila mlačna in gosta, kakor svež hruškovec. Vino bi bilo dobro pa so ga nalašč pustili stati celo dopoldne na pekočem solncu, da je bilo kakor krop in še steklenice skoraj nisi mogel prijeti, tako je bila vroča. To so storili nalašč, da, bi popili čim manj vina, ker je bilo že naprej plačano. Na dvorišču so imeli v nekem zaboju pivo na ledu, ki se je pa moralo posebej plačati. Toda pivo je nevarna reč, še doma si človek lahko ž njim želodec pokvari, kaj šele v daljnem turškem Jerihu. Ni preostajalo drugo, kakor trpeti žejo in se tolažiti s tem, da bo tudi to minolo.
Po kosilu smo imeli do 3. ure počitek. Strašne ure! Utrujeni smo bili vsi, toda očesa ni bilo mogoče zatisniti. Vročina je bila Še v senci huda, da bi lahko človeku možgani zavreli v lobanji, žeja je bila vedno hujša, in povrh Še nadležne jerihonske muhe, ki so zelo majhne, pa sitne prav kakor muhe. Mene je mikalo, napraviti majhen izlet v okolico, in si ogledati razvaline starega Jeriha, toda vročina ie bila moreča, in povrh za življenje nevarno, oddaljiti se od skupine. Svojih kosti le še ne bi rad pustil na jeri-honskem polju in svoje mošnje ne beduinom. No, na svetu vse mine, prišla je 3. ura in naložili smo se
Državni zbor.
Po dolgem odmoru se je dne 24. m. m. otvoril zopet državni zbor. Vlada je predložila proračun za leto 1911. Izdatki so proračunjeni na 2780 milijonov kron. Nas zanima najbolj poljedeljsko ministrstvo. Izdatki tega ministrstva so proračunjeni na 58 milj., in ako primerjamo to svoto z izdatki drugih ministrstev, vidimo, da je to najsiabše od vlade obdarjeno ministrstvo. Celo mlado ministrstvo za javna dela dobiva že 100 milijonov.
Važnejše postavke v proračunu za poljedelsko ministrstvo so take-le: Za poljedelski in gozdarski pouk 1,536.000 K; naravnostno pospeševanje poljedelstva in gozdarstva 6,102.100 K; za statistiko in strokovne informacije 170.000 K; za prenavljanje vinogradov 400.000 K; za melioracije 4,400.000 K; donesek za melioracijski fond 8,000.000 K; donesek, države za povzdigo živinoreje in vnovčevanje živine 6 milijonov K; za izvrševanje agrarnih postav 534.000 K. V krogih kmečkih poslancev vlada splošna, nevolja zaradi tako mačehovske skrbi za poljedelstvo v Avstriji.
Ker pa v kratkem Času do novega leta ni mogoče, tla bi se rešil cel proračun, se bo dovolil najprej le začasni proračun za prvo polovico prihodnjega leta. Seveda tudi začasni proračun še ni zagotovljen, kajti predlog mora skozi proračunski odsek, a tam se bo nadaljevala slovenska obstrukcija. Vlada si je v svesti te velike nevarnosti, in zato se je začela pogajati s Slovenci. Pogajanja so dosedaj tajna.
* * . *.
* ** ■
Ko je finančni minister vložil s posebnim govorom začasni proračun in stalni proračun, se je začela razprava o preskrbi cenih stanovanj za delavske stanove. Toda več kakor o stanovanjih, se je govorilo o draginji. V soboto, dne 26. m. m. se je sprejel predlog za preskrbo cenih stanovanj. Novi zakon ima ta-le namen:
Dobrih in zdravih stanovanj tudi na deželi zelo pogrešamo. Kmet, ki nima svojih ljudi, oziroma stanovanja za delavce, jib večinoma za drago plačilo več dobiti ne more.
Zelo velika krivica se godi posestnikom na deželi, da zahtevajo davčne oblasti hišno-najemni davek tudi od delavskih hiš. Ce je viničarska hiša prosta hišno-najemninskega davka, zakaj se zahteva potem
zopet na vozove, ki so odleteli z nami proti Jordanu in Mrtvemu morju. Kmalu za vasjo prenehajo zeleni vrtovi, pa smo zopet v puščavi; naokoli sam pesek, le tu in tam kak bodljikav grmiček. V vročem palestinskem solncu se oko silno moti; zdi se vse blizu, pa je neskončno daleč. Po očesu sodeč, bi prišel človek do Jordana peš pol ure, v resnici smo pa v divjem dirjanju dospeli komaj v dveh urah do Jordana.
Kakor venec obdaja, zeleno, našim\vrbam podobno grmovje in protje jordansko obrežje; komaj smo se prerili skozi. Obstali smo po priliki na tistem mestu, kjer je bil Jezus krščen. Izmolili smo na glas s solzami v očeh krstno obljubo. Kakšen je Jordan? Po svojih spominih zelo častitljiv, po svoji barvi pa nikakor ni lep, ampak blaten, kakor naša Pesnica ob deževju. Umaže se na svojem dolgem potu od Galilejskega morja skozi mehka tla. Zaupati mu tudi, ni. V vodi so prepadi, do 12 metrov globoki, ki te lahko po-žro. V vročih dnevih ne smeš gologlav v vodo, drugače dobiš solnčarico, in si v nekaterih minutah mrlič. Reklo se nam je, da se lahko kopljemo v Jordanu, ampak tega bi ne priporočal nikomur. Kdor ne zna dobro plavati, se izpostavlja nevarnosti. Ko stopiš v vodo, si takoj do kolena v blatu in si no moreš nog umiti.Naenkrat se zasliši trobentanje; odhod je! Potem zmeči na sebe obleko in obutalo na blatne (noge, pa hajd na voz! Boljše je, kopati se v Mrtvem morju, kjer je na bregu in v morju le drobno kamenje.
Mrtvo morje, ti stari znanec iz otroških let, sedaj si tu pred nami! S kakim čustvom te naj pozdravimo? Strašno resno si in taka so tudi naša čustva. Tvoja okolica izgleda kakor polje, posuto z mrtvaškimi kostmi. Razen nas ni živega bitja tu, le na severnem obrežju proti Jordanu raste majhno grmičje. Pravijo, da ptič ne more leteti čez Mrtvo morje; to sicer ni res, ampak ptičev tukaj ni videti, povodne ptice bojda včasih plavajo po njem, pa kmalu izgi-
hišno-najemninski davek od stanovanja poljskega delavca. Dandanes bi lahko Še mnogo ljudi živelo, in marsikatera obitelj bi si rada zidala stanovanje na deželi, pa zaradi velike draginje delavcev in stavbenega gradiva ne more. Da se temu odpomore, se je sprejela v zbornici postava za preskrbo cenih stanovanj, in upanje je, da ji tudi gosposka zbornica pritrdi. Glavni obseg te postave je: Za zidanje in zboljšanje stanovanj v nižjih krogih se bodo ustanovili skladi za preskrbo cenih stanovanj, in država bo prispevala: od leta 1910 do leta 1920 po 6 milijonov na leto v ta namen.
Sklad za preskrbo cenih stanovanj je določen: Za samostalne korporacije, kakor okraji, občine, javne samouprave, zavode, stavbene in dobrodelne zadruge itrl. Iz tega sklada se bodo dajala posojila za nakup potrebnih prostorov, za stavbo novih delavskih! liiš, ter se bodo tudi že na obstoječih hišah odplačevala. Kot delavska stanovanja veljajo tista, katerih sobe s kuhinjo vred ne presegajo 80 kvadratnih metrov. V celi postavi bode vlada, še izdelala podrobni načrt o izpeljevanju te postave, kar bodemo svoječas-no poročali. Slovenski poslanci bodo skrbeli, da bodo v komisiji, ki bo razdeljevala omenjeni denar, tudi Slovenci zastopani,
* *
*
V torek, dne 29. m. m. se je začela razprava o nekaterih predlogih draginjskega odseka, kako bi se preprečila draginja. Sovražniki kmeta zahtevajo, da se odpro meje za tujo živino in se dovoli uvoz tujega, posebno argentinskega mesa. Stališče Slovenskega kluba, ki je proti vsakemu oškodovanju kmečkega stanu, bo zastopal poslanec RoŠkar.
V teku zadnjih dni so štajerski slovenski poslanci vložili te-le predloge in vprašanja:
Dr. Korošec je stavil nujni predlog za podpore onim, ki so bili letos poškodovani po toči v okrajih Rogatec, Šmarje in Kozje.
Dr. Kari Ve r s t o v Š e k je vložil nujni predlog za po toči poškodovane posestnike v občinah: Št. Vid, Razborje v slovenjegraškem okraju, Skale, To-polščica in Šoštanj (okolica) v šoštanjskem okraju.
Dr. V e r s t o v š e k je stavil tudi interpelacijo na pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja glede naravnost turških razmer pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Interpelacija opisuje obširno neznosno stanje, pod katerim ječi slovensko ljudstvo ra-
nejo. Ribe, ki zabiodijo iz Jordana v Mrtvo morje, takoj poginejo. Na celem svetu ni kaj enakega najti, za zemljeznanstvo je to prava uganka. Leži 394 metrov pod gladino Sredozemskega morja, dolgo je 70 kilometrov ali 20 ur hoda,, Široko 15 kilometrov ali n'/2 ur hoda, globoko je do 309 metrov. Nekateri po-topisci pravijo, cla je čisto mirno, ker je voda. pretežka. Ob našem prihodu je voda precej močno plivkala, dasi je bilo mirno vreme. Izgleda pa res kakor kaka raztopljena kovina ali razlito olje. Ima namreč 26 do 28% raznih soli; klor-kalcij povzroča, da izgleda kakor olje, klor-magnezija pa mu daje strahovito ogaven okus. Čudna in hudomušna voda je to. Ce se hočeš podurniti, se ne moreš, sili te na površje, pač pa ti lioče glavo obrniti dol, noge pa kvišku, in gorje, če dobiš vodo v usta in v cči. Po kopanju navadno koža hudo srbi.
Ko smo nekateri Capljali v morju, je zadonel na obrežju gromoviti „Živio". Tam je stala bajta, kjer še je dobilo grozdje, pa tudi pivo. Tako mogočen je danes promet, da ceio na Mrtvo morje dospe evropsko pivo. V tej bajti so tedaj zagnali naši sopotniki tak vrišč. In kaj je bilo? Mož, ki je prodajal tam pivo in grozdje, je bil — Slovenec iz Prekmurskega, njegov tovariš pa Bolgar, torej tudi Slovan. Slovana pač človek povsod najde, čeravno nam nemškutarji vedno trobijo, da s svojim jezikom nikamor ne pridemo.
Od Mrtvega morja vidimo v daljavi proti zapadli Oljsko goro, ki jo razpoznamo po visokem zvoniku ruske cerkve, od vzhodne stra-ni pa gleda preko Jordana gora Nebo, od koder je Mojzes videl sveto deželo, v katero mu ni bilo dano priti.
Solnce je pošiljaio zadnje žarke na Mrtvo morje, ko smo se poslovili od njega in se vrnili v Jeriho. Tolažili smo se, da morda zvečer zapihlja liladen veter, kakor je bilo v Jeruzalemu, a motili smo se; vlekel je kuhan veter iz puščave. Doma nas je čaka-
di neraškutarskega sodnijskega, osobja. Zlasti se poziva pravosodno ministrstvo, da ukrene potrebno, da se slovenske izpOvedbe vedno protokolirajo slovenski.
Posl. Roškar je vložil nujni predlog, s katerim zahteva od c. kr. vlade hitre in zadostne pomoči za vse, v mariborskem in ljutomerskem okraju v-sled raznih ujm pomanjkanje trpeče ljudstvo.
Poslanec P i š e k je dne 26. novembra interpeli-ral ministra zunanjih zadev zaradi nemških napisov na okrajnih cestah v konjiškem okraju. Zahteval je, ker je celi okraj popolnoma slovenski, da se napravijo kažipoti slovenski. Nemški okrajni zastop s sa-monemškimi napisi (kažipoti) izziva Slovence.
Dne 27. novembra je stavil poslanec P i š e k nujni predlog za po toči hudo poškodovane občine v
konjiškem in slovenjebistriškem slovenskem okraju.
* *
*
Slovenski klub je sedaj močen in Šteje 22 članov. V klub sta stopila novoizvoljena slovenska poslanca dr. Verstovšek in Jarc < ter hrvatski poslanci dr. Dulibič, Ivaniševič, Prodan, Perič, ki so bili do-sedaj v Plojevem klubu. Plojev klub Šteje samo 13 članov, in Še ti so med seboj needini.
politični ogled.
—	Enoten češki klub. Češki poslanci so se združili v enoten češki klub. Predsednik mu je bivši trgovinski minister dr. Fiedler.
—	Hrvatski sabor otvorjen in odgoden. V torek, dne 22. novem ura t. 1. se je sešel novoizvoljeni hrvatski sabor. Ob 11. uri je otvoril sejo starostni predsednik dr, Erazem Barčič, prečitavši kraljev odlok, s katerim je bil sklican sabor. Poslanec Kumičič je obžaloval, da ni tudi Reka zastopana v saboru. Nato je stopil v sabor ban Tomašič in je prečita! kraljev odlok, v katerem je izražena nada, da bode sabor deloval, in da se sestavi v ta- namen potrebna večina. Po prečitanju tega odloka je bil sabor odgoden.
Italija proti Avstriji. Italijanska vlada zahteva 200 milijonov lir z& nove trdnjave ob meji. Od te vsote porabijo tri četrtine za utrdbe ob avstrijski meji. Zelo značilno za prijateljske odnošaje med Italijo in Avstrijo je tucli to, da bo premeščen sedež 4. armadnega zbora iz Genove v Padovo. S tem bodo posadke na avstrijski meji zopet znatno ojaČene.
—	Novi ruski minister za zunanje zadeve. Te dni je bil imenovan ministrom za zunanje zadeve na Ruskem Sergij Dimitrijevič Sasonov. Do sedaj je o-pravljal te posle Izvoiski. Sasonov je menda najmlajši zunanji minister v Evropi, ker ima komaj 45 let. Služil je pri poslaništvu v Londonu, pri Vatikanu je bil 10 let. Sasonov je poročen s sestro žene ruskega ministrskega predsednika Stolypina.
—	Angleški državni zbor je razpuščen. Nove volitve, ki bodo tako hude, kakor doslej Še nikdar ni--¡o bile, -s- bodo vrS,.e Št to zimo. Gre se za uničenje gosposke zbornice. Volilni boj se je že pričel.
Razne novice.
* Duhovniške vesti. Gosp. Alfonz Požar, kaplan v Vojniku, je dobil župnijo Frankolovo. Gosp. Ferdinand Zgank, kaplan v St, Jurju ob juž. žel., je prestavljen za kaplana k' Sv. Martinu pri Velenju.
Razpisana župnija. Ker gre l dosedanji častiti gospod župnik Anton Kocuvan v pokoj, je razpisana župnija Lembah (patronajt nadžupnija Hoče). Prošnje je vložiti do 3, jan. 4911.
Iz politične službe. Bivši državni poslanec in okrajni glavar v Bukovini Franc grof Bellegarde in namestniški tajnik Robert pl, Costa^ Rossetti sta ime-¡aovana za okrajne glavarje na Štajerskem.
*	Iz šole. Deželni Šolski svet je odredil, da se ustanovi v St. Lenartu v Slov. gor. samostojna lraz-redna meščanska ljudska šola z nemškim učnim jezJ kom. 4razredna ljudska Šola v Artičah pri Brežicah je razširjena v 5razredno. Nastavljeni so: na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. kot nadučitelj tamošnji stalni učitelj in začasni šolski vodja Anton Vogrinec, na ljudski šoli v Kaplji kot nadučitelj tamošnji začasni šolski vodja Ditmar Grosslinger. Stalni so postali: na ljudski šoli v Soboti tamošnji začasni učitelj Albin Siter, na ljudski šoli v Trbovljah tamošnje začasne učiteljice Eleonora Vodušek, Marija Windischer, Štefka CimperŠek in Marija Arzenšek, na ljudski šoli v Poljčanah 1 stalni učitelj v Studeni-cah, Sebastijan Krolky, na ljudski šoli v Lučah ta-mošnja učiteljska suplentinja Gizela Dominikus, na ljudski šoli v Zibiki tamoŠnja začasna učiteljica Marija Troha, na ljudski šoli v Središču tamošnja učiteljska suplentinja Alojzija Kocmut, na ljudski Šoli pri Sv. Tomažu pri Ormožu < učiteljska suplentinja pri Sv. Barbari v Halozah, Alojzija Herg. Stalni u-čitelj Leopold Culk je prestavljen s Ptujske gore v Jobrno. Stalni učitelj pri Sv. Vidu pri Ptuju. Ivan Klenovšek, je vstopil v pok. Dež. Šol. svet je imenoval učiteljskega kandidata T. Gselmana za provizorične-ga učitelja na ljudski šoli v Makolah. 'Provizorični učitelj na šoli v Šoštanju Miloš Tajnik je imenovan za definitivnega učitelja na isti šoli. Za suplenta na ljudski Šoli v Slov. Bistrici je imendjvan učiteljski kandidat Jožef Steinberger. Učiteljski kandidat Kari Rumpret je imenovan za učiteljskega suplenta na ljudski šoli Zdole pri Brežicah. Razpisano je mesto učitelja na trirazredni ljudski šoli III. krajevnega razreda v St. Florijanu pri Doliču, poŠta Mislinje. Prošnje do 31. dec. Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah je do 15. dec. razpisana služba učiteljice na tamošnji 2-razredni ljudski šoli. Učiteljski kandidat g. M. Majcen je imenovan za učiteljskega suplenta na ljudski šoli v Hajdinu pri Ptuju.
Iz pošte. Absolvirani realec Kari Binder v Mariboru je imenovan za poštnega praktikanta pri poŠti v Mariboru I. Poštar Janez Schwischay v Konjicah je prestavljen kot višji poštar prvega plačilnega razreda v Feldbach. Poštar Emil Schwischay v Rogaški Slatini je na lastno prošnjo prestavljen v Konjice.
*	Plojeva samohvala. Ploj se je na vse moči in z vsemi sredstvi trudil, da je ¡zlezel v letošnje delegacije. Naši listi so že poročali o tistem „lepem" načinu, kako je prišel Ploj do delegacijskega mandata, in o njegovi prosluli politični značajnosti, s katero ga je izvrševal. Kako daleč sega njegova politična značaj-nost, se vidi tudi iz tega, da v svojem glasilu „Sloga" da izrabljati V svoj prid besede našega cesarja. Pri vsprejemu delegacij po našem presvitlem cesarju, se je namreč Ploj močno potrudil, da je bil predstavljen Nj. Veličanstvu. Pri tej priliki se je vršil kratek razgovor, katerega pa Ploj, kakor poroča v „Slogi", dobesedno ne more naznaniti „iz raznih obzirov", najbolj seveda zavoljo tega ne, ker besede ne vsebujejo tiste hvale, katero bobna „Slcfga" med svet. Nj. Veličanstvo se je namreč samo pohvalno izrazilo o trudu in delu, ki ga je imel Ploj s svojim poročilom. Tako hvalo pa izreka naš presvitli1 cesar v svoji veliki u-ljudnosti in dobrotljivosti napram vsakemu poslancu, ki ima kakšno poročilo, in tudj napram drugim. To je bila vsa hvala, ki jo „Sloga" tako gostobesedno in bahato trobi med naše ljudstvo. Odločno moramo oporekati, da se besede našega, presvitlega cesarja zlorabljajo v osebno povzdigo poslanca, ki se krčevito opri-jemlje vsakega sredstva, tla ne bi utonil popolnoma v političnem vrtincu, v katerega ga je zanesla njegova sebičnost. Kako dobro in premišljeno — po „Slogirdh" besedah — dela načelnik kluba trinajsterih v korist svojih volilcev in sploh Slovencev, o tem je naš narod že sodil in bo še sodil.
*	Odkrita beseda. „Slov. Narod" z dne 19. m. m. piše doslovno, naše politično stališče jasno označujoče sledeče: „Dasi neradi in v svojo sramoto, mO-lamo priznati, da je vsa slovenska politika in skoro vsa gospodarska moč na Koroškem v klerikalnih rokah, zakaj posamezni samostojni (to se pravi liberalni) možje ne pridejo v poŠtev. Klerikalizem ima torej na strani skoro vse slovensko ljudstvo." To izjavo „Slov. Naroda" vzamemo z zadovoljstvom na znanje. Saj smo vedno trdili, da liberalizem na Slovenskem nima ugodnih tal, in srečno do tega prepričanja so končno po dolgem obotavljanju prišli tudi liberalci.
*	Slov. občine, pozor! Po pravici se pritožujemo Slovenci, da nam tujci samovoljno pačijo imena naših krajev. Nekaj je seveda kriva tudi naša, pravzaprav občinskih uradov nemarnost in zanikrnost. O priliki letošnjega ljudskega štetja se da v tem pogledu popraviti, kar so zagrešili drugi in mi zamudili. Popisati bo treba tudi imena krajev. Kakor bodo vpisana ta imena, tako pridejo v uradni seznamek. Zdaj nam je torej dana prilika, da se za vselej znebimo mnogih, za nas naravnost sramotilnih polcvar naših krajev. Občine naj strogo pazijo, da zapišejo za imena krajev samo pristna domača ljudska imena brez vseh, nam doslej vsiljenih tujih pokvek! Slovenske zemlje lice bodi čisto!
*	Izboljšanja vojakom. Z današnjim dnem je stopilo v veljavo od delegacij dovoljeno izboljšanje plač. Naredniki višje stopinje bodo dobivali od zana-prej dnevno 90 vin., naredniki nižje stopinje 70 vin., ietovodje višje stopinje 70 vin., nižje stopinje 48 vin., korporali višje stopinje 40 vin., nižje stopinje 36 vin., desetniki 24 vin., prostaki 16 vin.
*	Kava bo dražja. Kava se vsled letošnje slabe letine podraži v kratkem za 20 vin. pri kg.
*	Izvoz krmil v Rumunijo zopet dovoljen. Meseca junija leta 190,9 je bila rumunska vlada prisiljena, vsled slabe letine prepovedati izvoz krmil. Ta prepoved, ki je veljala pred vsem za seno, slamo in deteljo, se je sedaj odpravila. Povod temu je dala letošnja zelo ugodna letina. Samo pšenice se je pridelalo 17 milijonov hektolitrov več nego lani. Tudi sena, detelje in drugih krmil se je zelo mnogo pridelalo.
*	O vlogah na deželni odbor in druga oblastva. Deželnemu odboru prihajajo večkrat razne prošnje zadrug, društev in posameznikov, ne da bi bil naveden v prošnji namen, v katerem se naproša podpora. Marsikdo prosi tudi v isti vlogi podpore v razne svr-lie. V tem oziru opozarjamo svoje čitatelje, da je vsaki vlogi na oblastva natančno označiti namen, iz katerega se je vložila prošnja, da je prositi za vsako stvar v posebni vlogi in vsako prošnjo treba podpreti s potrebnimi dokazili in priložiti morebitne načrte, proračune itd. Drugače se prositelju lahko zgodi, da se mu prošnja odbije navzlic resnični potrebi, ker jo ni zadostno utemeljil, ali pa povzroči oblastvu s svojo nerodno sestavljeno vlogo obilo nepotrebnega dela..
*	Novi studenčni red. Okrajna glavarstva so poslala na posamezna županstva besedilo novega stu-denčnega reda, katero se mora pojasniti županom. Glasom tega studenčnega reda morajo občinski odbori izvoliti posebno komisijo, ki mora nadzirati studence in vodovodne naprave po občini. Studenci s sesal-kami se morajo po določilih studenčnega reda očistiti vsako drugo leto. Navadni in plitvi studenci pa so morajo osnažiti vsako leto. Tudi se morajo studenci dobro zadelati, da ne pridejo v pitno vodo škodljivo tvarine.
*	Kmetovalci, pozor! S 1. januarjem 1911 stopi v veljavo nova postavna odredba o varnostnih pripravah pri kmetijskih in drugih strojih. Mlatilniee, domači mlini, vejalnice, stroji za pripravo krme i. dr. morajo biti opremljeni z varnostnimi pripravami, da se preprečijo morebitne nesreče. Kdor ne bo zavaroval strojev, zapade kazni. Natančneje o tem se izve pri županih.
la zopet nevžitna večerja mastnega mesa in vino, ki se je zopet celi popoldan kuhalo na solncu. Bali smo se noči, dasi smo imeli že ob 3. uri odriniti. En čas smo si kratili noč na dvorišču s kramljanjem in zevanjem, potem smo si poiskali svoje soparno ležišče. O spanju ni bilo govora, vročina huda, žeja še hujša, povrh pa nemir po ulicah. Turki so imeli takrat svoj postni mesec (ramadan), ko celi dan od solnčne-ga vzhoda do zahoda ne smejo nič jesti, zato pa si ponoči tem bolj privoščijo. Kričali in zabijali so torej celo noč. Zaradi sparine smo si pustili odprta vrata in okna, ponoči pa je vendar potegnil od nekod tudi hladen veter, ki nam je zapustil v spomin nahod in trganje po udih, ki je pozneje na ladji dobilo Še novo podporo in še sedaj — vsaj pisatelja teh vrstic — „trgatev" v udih spominja na tiste čase.
Zjutraj točno ob 3. uri je bilo vse pripravljeno za odhod. To je bila zmešnjava, menda hujša, kakor tista, ko so šli Izraelci iz Egipta. Tema je bila prav egiptovska, arabski kočijaži nimajo luči, vas seveda tudi ni bila razsvetljena. Prerivali smo se skozi vozove in iskali svoje voznike, ker smo se morali z istimi voziti kakor prejšnji dan.
Občudovali smo pri tem jezikovno spretnost naših arabskih voznikov. Na enem vozu so se vozili štirje Hrvatje in prejšnji večer so povedali vozniku svoja imena. Drugo jutro je mož res klical vsa štiri hrvaška imena. Mi smo pa dolgo iskali svoj voz. bil je znotraj modro pobarvan. Zažigali smo žveplenkein ga naposled našli. Kar osupnili smo, ko nam je mož čisto slovenski povedal: „Ne vzamem nikoga- drugega." Precej slovanskih besed vjamejo od Rusov, pa imajo tudi nenavadne talente za jezike. Nazadnje smo
se srečno zbasali na vozove vsi; nihče ni ostal tam, kakor smo pozneje v Evropi, doma morali slišati! A prišli smo do tiste nesrečne strmine, kjer smo morali prejšnji dan peš navzdol. Za nas ni bilo težavno, iti navzgor, ampak konji niso hoteli iti naprej niti s praznimi vozovi. To je bila zmešnjava, kakor bi hotel biti sodnji dan. Vozniki so vpili, biči žvižgali, kolesa škripala, mi se smukah med vozovi, prvi vozovi so gori na hribu srečali beduine s kamelami. Kakor pošasti so izgledale v temi te mesnate gore. Beduini in kočijaži so se začeli kregati, beduinski psi lajati in nazadnje puške pokati. Vse se je zmešalo, nismo vedeli, ali so naši vozniki naprej ali zadi, vodnik sam ni vedel, kje so vozniki, oziroma ni hotel vedeti. Na vrhu smo čakali blizu eno uro, pa naših voznikov ni bilo, Šli smo peš in naposled vjeli praznega voznika, ki nas je le po sili sprejel, češ, da nismo „njegovi". Tako smo se prerili do pol pota, do gostilne tistega usmiljenega Samaritana, kjer smo našli svoje voznike. Nekaj romarjev pa je res izgubilo svoje voznike in so morali peš v Jeruzalem, celih 7 ur, vozniki pa so Šli prazni. Bilo je pač pri tem tudi nekaj arabske goljufije. Glavni vodnik, ki je prevzel celo reč, ali dragoman, je ostal lepo v Jeruzalemu in poslal z nami le svojega hlapca, ki mu ni bilo veliko mar za nas. Oddahnili smo se, ko smo bili okoli 10. ure zopet doma v Jeruzalemu, ,
* *
Sklep,;
Tretji izlet je bil k sv. Janezu v gorovju ali Ain Karim, na kraj, kjer je obiskala Marija sv. Elizabeto, in kjer je bil rojen sv. Janez Krstnik. To je
zahodno od Jeruzalema in se vozi eno uro. Vas ima
kakih 2000 prebivalcev. Frančiškani imajo velik, trdnjavi podoben samostan in lepo cerkev, kjer je stala po izročilu Caharijeva hiša. Krasni vrtovi in bistra voda dičijo ta kraj.
In tako je bilo končano naše jeruzalemsko bivanje. V petek dne 10. septembra sme se ob 6. uri zjutraj zbrali na jeruzalemskem kolodvoru, še en pogled na Sijon in na Oljsko goro, pa je pozemeljski Jeruzalem izginil našim očem. Ok'oli 10. ure smo bili že zopet na naši ladji „Tirol", ki nas je odnesla nazaj v domovino.
Videli smo veliko, izkusili mnogo, naučili se marsikaj. Naši liberalci so seveda vihali nosove, češ, čemu ta potrata. Resnično, bolj omejenih, bedastih in nazadnjaških ljudi ni, kakor so naši liberalci. Nemškim protestantom liberalci gotovo ne morejo očitati „klerikalizma", in vendar visoko cenijo potovanje v sveto deželoi No, naši liberalci so ostali doma, naj tedaj tisti denar, ki so si ga prihranili ta čas, dajo n. pr. za slovensko vseučilišče, pa bode lepa svota. Ampak oni so med tem popivali po gostilnah, tratili Čas po kopališčih, to je po njih nazorih napredno. Pustimo jih! Mi smo pa storili veliko dejanje, stopili smo kot narod na tiste kraje, ki so sveti vsem kristjanom. Zato bodi Bogu hvala, nam pa v versko okrepitev. Končno ne pozabimo, da smo jeruzalemski romarji še naprej v neki zvezi; Če kateri umrje, naj se uj'egovo ime naznani v časnikih.
Končnp Še enkrat poudarjam, da te Črtice niso sfnatrati za pravi palestinski potopis, ker tak bi bil za „Slov, Gospodarja" preobširen in nazadnje dolgočasen.
Romar št. 102.
*	Naš» organizacija. Zadnjo nedeljo, dne 27. m. m. so naSe politične in nepolitične organizacije zborovale v teh-le krajih: Sv. Martin na Pohorju, Ptuj, Ptujska gora, St Lovrenc na Dravskem polju, Žetale, Skale, Rajhenburg. Poročila se nahajajo v posameznih okrajih.
*	Za Miklavža t>o pokupi navadno največ vsakovrstnih koledarjev. Skoro vsak stan ima dandanes že svoj koledar, ki ga pa ne dobiš lahko za par vin., ker založnik zbog malega natisa ne more pokriti nabavnih stroškov. Edino pri tako imenovanem ljudskem koledarju, pri naSi „Družinski pratiki", ki jo dobi vsak, dokler je Še kaj zaloge, za borih 24 vin., je to mogoče, ker se tiska v mnogo tisoč izvodih. Dobite jcr pri vsakem trgovcu v mestu ali na deželi, kjer je ni, naj se naroči naravnost pri založništvu „Družinske pratike" v Ljubljani. Za tako mal denar ne dobite nikjer tako vsestransko ustrezajočega koledarja.
Ljudsko štetje«
Meseca prosinca se vrši po vsej Avstriji uradno ljudsko Štetje na podlagi razmer zadnjega grudna letoSnjega leta. Ker so ti podatki podlaga vseh naših kulturnih, gospodarskih in političnih zahtev, je ljudsko Štetje neizrecno velikega pomena. Kakega pomena je ljudsko štetja za gospodarstvo in kako se je ravnati v tem oziru, o tem je pisal že „Slov. Gospodar". Ljudsko Štetje pa ima tudi določiti Število posameznih narodov in meje, do katerih sega ozemlje teh narodov. Da bi se ne zdela Avstrija preveč slovanska, se Šteje — Nemcem na ljubo — po „občevalnem jeziku", torej po jeziku „ki ga rabimo v navadnem občevanju". Nemci so ukradli na ta način pri zadnjih štetjih na tisoče slovanskih duš. Ker pa služijo podatki ljudskega štetja vladi za jezikovne postave, za naše šolstvo, za zasedanje uradniških mest itd., je jasno ko beli dan, da hoče dognati vlada v resnici narodnost, materinščino. Zato mora bili naše geslo pri prihodnjem štetju: Za Slovenca je in mora biti edini občevalni jezikslo-venski, če tudi zna in rabi nemščino. Ali mislite, da bodo vpisali Nemci, ki se rede med Slovenci in tudi tisti, ki občujejo radi svojega poklica slovensko, vpisali slovenščino kot občevalni jezik? Nikoli! Zato pa storite tokrat vsi svojo dolžnost, posebno tisti, ki ste odvisni od Nemcev, pokažite svojo ljubezen do materinščine ter zahtevajte, da se vpiše v 13. oddelek popisovaliah pol samo slovenščina kot objeva 1 ni j e z i k. To velja za vse, ki so v nemških službah, za naša dekleta, ki služijo v nemških mestih, za lante, ki delajo pri nemških mojstrih, ki so zaposleni v nemških rudokopih, tovarnah itd. To pa velja tudi za tiste, ki so v mešanih krajih odvisni od močnejšega nemškega soseda. Ne dajte vplivati na se, Če vas je zasužnjil telesno, duša je vaša. Naj govore komisarji, ki bodo prišli štet, še tako sladko, da ne popisujejo narodnosti, temveč občevalni jezik, stojte trdno na svojem stališču ter storite svojo narodno dolžnost. Posebno pazile tisti, ki ste v nemških službah, da ne izpove gospodar za vas samovoljno. Naredba c. kr. ministrstva pravi dobesedno: . „Števili komisar si naj poskrbi od hišnega gospodarja in po-' s a m e z n i k o v . . . podatke, ki so potrebni k zapisu . . ." Hišni gospodar ima pravico in dolžnost, izpovedati glede občevalnega jezika le za člane svoje rodbine, služabnišlvo pa se ,§te je med te posameznike, ki jih omenja naredba in ki morajo izpovedati sami. Naredba naglaša nadalje, da morajo iti komisarji od hiše do hiše in se ne sme vršiti popisovanje po gostilnah, kjer bi imeli različni agitatorji preveč ugodno mesto za svoje nečedne opravke. Ker je potrebno, da morate razumeti komisarja, ako mu hočete pravilno odgovarjati, je samoobsebi umljivo, da morajo biti oni komisarji, ki Štejejo Slovence, popolnoma vešči slovenščine. In ker morate razumeti, kar se piše v pole, morajo biti pole vsaj slovensko-nemške. S tem zahtevate svoje pravice in ne dajte se vstrašiti, če vam grozi mogoče s par. 30., ki pravi: „Kdor bi se popisovanju izogibal, ali bi sicer ne zadostil svoji dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon, zapade kazni od 2 do 40 K ali zaporu do 4 dni." Kajti če zahtevate svoje pravice, vas nikdo ne more kaznovati. — Komisarji pa morajo biti nepristranski, oni morajo samo vpraševati, nikakor pa vplivati na ljudi. Pazite, da pišejo vedno le v popisovalne pole, ne na drug papir, da pišejo s črnilom, da napišejo pri vsaki osebi kot občevalni jezik izrecno „slovenski" in ne zaznamujejo samo s črticama („) ali pa da ne napišejo „detto" (pomeni: tudi"), ker se lahko izpremeni v deutsch (nemški). Vse to se je že dogajalo, torej pozor !
Važno je tudi, da se sme vpisati kot občevalni jezik le eden, nikoli ne dva. Mestom z lastno upravo, kakor so na Štajerskem Gradec, Maribor, Celje in Ptuj, je politična oblast popolnoma prepustila ljudsko štetje, ki se šteje po naznanilnili listih, ki jih razdeli gospodar strankam v svoji liisi. Tukaj se nam lahko ugrabi na stotine duš. Zato Še enkrat poudarjam, da naj vpišejo Slovenci, ki žive v teh mestih v različnih službah, sami svoj občevalni jezik, in sicer slovenski, da niti gospodar hiše, niti stranka ne smeta o tem odločevati. Vsa naša društva v teh mestih naj store svojo dolžnost, naj pouče naše ljudstvo, po štetju pa naj si dobe vpogled v pole, ki je vsakemu dovoljen. Ce najdejo pogreške, naj zahtevajo poprav-
ke od okr. glavarstva, oziroma od magistrata ali dež. namestništva.
Le malo časa nas Še loči od pomembnega ljudskega štetja. Ta Čas naj porabijo vsa naša društva, da pouče ljudstvo o Štetju, o dolžnostih in pravicah vsakega posameznika. Bodisi, da živite doma ali v tujini, bodisi, da ste gospodarji ali podložni, vaš občevalni jezik je in ostane jezik, ki vas ga je učila mati v zibeli, slovenski, in samo slovenski! To povejte Števnim komisarjem, ki vas vprašajo po občevalnem jeziku, in izpolnili ste svojo dolžnost!
Mariborski okraj.
m Maribor. Umrla je v petek, dne 25. m. m. ob 11. uri zvečer po daljšem bolehanju gospodična Mi-cika Horvat, trgovska uslužbenka v Cirilovi tiskarni. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 27. novembra ob obilni udeležbi slovenskega občinstva v Mariboru. Vrli Slovenki svetila večna luč!
m Maribor. GraŠka tvrdka za izpeljavo električnih podjetij Bruss in dr. namerava v družbi s posestnikom mariborskega paromlina Karlom Scherbau-mom ter akcijsko družbo tovarnarjev v Ljubnem na Gornjem Štajerskem uporabiti vodno moč Drave nad Mariborom za večjo električno napravo," potom katere bi se za Maribor preskrbela električna sila za posamezna obrtna podjetja in bi naše mesto dobilo tudi boljšo in cenejšo razsvetljavo. Omenjena družba je vložila že tozadevne prošnje na pristojne oblasti, da se ji dovoli izbrati vodno moč te električne naprave od 15.000 do 37.000 konjskih sil. Lokalni ogled za ta projekt se bo vršil od 13. do 16. decembra t. 1.
m Kamnica pri Mariboru. V enem tednu smo spremili k večnemu počitku Marijino družbenico in rretjerednika. V nedeljo, dne 29. m. m. nas je zapustila vzorna Marijina hčerka Alojzija Marko, Služila ie kot dekla več let pri čč. Šolskih sestrah v Kamni-ci ter bila zvesta in natančna, kakor malo takih. Dne 26. m. m. v soboto pa se je preselil v večnost po kratki in silno mučni bolezni vzgledni tretjerednik Anton Mole, blagi stric ugledne Molčeve rodbine. Naj jima sveti rajska večna luč! N. v m. p.!
m Puščava. Kakor se drugod Siidmarka vsiljuje in kupuje razna posestva po naši slovenski zemlji, tako je tudi tukaj kupila poprej tako dobro obiskovano gostilno Eicholzerjevo. Od Sudmarke pa jo je kupil neki pek, kateri je nekje na Koroškem pekel žem-lje. Od tedaj so se razmere v tej, nekdaj priljubljeni gostilni zelo izpremenile. Nedavno sem slišal v tej gostilni hndo zabavljanje zoper duhovnike, katere se je imenovalo farje. Mi prav odločno izjavljamo, da ne pustimo zmerjati naših duhovnikov, ker jih preveč spoštujemo. Mir je vladal prej v naši župniji, in mir hočemo nadalje imeti. Mi smo in ostanemo odločni Slovenci, vdani veri in svojemu materinemu jeziku. Po tem se mora ravnati vsakdo, kdor živi med nami in od nas. To je prepričanje nas kmetov, in po 'tem se bomo mi vedno ravnali, drugi pa se bodo morali ravnati.
m St. Lovrenc nad Mariborom: (Schillerfeier.) Tukajšnji podružnici Siidmarke ijii Schulferajnajeta slavili dne 12. novembra Schillerja v gostilni g. Jakoba Novaka. Ob tej priliki so napravili neko beračijo od hiše do hiše v trgu. Beračile so za to vnete gospe in gospodične in pri tem nadlegovale tudi neude omenjenih društev, ker so menda člani v izpuščanju denarja j ako skromni. „Marburger Zeitung" piše, da se je nabralo 190 K: vsakdo, kdor je to čital, se je bržkone čudil, kako so mogli spraviti ti gospodje toliko denarja skupaj. Hočem vam torej opisati, s kakšnimi sredstvi so zamogli nabrati to lepo svotico. Prišla je n. pr. ena izmed teh nabiralk k nečlanici ter ji predložila nabiralno polo; ker stranka ni utegnila Čitati, je vprašala, zakaj se nabira: „Fir clie šiler" se ji je odgovorilo. Drugi stranki pa: „Fir arme Šiler", (za uboge šolarje). Navada je namreč pri nas, da se v zimskem času nabira za obleko ubogim šolarjem, in zato so stranke iz usmiljenja do ubogih „šilerjev" segle precej globoko v žep, in tako je bilo mogoče spraviti skupaj lepo svotico, kateri se Še celo dopisnik v „Marburgerci" čudi. Nekateri zatrjujejo, da se bo nabrana svota porabila res za uboge Šolarje, drugi zopet, da se bosta omenjeni podružnici polastili nabranega denarja, da pridete s tem prispevkom pri ma-ternih društvih v večjo milost; a tretji govorijo o nekem veličastnem spomeniku, kateri se baje namerava postaviti onim vsestransko praktičnim nabirateljicam. Da javnost ne bo toliko Časa o tej vsotici tako na nejasnem, bi bilo pač dobro, da se različna mnenja kmalu pojasnijo.
m Slivnica pri Mariboru. Pri občinskih volitvah so zmagali v vseh treh razredih Slovenci. Dose-daj je bila občina v nemških rokah. Boj je bil zelo hud, a naši možje so se vrlo držali. Slava, jim!
m V Orehovi vasi pri Slivnici se jft začelo te dni drenažirati, kar bode za dotične posestnike velike koristi, da se osušijo premokri travniki. Poslanec Pišek je izposloval deželno in državno podporo, kar je zopet lep dokaz, da naši poslanci vkljub obstrukci-ji mnogo dosežejo.
ni Sv. Lenart v Slov. gor. Nemška Šola. Kdo pošilja svoje otroke v nemško šolo? 1. Nemaniči, kar terim se ni bati stroškov za nemško Šolo. 2. Posestniki, ki tako slabo gospodarijo, pa jih še Siidmarka in nemške hranilnice držijo na površju. 3. Nevedni
ljudje, katere so zapeljali zviti agitatorji, Pepeki, Poldeki itd. Kdo pa so agitatorji nemške šole? Ljudje, ki nimajo več svojo volje, ljudje, ki so odvisni od dobrot, ki jim jih Siidmarka milostno deli. Neka mati je javila prestop svojega otroka v nemško Šolo takole: „Meni ni po volji, da gre v nemško šolo, pa kaj čem, Če moj mož Če, Jo tako motimo siroto, da ne bo na enem, pa ne na oaem kraju nič vedela." Ali se ti mož ne sramuješ, da navadno žensko tako pametno čuješ govoriti? Prav ima mati, slovenski otrok se v nemški šoli ne bo nič naučil, najpotrebnejših reči za življenje ne bo znal. Nemška šola je za slovensko otroke mučilnica, ubogi otrok se muči in muči, a niß mu ne ostane v glavi. Tak pouk je protinaraven, je stavba na pesek, stavba, ki se prej ali slej gotovo poruši. Edini pravi pot je, najprvo slovenski, potem nemški pouk. Vsako drugo postopanje je napačno, narobe. Ljubi stariši, ne mislite, da so glavice vaših šest let starih otrok prazne. Kaj Še! Otroci že mnogo vedo; šoli je treba to le urediti, potem pa na podlagi tega nastopati. Kaj naj uredi nemški učitelj v slovenski glavici? Na kaj naj dalje zida? Nemški u-čitelj ne pozna vas, ne vaših razmer in potreb, on je tukaj tujec, ki nima in ne more imeti prave ljubezni do vas in vaših otrok. Da je to istina, priča dejstvo, da ima nemška Šola vsako leto druge učitelje, četudi so veliko bolje plačani, nego naši. Slovenskega otroka, ki je izročen nemškemu učitelju, bi lahko primerjali sejani njivi, katero pa je kmet, ko je seme že kalilo, in so se tu pa tam že pokazale bilki-ce, iz nevednosti ali nalašč zopet povlačil ali celo o-ral ter uničil ves prejšnji trud. Jaz mislim, tako neumnega kmeta ni pod milim nebom, ki bi tako narobe obdeloval svojo njivo. Slovenski stariši, zdaj pa pomislite, kako brezpametno ravnate, ako dragocene zaklade, ki počivajo v glavicah vaših otrok, na tako surov način uničujete in teptate z lastnimi nogami. Da bi vas kmalu srečala pamet!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Naše županstvo nam je še vedno dolžno odgovora radi občinske tehtnice, za katero mora baje plačevati okrog 65 K direktne dače, a za katero je občina v letu 1909 izkazala le 295 K 32 vin. dohodkov. Mi danes Še enkrat ponavljamo, da se oboje ne more strinjati ; mogoče je edino le, da, če je dača po pravici odmerjena, potem je imela obč. tehtnica 4000 do 5000 K dohodkov več, ali pa je občinski urad odgovoren davkoplačevalcem, ker morajo ti po krivici plačevati previsoko direktno da-čo za občinsko tehtnico. Slavni občinski urad naj napi to zadevo razjasni, če ne smo prisiljeni, povprašati na višje mesto.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Čudno dolgo potrebuje naše okrajno glavarstvo, da reši kratek rekurz proti volilnemu imeniku za Šentlenartske občinske volitve! Ali morajo že res naši poslanci pri vsaki oblasti posredovati. Radovedni smo sploh na rešitev te-a rekurza, posebno kar se tiče občinske tehtnice, za atero je občina v lotu 1909 izkazala 295 K 32 vin. dohodkov, a plačuje pa za njo samo direktnega davka 65 K! - Miihitsch 210.
m Gočova. V 46. štev. „Slov. Gospodarja" je bil tudi dopis od Sv. Lenarta v Slov. gor. radi šul-ferajnske Šole. V istem je dopisnik opozoril zlasti na rupreško župnijo, češ, da pride iz iste največ mučen-cev v to poncmčevalnlco. Je že res: kajti samo iz naše občine jih imajo kakih 10! Toda protiagitacija?! Glej gospod dopisnik doticnega članka: Iz Gočove pošiljajo svoje otroke v šulferajnsko Šolo edino le pristaši narodno-napredne liberalne stranke, to je one stranke, katera ima na slov. Stajerju patent na svojo narodnost. Kaj pomaga torej tu agitacija? Posebno od strani teh preklicanih klerikalcev? Ako je že sam generalisimus Kukovec iz Celja izdal povelje: več nemščine v Šole, kaj naj potem počno podložni častniki ? Ali naj morda komandirajo proti najvišjemu povelju? Posebno, ako so tako vneti za pristne Nemce, kakor komandant naših narodno-naprednih liberalcev. In pa: adjutanti prijateljske nemčurske stranke iz Sv. Trojice prihajajo in pribežijo peš s povelji, kakor se je to zgodilo n. pr. ob času volitev v okrajni zastop; potem prisrčna prijateljska zveza s „Štajerče-vo" agenturo Schütz kot priprava za občinske volitve — kaj naj počne general na korporalovem konju? Pusti pač in dovoli, da hodijo otroci njegovih podložnih liberalčkov v nemško Šolo — vsaj se tam naučijo iste lepo pesmi, katero je on sam prepeval svoj čas pri Sv. Trojici: „Die Wacht am Rhein". Odklanjamo torej vsako odgovornost za to narodno izdajstvo naših liberalcev. In tako, mislim, je tudi pri drugih otrocih, kateri hodijo iz ruperške župnije v nemško šolo. Liberalec, Štajercijanec, nemčur je najnovejša tro-zveza; njeno geslo pa je: brezverstvo in narodno izdajstvo. — Gočovec.
m Slov. Bistrica. Dne 20. m. in. se je uprizorila tukaj Šaloigra „Crevljar". Pri tej priliki so pokazali naši vrli mladeniči, da znajo tudi kaj, Če je treba. Igra je v obče veselje zelo izvrstno izpadla. Začetek jo bil dober, le tako naprej!
m Sv. Martin na Pohorju. Pretečeno nedeljo je priredilo tukajšnje Kršč. soc. izobr. društvo veselico s petjem in predavanjem. Prijetno nas je iznena-dilo petje moškega kvarteta. A moški kvartet in na Pohorju ... To bo najbrž tiskovna pomola! In vendar ni; kajti tudi v naših hribih se dela dan. Malo je pevskih zborov po naših selskih župnijah, ki bi se mogli ponašati s tako lepimi glasovi. Vrlim
Za Miklavžev nakup se priporoča slaščičarna
pevcem kličemo: Le pogumno in krepko naprej, da nas bodele še večkrat razveselili bodisi v cerkvi bodisi v društveni sobi, — Poučno in Šaljivo je bilo predavanje g. kaplana J. Žagarja o zgodovini tuk. župnije. Naša zgodovina sega nazaj v rimsko dobo, kakor spričuje več tukajšnjih ohranjenih rimskih spomenikov. Občinstva se je zbralo precej, zlasti mladine, želeti bi pa bilo, da bi prihodnjič prišlo tudi več mož. Saj je Še bolj prijetno v sobah izobraževalnega društva, kakor pri pijači. Prostor ima izobraževalno društvo krasen. Nekdanja stara Šola v kaplanijskem poslopju je popolnoma prenovljena. Nad vratmi se pa blišči pomenljiv napis: „Veri in omiki." Hud udarec je za naše izobraževalno društvo, da odide s 1. dec. gosp. kaplan Žagar. V priznanje njegovih velikih zaslug ga je izvolilo društvo za svojega častnega Člar na,
m Hotinjivas. Na gostiji Frane Klasinc a, posestnika v Hotinj vasi in Ivana Zdolšek, g stilničarja in mesarja na Ponikvi, nabral je gospod dež. poslanec Jakob Vrečko za hotinjBko požarno hrambo 20 kroo, za kar se vsem svatom prav prisrčno zahvaljuje požirna bramba Botinjavas. Obema parcma želimo veliko sreče.
m Sv. Lenart t Slov. gor. Za tukajšnjo iolarsko knbinjo smo »prejeli sledeče prispevke: Družba sv Cirila in Metoda, 1F0 K; okrajna hranilnica, 1(0 E; „Slovenska Straža" v Ljubljani, 50 K; g dr. Leščnik iz sodnijske poravnave, 10 K; šentlenartsko učiteljstvo, 10 E; g. Josip Štrukelj, knjigovodja, 8 E; g. Joško Petan, odvet uradnik, 1 E Beg plati! Prihodnjič dalje
m Sv. Trojica v Slov. gor. čebelarska podružniča ima v nedeljo, dne 11. decembra ob 8. ari zjutraj svoj redni občni zbor v gostilni pri Miinariču. Vabijo se vsi čebelarji in tisti, ki se za to zanimajo. Predava gospod Jurančič.	Odbor.
m Slov. Bistrica. V nedeljo, dne 4. t m ima izobraževalno društvo važno zberovanje, zato pričakujemo obilne udeležbe
Ptujski okraj
j) Ptuj. Po dolgem odmoru se je krčevinsko bralno društvo zopet zdramilo in priredilo pretečeno nedeljo rine 27. novembra poučen shod. Navzlic slabemu vremenu se je zbralo po večernicah v dvorani ptujske Čitalnice lepo število ptujskih in najbolj okoliških Slovencev, posebno pa veliko mladenk', ki so sledili pozorno poljudnemu izvajanju mladinskega govornika g. urednika Žebota iz Maribora. Obširno je obravnaval gosp. predavatelj predmet: „Zimsko delo bralnih društev": poklicana so, nadomeščevati nam višje in nadaljevalne strokovne šole, Širiti splošno izobrazbo, zlasti potom dobrega berila, podajati tupa-tam tudi kako pošteno razvedrilo po dobrih igrah itd., ki pa nikakor ne smejo postati namen, ampak le sredstvo v dosego društvenega cilja. Kako potrebna je narodna zavednost posebno v ptujski okolici, pač ni treba obširno govoriti. Končno je gosp. govornik želel, da bi tudi udje domačega bralnega društva nastopali s predavanji, govori itd. Ista želja se je kmalu izpolnila: nastopil je domačin, veleposestnik g. Fr. Bren-čič, ki je obljubil za prihodnji shod strokovno gospodarsko predavanje, nastopila so dekleta kot izvrstne deklamovalke, kakor: Mar. Veronek, Al.Kovačič, Neža in Liza Stole, nastopila je kot govornica Ter. Breznik, da smo se kar čudili, kako lepo, priprosto in vendar tako vzvišeno govori pri javnem nastopu že prvikrat. Ivanka Horvat je zaklicala, dekletom, naj pridno porabljajo knjižnico. Nad vse lepo je vspel ta prvi poučni shod, ki je jasno pokazal, kako se priprosto ljudstvo zanima za izobrazbo, zlasti pa tudi prirojeno nadarjenost naše mladine! Želimo le: krčevinsko bralno društvo le krepko naprej!
]) Katarin ski sejem na Ptuju je bil navzlic ostri zimi zelo dobro obiskan. Slišal si povsod samo slovensko besedo pri kupcih in prodajalcih; pa pravijo, da je Ptuj nemški!! Več uzmovičev so prijeli ta (lan.
p Odpadništvo se je na Ptuju že toliko razširilo, da si li novi protesta litje začno staviti svojo cerkev!
p Ptuj. V nedeijo, dne 4. t. m. ob 3. uri popoldne se vrši v dvorani „Narodnega Doma" v Ptuju o-krožni zadružni shod. Dnevni red: 1. Pomen zadružnih okrožij. 2. Volitev predsedstva zadružnega okrožja. 3. Navodilo za poslovanje zadrug. 4. Predavanje „Kmet in draginja", predava nadrevizor Vladimir Pu šenjak iz Maribora. 5. Slučajnosti. — Posojilnice v Ptuju, St. Lovrencu na Dravskem polju, Cirkovcah, Hajdinu, St. Janžu, Ptujski gori, Vurbergu in Spod. Poljskavi, mlekarska zadruga v Spodnji Poljskavi in Strojna zadruga v Cirkovcih naj pošljejo k zborovanju člane riačelstva, tajnike, kakor tudi ostale zadru-garje!
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lep popoldan smo imeli dne 27, m. m. v bralnem društvu. Zanimivo in poučno nam je orisal preč. g. dr. Kovačič slovensko romanje v Sveto deželo. Primerjal je dandanašnje hitro in netežavno potovanje z nevarnim in zamudnim v starih časih. Naši romarji so Šli od doma dne 2. septembra in so bili čez tri tedne zopet doma, leta 1527 pa sta dva. frančiškana odpotovala iz Ormoža na velikonočni ponedeljek) in se vrnila Šele na starega leta dan, prestala nešteto nevarnosti, kakor je eden od njiju, pater Gabrijel, popisal. Živo nam je popisal govornik vtise svetih krajev, lastnosti in o-bičaje prebivalcev svete dežele, razmere, ki vladajo tamkaj. Čeravno so tam turške razmere, so pri nas v nekaterih ozinh še slabše; smeli so po mestu glasno moliti, peti slovenske pesmi, nositi slovensko zastavo, a nihče jih ni motil in zasmehoval, kakor delajo to v naši domovini podivjani nemškutarji in liberalci- Še Turki so bolj olikani, ker spoštujejo to, kar je drugim sveto. Vspodbudno je bilo slišati, kako tamkajšnji prebivalci odločno branijo in čuvajo svojo vero. svojo domovino, svoje običaje ter teh svetinj ne dajo od nikogar zaničevati. Take odločnosti bi bilo tudi nam Slovencem treba, zlasti Še nasproti raznim pri-teponim tujcem, ki v svoji predrznosti blatijo vse, kar
je slovenskega. Z napeto pozornostjo je nad 200 poslušalcev, med katerimi je bilo zlasti veliko število mladeničev in deklet, poslušalo zares zanimiv pol-drugourni govor. Prisrčna zahvala gospodu doktorju za njegov trud!
p Ptujska gora. Veselica našega Bralnega društva dne 20. novembra se je dobro obnesla. Poslušalci smo bili vsi zadovoljni. Mladi godci, dobri pevci, šaljivi igralci so nam delali prijetno zabavo. Splošna naša želja je, da bi jih Videli in slišali še večkrat. Pokazalo se je, da se dobijo na Gori izborne moči, ki nam lahko nudijo še večkrat kaj podobnega. Posebno je pokazal seveda svojo muzikalno zmožnost g. organist Polič, ki je izvežbal novo gorsko godbo in precejšen pevski zbor- Naj le pogumno nadaljujejo za-početo delo. Bralno društvo naj se pa tudi v drugem oziru oživi in začne zopet delovati, zdaj po zimi je posebno čas za to. Na svidenje prihodnjič!
p Vurberg. Dne 25. oktobra i. 1. je posestniku 7 kobu Mesarec v Grajenščaku pogorela hiša do tal. 1 a se ni vnela streha sosedove hiše, ki je zavarovana pri banki „Slaviji", se je zahvaliti le Štirim pridnim možem gasilcem. In „Slavija" je le radi prošnje, ne sama od sebe, kot je pravil njen tukajšnji zastopnik, poslala 10 K. Te bi se morale razdeliti med vse Štiri gasilce. Toda podporo je tukajšnji zastopnik „Slavije" razdelil samo med dva, drugima dvema pa ni nič dal. Zakaj ne? Pa vendar ne zato, ker nista njegova politična prijatelja? Pravičnost mora vladati povsod.
p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 24. m m. po 5. uri zvečer, ko je bila že prav tema, smo videli pri Sv. Bolienku pri Središču, kakor da bi se zelozablis-nilo. Kateri so bili na prostem, so videli, da se je u-trnila zvezda in je padel meteor v Stanetincih, to je Medjumurju tik štajerske meje pri Jastrebcih na tla,
p Zetale. Strašno! Naši liberalci grozijo, da bo zdaj (kdaj neki ?) začelo njihovo bralno društvo ^delovati". Najpoprej, pravi Berlizgov komi, bodo knjige vpisovali. Koliko jih pač imajo? Bivši njihovi člani pravimo, da jih je zelo, zelo malo. Društvo šteje 21 članov na papirju, in bi dobil vsak član komaj eno knjigo. Govori se, da se je baje izposodilo nekaj knjig iz Šolarske knjižnice, za katero so darovali med drugimi tudi č. g. župnik.
p Zetale. Kakor pravi novi knjižničar liberalnega bralnega društva, čevljarski pomočnik Sircev Drejček iz Kaučeca, je sklenilo liberalno bralno društvo v Žetalah naročiti tudi — „Štajerca". Se ni Čuditi, saj se imenuje društvo tudi „Landwirtschaftlicher Leseverein"" in je liberalno, to se pravi, da je v zvezi z vsem, kar je slabega na svetu, torej tudi s „Štajercem",
p Zetale. Umrla je dne 24. novembra najstarejša oseba v župniji, namreč Apolonija Tacigaiz Kočic. Rojena je bila leta 1821, N, v m. p,!
p Zetale. Predavanje „Potovanje po Jeruzalemu in po sveti deželi" je izvrstno izpadlo. C. g. kaplan nam je govoril o najvažnejših krajih iz Palestine in nam jih v mnogih slikah s svojim skioptikonom pokazal na steni, da se nam je dozdevalo, kakor bi bili ti kraji v resnici pred nami. Udeležba je bila obilna. Še večkrat kaj takega! Dobili smo tudi 12 novih članov.
p Zetale. To in ono. Predsednik liberalnega bralnega društva je odložil svoje mesto. Prav je imel. Prvič, to mesto nič ne nese. Drugič ni nobena čast, biti predsednik društvu, ki nima skoro nič knjig in časnikov; poleg nekaj gospodarskih časnikov, s kat«1 rimi hočejo liberalci pridobiti ljudi, nimajo drugega nič, kot lažnjiva in brezverska celjska bratca „Narodni Dnevnik" in „Narodni List". Tretjič ga je menda le sram, podpisovati iehtarije društva, ki pošilja svoje prošnje ali vsaj namerava pošiljati pod naslovom: „Landwirtschaftlicher Verein in Schiltern." Čudite se temu, ko vendar slišite, kako strašni Slovenci so liberalci, namreč gg. učitelji in Berlizg in nekaj njegovih dolžnikov. Pa to je že stara stvar. Liberalec obrača svoj plašč vedno po vetru. Učiteljem (liberalnim) sedaj iz Gradca komandirajo, da morajo z „Leh-rerbundom" držati. Zakaj je Še g. predsednik odstopil? Četrtič ga je bilo sram, da bi bil predsednik društva, ki nima Članov. Žalostne so razmere pri liberalcih. Izposoditi so si morali imena gg. učiteljev v Gaberju, v rogaški župniji, da so na papirju spravili skupaj — 21 članov. Za predsednika tega imenitnega bralnega društva je zdaj izvoljen vsem dobro znani Simon Potočnik ali po domače Gajski Simek. Zdaj bo šlo — Še bolj nazaj!
p Zetale. Vžigalice „V korist obmejnim Slovencem" se dobijo v trgovini gospe Peterfi. Berlizg jih sicer tudi ima, pa baje samo za č. g. kaplana; Če jih drugi zahtevajo, jih liberalni komij Francelj ne da. Zato gremo pa rajši v novejšem času po vžigalice k gospej Peterfy. Je že tako . . .
p Kostrivnica.. Naši nasprotniki si hladijo jezo nad drevjem. V noči od 14. na 15. listopada sta dva Škrica napol podžagala velik bor na hribu posestnika g. Marka Ogrizka, da se je potem podrl. Na hribu, kjer je ta bor stal, je vsako leto plapolala slovenska zastava, se je streljalo, zažigal kres, pele lepe narodne pesmi in se je navduševalo v proslavo stovenskim bratom, sv. Cirilu in Metodu. To je nem-škutarje tako grizlo, da so mislili, da so napravili s tem konec, pa se močno motijo. Za naprej vam obljubimo, ako Bog da, Še višje bo slovenska zastava plapolala ravno na tem hribu. Vidva ponočnjaka pa glejta, da povrneta posestniku drevesa škodo, ker sta oškodovala drevo, da ni za rabo. — I. K.
p Pri St. Krtin tik BlaUae so it dvakrat dekleta .Bralnega ' -štva" predstavljala ganljivo gledaliiko igro „Dve materi" v čitalnici n to tako izvrstno, da so imenitni gespodje bili prav zadovoljni Eer se bo igra samo Se prihodojo nedeljo, 4. decembra ponovila, zato se domačini in sosedje nljudno vabijo. Navadna vstopnina samo 40 v.
Ljutomerski okraj.
I Križevcl pri Ljutomeru. Zmrznil je dne 1&. m. m. dninar Vrbnjak iz Logarovec. Navlekel se je tako „ptujšice", da je ob potu obležal. Pred 14 dnevi so mu zakopali ženo. — V nedeljo, dne 20. m. m. je utonil posestnik Kosi iz Gajšovec, ko je šel domov čez Ščavnico. Na brvi se je spodrsnil ter padel v narasli potok. Žena, ki mu je Šla nasproti, je videla nesrečo, a rešiti svojega moža ni mogla. Rajni je zapustil več nepreskrbljenih otrok.
1 <*or. Radgona. Poročil se je dne 23. m. m. gospod Alojzij Kurnik z gdč. Pepco Hauserjevo iz Goronec. Mlademu zakonskemu paru mnogo sreče in blagoslova!
1 Iijnti mer. Podporno društvo Frano Jožefove šole v Ljutomeru ima v nedeljo, dne 4 decembra, popoldne ob 8. uri v šoli svoj občni zbor z običajnim vsr-oredom. Pridite vsi člani.
1 Ljutomer. Bralno društvo ia Ljutomer in okolico priredi r nedeljo dne 4. decembra zvečer „tombolo* v gostilni g. A. Vaupotiča. Začetek ob 6. uri zvečer. E obilni udeležbi vabi	odbor.
Siovenjgraški okraj.
s Skale. Mladeniči so nas dne 27. novembra presenetili z deklamacijami. Poslušalcev nas je bilo lepo število. Zastopani so bili možje in tovariši, tudi dečki so zvedavo privzdigovali svoje glavice. Nežni spol je bil častno zastopan. Z zanimanjem smo sledili pripovedovanju o življenju na lacliji, o morju in njegovih lastnostih, o slovitem mestu Jaffa, o Arabcih. Arabska zunanjost in treznost bi nam še ugajala, a njihova vera, lenoba in beračija naj ostane njim samim, saj vemo, da bedo Še dalje neusmiljeno trpinčili svoje uboge živali. Rekli smo: Ce so po drugod razmere tako neugodne, ostanemo raje v slovenski domovini. Za njo so nas koncem navduševali prijazni glasovi slovenskih budnic, zvenečih in milih tam-burie, Na svidenje!
Konjiški okra).
k Konjice. Najemnik „Narodnega Doma" nam je poslal na dopis v zadnji številki našega lista nekaj pojasnil, iz katerih posnamemo sledeče: Odkar ima sedanji najemnik Narodni Dom, v njem Še ni nikoli prišlo do pretepa. Za to, kar se godi v obližju Narodnega Doma, gostilničar ne more biti odgovoren, ker zahajajo tja ne le gostje iz Narodnega Doma, temveč tudi iz vseh drugih gostiln. Tudi ne odgovarja resnici, da bi 15r do lGletne deklice plesale pozno v noč, in sploh da bi kdo zapil in zaplesal krščanski nauk.
k Kebelj na Pohorju. V zadnji Številki „Slov. Gospodarja" smo brali v članku „Kolera", da so okr. glavarstva po naročilu namestnije izdala na občine mnogo zelo važnih odredb, med katerimi je tudi ta, da morajo občine strogo nadzorovati snaženje studencev in vodovodov. Brali smo tudi, da morajo biti ko rita-napajališča oddaljena 10 do 15 metrov od studencev in vodnjakov. Pri nas je pa ta važna in koristna odredba še popolnoma neznana, ali pa se vsaj ne izpolnjuje. V neki vasi, kjer bivajo župan, dva občinska svetovalca, in dva odbornika, torej skoro polovica odbora, so, kar se tiče snage pri pitni vodi, zelo na slabem. Vodnjak in korito za živino napajati sta popolnoma skupaj, razdalja med njima ni niti eden meter in na okoli je nesnage in blata, da se človeku kar gabi. Pere se tudi tik vodnjaka, tako, da voda iz perila prav lahko najde pot nazaj v vodnjak. Ali more biti potem takšna voda zdrava in pitna? Nam se zdi, da ne. Še žival bi se pritoževala nad takšno nesnago, ako bi zamogla govoriti, Človek bi se pa ne! 0-pozarjamo višje oblasti, ])osebno pa občino, kateri je sedaj to zaukazano, da se ta nedostatek odpravi. Torej na delo za blagor ljudstva! —■ Sosed.
k Konjice. Novemu stranskemu župniku, prejšnjemu našemu kaplana č. g Viktorju Preglejn so iikreno zahvaljujemo za njihove vneto in požrtvovalno delo v naši organizaciji. Dekliška zveza.
Celjski okraj.
Celje. Tečaj za nadzorstvo v Celju je obiskovalo nad 30 članov nadzorstva zadrug iz okrajev Celje, Rogatec, Šmarje, Vransko, Gornji Grad, Slovenji Gradec, Sevnica, Laško, Kozje, Brežice in Šoštanj. Vesel pojav je, da so se tečaja udeležili zastopniki najbolj oddaljenih zadrug, (ločim udeležba iz krog» bližnjih zadrug ni biia taka, kakor bi bilo želeti. V sredo, dne 23. m. m. je otvoril nadrevizor Vladimir; PuŠenjak tečaj in predaval o dolžnostih nadzorstva v smislu določb zakona, pravil in poslovnika. V poljudni obliki je razložil udeležencem njih dolžnosti in pojasnjeval posamezne točke z vzgledi iz prakse. Nato je govoril o sejah nadzorstva in sestavi zapisnikov ter nam razložil vse knjige, katere uporabljajo naše zadruge. V četrtek, dne 24. m. m. je nadrevizor udeležence na podlagi formularjev, katere je imel vsak u-doleženec pred seboj, navajal k pregledovanju knjigovodstva in računskega zaključka. Vsi člani nadzorstva so pazno sledili predavanjem in se pri posameznih točkah oglašali k besedi. — V sredo, dne 23.' m. m. zvečer se je priredil na Čast udeležencev tečaja zabavni večer, katerega so posetili v lepem številu somišljeniki iz Celja in zunanjih krajev. Resni in Šaljivi besedi je sledilo petje, godba, vladalo je neskaljeno veselje. V veselju so se udeleženci spomnili tu-
di narodno-obrambne družbe „Slovenske Straže", razni govorniki so Še v lepih besedah pozivali k u-stanovitvi podružnice, in se je nabralo 30 K za ♦i SI. Stražo".
c Trbovlje. Kmetje in vi krščanski ¡možje in delavci, ali hočete res pripustiti, da bi vam odslej vladalo in zapovedovalo 7 socialnih demokratov v občinskem zastopu? Sedanji obč. zastop se je udal rdečkarjem, našo stranko je pa brcnil v stran, kakor da bi je ne bilo. Kmetje in delavci, zapomnite si to! Kdor voli dotične kandidate, ki jih vsiljujejo stari občinski svetovalci, je izdajica naše stranke in nima srca za blagor kmeta in delavca. Krščanski kmetje in delavci na noge zoper trboveljske in hrastniške liberalce in socialne demokrate, ki so edini v boju zoper krščansko stranko!
c Dobrna. Kmetijska podružnica je imela, kakor je bilo že naznanjeno, dne 11. m. m. prav dobro obiskano zborovanje, pri katerem je govoril gosp. potovalni učitelj Goričai) o različnih kmetijskih zadevah. Posebno se je opazilo veliko zanimanje poslušalcev za sadjerejo. Človek bi ne verjel, kolikega pomena so Kmetijske podružnice za nas Slovence. Že to, da smo združeni stanovsko v družbi, ki nam nudi veliko dobrot, k]akor pouk, časnik: „Gospodarski Glasnik", podpore za nakup strojev, itd., je velikanskega pomena. Skoda, da se je slovenski kmet tako pozno vzdramil. Štajerska kmetijska, družba je imela že davno po nemškem delu in po nemškutarskih mestih in trgih na Slovenskem Stajerju svoje podružnice, a te podružnice so bile in so Še deloma danes le strankarske, samo za nemške in nemškutarske „purgarje". Taka nemškutarska podružnica je bila svoj čas tudi na Dobrni, pa za kojja? Za kmeta? ne! Za grajšča-ke: kakor za gosp. Langerja, veleposestnike Orosel, Frohner itd. Za ubogega kmeta se ni nobeden zmenil, k večjemu tisti, kateremu je nosil svoje denarje in svoje blago prav poceni prodal. Danes imamo na Dobrni Kmetijsko podružnico, in glejte, ker so jo kmetje, rekel bi, izsilili, saj so se graški gospodje branili z vsemi silami, hoteli so nas med drugim priklopiti celjski podružnici, jo vsa nemškutarska družba na Dobrni tej podružnici sovražna. Naši kmetje, ki „držijo" s privandranimi nemškutarji, niso pri podružnici, ne obiskujejo predavanja, so vzorni v nazadnjašt-vu in ne pomislijo, kako se smešijo pred celim svetom s takim postopanjem. Namesto, da bi vsak kmet domačin držal s svojimi rodnimi brati, ki jih veže vera. in narodnost, se ti posilinemški nazadnjaki pajdaŠijo z zasmeliovalci in preganjalci vsega, kar je slovensko. Kedaj, vas prašamo, kedaj se vam bo enkrat v glavi zjasnilo, da bosto spoznali, kako grdo delate, da izdajate slovensko stvar. Veselo pozdravljamo možato postopanje naših vrlih poslancev v Gradcu. Ker nam Gradec nikoli ni bi! naklonjen, in se je državna podpora, namenjena za povzdigo kmetijstva, razdelila do predlanskega leta skoro izključno le Nemcem, so zahtevali naši poslanci, naj se za slovenski del Štajerske ustvari poseben oddelek, ki bi razdelil državne in deželne podpore, oziroma oskrboval za slovenski del dežele — takoimenovani kulturni odsek. Nemci seveda tega nočejo dovoliti, in poslanci zopet ne odstopijo od svoje pravične zahteve. Kmetje na slovenskem Štajerskem bi morali biti kakor en mož za svojimi poslanci, vsi bi morali biti zapisani v kmetijskih podružnicah, da bi ogromno število kmečkih članov kmetijske podružnice premagalo nemško oholost in krivičnost — in kaj je: brat dela zoper brata, kmet zoper kmeta, naši spodnještajerski kmetje se nočejo v kmetijskih podružnicah združiti v mogočno organizacijo, menda se bojijo ti nemškutarski podrepniki, da bi nemški sodeželani dobili premalo bogato obložene mize. Svoj čas, ko se kmetje še niso tako zavedli kot danes, se je delila podpora n. pr. za zboljšanje travnikov po 80%, danes dobi ubogi kmet le še kakih 20 odstotkov. Nemški graščaki, veleposestniki in nemškutarski tržani so si stavili lepe hleve, so si popravljali živino s pomočjo bogatih podpor, danes pa bi kmet Je od strani gledal, kako delajo s podporami, ki so njemu namenjene!! Naj te vrstice pomagajo, i da se bodo kmetje združili v kmetijskih podružnicah, skupno delovali za svoj prid in napredek, ne pa eden drugemu nasprotovali. „Viribus unitis" je geslo našega sivolasega vladarja, z združenimi močmi si bomo /.boljšali svoj težavni poklic. Da smo Še tu, osobito na Dobrni, kot gospodarji svoje slovenske zemlje, komu se imamo zahvaliti? Le složnosti, s katero so naši predniki ljubili svoj kmečki poklic in ga spoštovali in so bili neomajani v sv. veri in ljubezni do slovenskega materinega jezika. Leta. 1924 bo 300 let, odkar je slovenski Gajčnik ali Kačnik izročil naše toplice prometu. Pa tuji vpliv je Šel mimo slovenskega Dobrnčana, ne da bi mu vzel vero, ne narodnosti in tudi ne stanovskega ponosa.
c Dobrna. Shod, ki je bil napovedan za nedeljo, dne 27. novembra ob 7i9. uri zjutraj, se ni mogel vršiti. V soboto je celi dan snežilo, in bilo se je bati, da gg. poslanci ne bodo mogli priti iz Dunaja. In res se je gosp. poslanec Pišek v dvfeh pismih opravičil, češ, v soboto je Še plenarna seja in važno glasovanje. Gosp. dr. Beukovič in Alojzij Terglav sta se pa morala iz Višnje vesi vrniti v Celje, ker jima je živinca vpešala. Brzojavno sta se opravičila pri volilcih. Mi gospodom poslancem prav nič ne zamerimo. Bo pa drugokrat shod. Naši vrli Sentjoščani pa itak niso prišli v tistem številu, kakor po navadi zaradi slabega vremena. Kako se pa volilci dobrnske občine zanimajo za politiko, se je videlo v nedeljo, kajti v-kljub skrajno slabemu vremenu so se zbrali možje volilci v hotelu „Union" v lepem številu. Na vest, da poslancev ne bo, so se mirno razšli, vpoštevajoč važne
razloge. Kedaj se bo shod vršil, se bo pravočasno naznanilo in prepričani smo, da nas bo tedaj Še veliko več prišlo, kot v nedeljo. Poslanci in volilci na gotovo svidenje v kratkem!
c Dobrna, Dne 28. novembra dopoldne je umrl Mihael Stuncl. Rojen je bil leta 1826, je torej dne 26. septembra izpolnil 84. leto. Rajni je bil dober gospo' dar in priljubljen sosed. Leta 1902 je obhajal svojo zlato poroko. N. v m. p.!
c Braslovče. V zadnji številki „Slov. Gospodarja" sem čital dopis iz Polzele, v katerem se poroča, da obiskuje več otrok iz naše občine novo nepotrebno šulferajnsko šolo na Polzeli. Da bodo pa, cenjeni bralci „Slovenskega Gospodarja" vedeli, kakšni so starši teh otrok, povem na kratko, da so sami liberalci; čitajo razne „Nar. Liste", in volijo seveda tudi liberalno. „Narodni List" bo pa še vedno pisal o zavednosti svojih pristašev. Pretežna večina občanov je v taboru Kmečke zveze, pa niti eden ne pošilja otrok v to mučilnico. Več otrok ima veliko bližje v domačo, še novo, krasno Šolo; pa jih starši raje pošiljajo veliko dalje, v bivši oslovski hlev. No, se pač vidi pri liberalcu, kaj mu je za narodnost; marsikateri bi še nebesa prodal za „blaženi" nemški jezik. V tem času so se pa otroci že grozno veliko naučili. Nekoč srečam deklice iz Šullerajnske Šole, ki so me kar obsipale z „Guten Tag". Za njimi pridejo dečki. Ti so se pa kar priduševali; seveda slovensko, ker nemški ne znajo. Kaj bomo še vse doživeli, nam pove pri-hodnjost. Tisti stariši, ki pošiljajo svoje otroke v to, naravnost nepotrebno šolo, naj si zapišejo v svoje trde butice znani rek: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti."
c Gornji Grad. V naprednih listih vlada neko veliko veselje, ker državni pravdnik ni našel nič tož-Ijivega v besedah, katere je govoril g. nadučitelj Iv. Kelc v Novi Štifti o olju, o maziljenju duhovnikov ter o škofovi solati. Se beleži brez opazke.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Tukaj se bo obhajal sv. misijon od 8. do 15. decembra. Vodila ga bodeta dva gg. patra iz reda sv. Frančiška. Že 22 let ni bilo tukaj sv. misijona. Ta slovesnost ima tem večji pomen, ker je preteklo menda že 350 let, kar se je pričela, staviti tukaj prva romarska cerkev, katera je leta 1850 pogorela do tal. Ta jubilej so farani proslavili že s tem, da so omogočili napravo novega gl. oltarja iz marmorja. Oltar je mojstrsko delo znanega umetnika gosp. Iv. Vurnika v Radovljici. Kakor se sliši, je to delo z drugimi napravami, ki so ž njim v zvezi, stalo čez 12.000 K. Žal, da so bile nepremagljive ovire, da bi se oltar v tekočem letu posvetil, na kar so se stanovalci celo poletje veselili.,
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Iz Amerike se poroča, da se je tam ponesrečil mladenič Matija Golob, tukajšnji rojak, ki je Šele letos poleti Šel iskat v novi svet bogastva. Plini v jami so se vneli in napravili mlademu življenju nagel konec. Želja po bogastvu jih mnogo izžene iz domovine ter jih tira v nevarnosti v tujem svetu. Mesto bogastva najde marsikdo nesrečo,
c Št. Vid pri Grobelnem. Že zadnjič je poročal „Slovenski Gospodar", da si prilastujejo Šentvidski liberalci oblast, poučevati kaplana, kakšen bi moral biti in kaj mu je dovoljeno storiti, Če hoče, da bodo ž njim zadovoljni. To se sprevidi zopet iz laži-„Nar. Lista" štev. 45, kjer, kakor pravijo, opozarjajo kaplana najprej mirno, naj se drži svojega reda. Ogledali so si namreč naprednjaki kaplanovo delovanje od vseh strani, in našli so na njem mnogo madežev, največji je pa neki ta, da smrtno sovraži liberalce. Ubogi kaplan! Kaj ti preostaja drugega, kakor da se poboljšaš, temeljito poboljšaš. Ce tega ne storiš, potem gorje ti! Pošla jim bo njihova potrpežljivost, in začeli bodo metati bombe na tebe. Cemu vtikaš svoj nos v klerikalno bralno društvo in v klerikalno posojilnico? tako namreč milo vzdihujejo naprednjaki. Pa. ljube duše, to ni tako, kakor si vi mislite. Ce bi ne bilo dovoljeno, ustanavljati bralnih društev in posojilnic, potem bi bilo že zdavno izginilo vse iz St. Vida, bralno društvo in posojilnica. A da oboje še obstoji, je dokaz, da nima zoper njo nič niti duhovska, niti svetna oblast. Nasprotno, obe oblasti še pospešujete take naprave in jih priporočate. Seveda, kadar se kaj sličnega ustanavlja, bi se moralo po mnenju naših liberalcev prositi najprvo nje za dovoljenje, potem Šele drugod. In če se sploh k'aj ustanovi, bi moralo biti tisto liberalno, ne pa klerikalno. Ker tisti, ki kaj klerikalnega ustanovi in zraven sodeluje, pokaže s tem, da sovraži liberalce; tako vsaj zatrjujejo Šentvidski nazaj-napretlnjaki, in pravijo, da jih kaplan komandira, V čem pa obstoji ta komanda, tega natančneje ne povejo. In Če dalje pišejo, da niso oni zaradi duhovnikov na svetu, ampak", duhovniki zaradi njih, jim moramo pritrditi. Zato tudi vidimo, kako radi zahajajo ob Gospodovih dnevih nekateri k službi božji. Zakaj duhovniki niso za nje zato na svetu, da bi hodili k njihovim sv, mašam in da bi poslušali njihove pridige, ampak zato, da jih napadajo po liberalnih listih. Zaradi tega se tudi ne čudimo, Če pri nas vera peša. Saj so tudi gospod zadnjič enkrat povedali, kam pripelje Človeka branje liberalnih časopisov, in so navedli za zgled Portugalsko, kjer je bilo zadnji čas vse podivjano. Seveda, če dokaže človek, da liberalci lažejo, jim je ta dokaz zavijanje. In da lahko kaj takega trdijo, privlečejo nokaj na dan, na kar še nihče mislil ni. Podpiši se torej drugikrat, dopisnik, da bomo vedeli, s kom imamo opraviti. Zadnjič smo ti povedali, da si „lažnjivec najdebelejše vrste", in to ime se ti menda res zdi častno, ker se do-sedaj Še nisi potrudil, da bi pisal resnico; zato si ga obdrži še za naprej. Prihodnjič pa zopet lahko napi-
šeš članek v „Narodnem Listu" o sovražnikih, kakor si v zadnjem; saj je to že navada ljudi, da če česa ne morejo dokazati, potem pa začnejo zmerjati, in so vsega drugi krivi, samo oni so nedolžni, in celo nesramno trdijo, da jih drugi sovražijo. Pa kdo bo take uboge zapeljane reve sovražil. Nasprotno, vsakemu se smilijo in vsak; jih pomiluje ter jim želi, da bi jih kmalu srečala pamet.
c Sv. Ema. Dne 25. novembra nam je gospod potovalni učitelj Pirstinger v prostorih bralnega društva predaval o sadjarstvu. Gospod potovalni učitelj je lastnoročno pokazal, kako se kopljejo jame in je tudi čisto sam drevo vsadil. Iz Šole gredoči otroci so bili vsi navzoči pri pouku, ker v otročjih mladih srcih ostane največ koristnega za nadaljno življenje. Vsa hvala in čast gg. voditeljem, kateri so opozorili otroke na ta važen pouk.
c Sv. Brna. V občini Roginska gorca je bil dne 27. novembra t. 1. izvoljen županom vrl in odkritosrčen mož Štefan Stof v Virovicah, namesto umrlega prejšnjega župana I. Smeha.
Brežiški okraj.
b Rajhenburg;. V nedeljo, dne 27. m. m. se je vršil tukaj dobro obiskan okrožni zadružni shod. Po pozdravu zastopnika Zadružne zveze se je izvolilo tukaj okrožno predsedstvo, in sicer kot predsednik' I. Potovšek iz Artič, kot podpredsednik M. Kozinc iz Sevnice in kot tajnik M, Cerjak iz Rajhenburga. Shod je sklenil, da se vrši prihodnje leto okrožni zadružni shod v Vidmu. Gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak je obravnaval delovanje nadzorstva, denarno draginjo, tekoči račun, sestavljanje zadolžnic in poroštvo. Po izvajanjih predavatelja se je vnela živahna razprava, H koncu je gosp. Pušenjak še pojasnjeval vzroke sedanje draginje in razpravljal o sredstvih za pospeševanje živinoreje in skupno prodajo živine.
b Sromlje. K dopisu v zadnji številki nam poročajo Karol Bahčič, Franc Bahčič, Jožef Ban in Matija Petan, da so bili sicer v preiskovalnem zaporu, ker so bili osumljeni, da so ubili starega Bahčiča, a da se je kazensko postopanje zoper nje ustavilo, ker so popolnoma nedolžni.
b Pilštanj. Dne 23. novembra je umrl v deželni bolnišnici v Gradcu gospod Janez Lah, gostilničar na Pilštanju, v starosti 38 let. Šel je v Gradec iskat zdravja, pa je našel mesto zdravja smrt. Zapušča žalujočo ženo in pet majhnih nepreskrbljenih otročičev. Rajni je bil mož, kakor jih je malo najti med gostilničarji. Vsak, ki ga je poznal, ga je moral nehote ljubiti in spoštovati. Hodil je rad v cerkev, in Še zadnji čas, ko je že bolehal, je Šel še skoro vsaki dan k sv. maši. N. v m. p.!
b Šmarje pri Sevnici. Dne 25, m. m. si je graščinski voznik iz Planine, Janez Vrtačnik, zlomil nogo. Mislil je stopiti na voz, a ravno v istem Času so konji voz premaknili ter mu je spodrsnilo, da je padel pod voz. Prinesli so ga v hišo gosp. Markelna ter takoj poklicali sevniškega zdravnika, da mu je nogo obvezal. Drugi dan so ga peljali domov na Planino.
b Zdole pri Brežicah. Opazoval sem pred nekaj dnevi, kako sta šla dva moža po cesti iz krčme Janeza Cernoga. Bila sta to Franc Kuhar In KroŠl, ki se čutita pristaša liberalne stranke. Med potom pravi glavni junak: „Mi smo tajčarji, mi nismo slovenske smeti; kaj nam kdo more, mi smo mi." Stari pregovor pravi: motoščki vkup, remenčki vkup; po novem pregovoru pa nemškutarji in liberalci vkup; gliha vkup Štriha.
b Kozje. V vseh krogih zelo priljubljena c. kr. poštna aspirantinja, gdč. A. Camernik, je prestavljena. Pravijo, da je to delo protestantovskega advokata dr. Zirngasta. Toda njega ne zadene glavna krivda, temveč nekega bivšega Študenta, kateremu dela hujskanje očividno zabavo. Mi si bomo tega gospodeka malo natančneje ogledali, ko pride zopet v našo družbo, in mu svetujemo, naj se rajši briga za se in svojo bodočnost, ljudi pa naj pusti pri miru. Sicer smo primorani govoriti ž njim na tak način, da mu ne bo prijetno.
b Planinska ves. Pri občinskih volitvah dne 26. novembra t. 1. je zmagala katoliško-slovenska stranka proti Jazbec-Sešerko-Štajercijanski stranki popolnoma. Niti eden Jazbečev pristaš ni prodrl. Večine na naši strani so bile silovite. V II. volilnem razredu 48 proti 7; v 1!. razredu 18 proti 2; v I. razredu 7 proti 2. Slava zavednim volilcem!
b Šmarje pri Sevnici. Redni občni «bor takojšnjega Slov. kat. izobraževalnega druitva ae Trii i nedeljo dne 4. t. m. popoldan po večernicah v kaplaniji t Sevnici Člani, udeležite ae g» po no Merilno.
Vesfnlk
mladinske organizacije.
Trbovlje. Pri nas prirede večkrat naši Orli kako veselico z igrokazom. Vrhunec svoje zmožnosti v tem oziru so nam pokazali v nedeljo, dne 20. nov., ko so nam priredili prvič v novem „Društvenem Domu" žaloigro umrlega pesnika-duhovnika „Za pravdo in srce". V tej 5dejanski žaloigri, ki je trajala 354 ure, so izvrstno rešili vsi svoje vloge. Zlasti moramo občudovati vrlega brata Slavko GovejŠeka, ki je^vo-dil vso igro in izvrstno rešil vlogo mladega grašča-ka Erazma, ki se bori z mladeničem Andrejem (br. Jordan) za logarjevo hčer Katarino (gdč. Podreniko-vo). Oče Katarine, stari logar (brat Cerne) ima na svoji strani vse kmete, ki nočejo več prenašati krivic graščakinje Barbare (gdč. Cukljati), matere Erazma, ampak se končno uprejo svoji graščinski gospodi,

da pribore sebi zopet svoje pravice. Vse bi jim Slo po sreči, Če bi ne bilo vmes graščakovega oskrbnika Diznva (br, Zupan), ki stori za denar vse in izda kmete.Grajska vojska osvobodi graščakinjo in njenega sina, ki so ju med tem kmetje vjeli, a iz maščevanja, da noče podati Katarina svojega srca Andreju, kmečkemu fantu, ampak dobremu in blagemu Erazmu, sinu graščakinje, zabode Andrej nož v srce svoje ljubljenke Katarine, ki se zgrudi mrtva na tla. 0-četova ljubezen do Katarine šele zdaj izbruhne na dan, ko je že vse prepozno. Tako se je končala žalo-igra „Za pravdo in srce". Dvorana jo bila pri tej priliki natlačeno polna, in občna želja je bila, da bi se igra ponavljala., kar se bo najbrže zgodilo.
Sv. Pavel pri Preboldu. Predavanje, ki ga priredi Katoliško izobraževalno društvo v Št. Pavlu, se je vsled mladeniškega tečaja v Petrovčah preložilo na nedeljo, dne 11. decembra. Na zborovanju, ki bo popoldne po večernicah, bo govoril g. dr. Josip H o h -n j e c iz Maribora o mladinski organizaciji. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva, zlasti mladeniče, prav uljudno odbor!
Iz celega sveta.
Tepen minister. V Londonu imajo ženske močno organizacijo, ki nastopa najodločnejše za žensko volilno pravico in uprizori za njo večkrat velike demonstracije. Dne 22. m. m. so napadlo angleškega ministrskega predsednika Asguita, ko je zapustil parlament. Obkolile so Asguithovo kočijo in pobile s palicami šipe. Policija je zaprla približno 100 demon-strantk. Ostale so se podale pred Ascpiithovo stanovanje, kjer so demonstrirale, dokler jih ni pregnala policija. Podale so se končno v Whitehal, kjer so se ponovno spopadle s policijo.
Volkovi na Kočevskem. Iz Novih Lazov se poroča, da so se po snegu 18. m. m. pojavili volkovi. Neki kmet je krmil zgodaj zjutraj konje. Videl je volka, ki je napadel psa, drugi je pa stal blizu z žarečimi očmi. Kmet ves prestrašen je sicer napodil volka z gorjačo, a komaj se ,je odstranil, se je volk vrnil in odnesel psa. Sledovi volkov so se nato izgubili.
Mlad ženin z 91 leti. V oršovski cerkvi na 0-grskem se je oženil začetkom minolega mes. P. Kon-dar, bogat kmet, ki ie dovršil 91. leto starosti. Svojo mlado ženo je spoznal pri trgatvi, v treh tednih se je že ž njo poročil. Prvi Čardaš je zaplesal pri poroki Kondor s svojo ženo. Drugi dan pa se je napotil z ženo na poročno potovanje v Bnkarešt. Starec je čvrst in krepak, pred poroko je prepisal velik dal svojega premoženja na ženo» Najstarejši sin Kondorov, ki ima že 70 let, se je na dan očetove poroke zaročil.
Hiše ix stekla. V Pittsburgu v Ameriki se bo začela graditi hiša, nenavadna od zemlje do strehe — hiša iz stekla. Cez 10 let, tako zagotavlja eden prvih tovarnarjev stekla, bodo mnogi ljudje v Ameriki gradili hiše samo iz stekla, ker bodo po svoji trajnosti, lepoti in zdravstvenih prednostih daleč nadkrilje-vale hiše iz opeke, pa bodo navzlic temu cenejše, nego današnje zgradbe, Posel slikarjev, tapetnikov itd. bo povsem nepotreben. Opeka na strehi bo iz stekla in bo boljše odbijala toplino nego vsaka opeka iz: gline. Novim steklenim hišam ne bo mogel nič škoditi niti požar niti vlaga. In kar je glavno — te hiše bodo cenejše, nego današnje, ker se da steklo za zgradbe-ne svrhe izdelovati zelo po ceni.
rano na prsih, mrtev na tla. 'Jagodiča so spoznali porotniki krivim, ter je bil obsojen na štiri leta težke ječe.
Bistrica. Namesto vožne pošte se bo po-med Slov. Bistrico in kolodvorom južne 1, dec. f. 1. oskrbovala s slovenjebistriško
Slov.
štna zveza železnice s železnico. - št. m
mladine tom!
■lsltnjl. Kraj ni Šolski štet priredi t korist šolske lo, koja se Trii dne 8. decembra ob 3 uri popoldne v gostilniških prostorih g. Irana Čas p. d. Jerinik. Prijatelji Šolske mla dine se vabijo na mnogolrojni obisk.
Fram. Izobraževalno društvo v Krama vabi uljudno na predavanje, ki je bo imel g. J. Priol ▼ nedeljo po večernicah ▼ društvenih prostorih	Odbor.
Svinjski sejem na Dnnaja dne 22. nov. 1910.
V počitku sejma je bilo 7¿29 alpskih svinj, 5670 ogrskih svinj skupaj 12789 svinj; naznanjenih (katere še pridejo na sejem) je bilo 636 svinj, skupaj torej 138^5 svinj. Prodajale so fe dobro rejene ogrske svinje od 1*8 do 136 vin, izvaaredno do 137 vin., srednje od 128 do 132 vin, stare in lahke od 120 do 126 vin.; alpske svinje od 120 do 128 ▼., izvržene plemenske svinje od 100 do 112 vin, za 1 kg žive teže. Tecdenca: Na današnji sejem se je prignalo 86' 8 alpskih Minj več, 80 t grških svinj pa manj nego zadnjič. Alpske svinje so se prodajale za 6 d j 10 vin. ceneje, t grške svinje tako kot zadnjič.
Poročilo o živinskem sejmn na Dnnaja dne 28 novembra 1910.
Na sejmu je bilo 8( 90 komadov rejene živine, 1C8 komadov pašne živine in 806 komadov slabe živine; po vrsti 2416 volov, 711 bikov, 850 krav, 24 bivolov, skupaj 4004 komadi živine. Prodajali so se: dobro rejeni voli od 104 do 108 E. Brednji od 98 do 102 E, slab ši od 84 do 96 E, izvanredno do 120 E; dobro rejeni biki od 96 do 104 K, srednji in slabši od 81 do 94 E. izvamedno od 76 do 106 E: dobro rejene krave od 90 do 96 E, srednje in Blabše od 74 do 86 E izvtnredno do 104 E; dobro rejeni bivoli od 70 do 80 E, srednji in slabSi od 60 do 69 E; ogrska pašna živina rd 60 do 92 K; slabša ži vina cd 54 do 72 E za 100 kg žive teže. Tendenca: Na tem sejmn je bilo 707 komadov živine več kakor na zadnjem. Dobro rejena živina se je morala oddajati za 2 do 4 E, srednji in slabši biki kakor, tudi slaba živina za 4 do 8 E ceneje. V izven se je prodalo Slfe komadov živine.
Poročilo o živinskem sejma v Gradca dne 24. nov. 1910.
Na sejau je bilo 868 vdov, 179 bikov, 870 krav in 90 telet skupaj 1097 komadov živine. Prodajali so se dobro rejeni voli od 94 do 106 K, srednje debeli voli od 82 do 92 K, slabši od 76 do 80 E. voli. namenjeni za pitanje, od 82 do 9<! E, dobro rejene krave od 72 do 8i E, srednje debel« od 58 do 70 K, suhe krave od 46 do 54 E, b ki od 78 do 94 E, mlade doji e krave do 4 teleta cd 76 do 90 E, starejše dojne krave od 64 do 74 K, breje krave od 66 do 80 E za 100 kg žive teže V iz »en se je prodalo 860 komadov. Tendenca: Na danaSnjem sejmn je bilo 121 telet manj in 2ul svinja več nego zad njič. Cene so ostale nespremenjene.
Listah arsdsittra.
Podsreda: Gg. take hvale niso ljube — G. E. J. Bratonezi. „Naša Moč", Ljubljana. — Eamnica: Za širše kroge nerazumljiv. Zato oprostite, da ne moremo objaviti.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža.
Cene deželnih pridelkov
flafnovejše novice.
Posl. Tloškar je zastopal včeraj stališče Slov. kluba in tisočerih živinorejcev v državni zbornici. Protestiral je proti uvozu mesa iz Argentinije. Govoril je proti odpravi carine na meji, ker je zmerna carina 30 K prepotrebna, da vreja cene naše živine. A-ko se odpravi carina in dovoli nameravani uvoz 33 milijonov kg na leto iz raznih posebnih držav, tedaj bodo padle cene za našo domačo živino na tak'o nižino, da se živinoreja nikakor ne bode izplačala. Dokazal je tudi s Številkami, da redijo mali in srednji posestniki največ živine, in da se reja šele zadnja leta pri primerno zvišani ceni izplača. Poudarjal je nadalje, da je zelo čudno, da se nad draginjo* industri-jelnih izdelkov, katera je mnogo višja, nikdo ne iz-podtika. Odklanjal je, da bi zakrivili draginjo živil poljedelci, kar jim podtikajo socialni demokrati. Sicer pa sledi celoten govor po stenografskem zapisniku.
Skol v Trstu bo postal ljubljanski kanonik dr. Karlin,
Maribor. Opozarja se na krasno igro .,V znar menju križa", ki jo priredi Dramatično društvo dne 11. decembra 1910 v Mariboru.
Maribor. Porotne obravnave. V pondeljek dne 28. novembra so se pričele porotne obravnave. 181et-ni Alojzij Kežmann je bil obsojen radi posilstva na 15 mesecev težke ječe. — Jožef Polajžar, 191etni so-darski vajenec iz Novevasi pri Ptuju, je težko poškodoval 76 let starega dninarja Janeza Vidoviča ter ga oropal 2 K. 'Zato je dobil Polajžar 4 leta težke ječe. — V torek, 29. nov. je sedel na zatožni klopi Jožef Jagodič, dninar iz Spodnjega Dupleka. Obtoženi je Šel dne 15, septembra 1910 zvečer v družbi drugih fantov na Vurberg kosit otavo. Ko so šli kosci, pojoč veselo pesem, mimo Berlingerjeve hiše, začel je pekovski pomočnik Fr. Horvatek metati na fante čez plot kamenje in drva, ne da bi katerega zadel. Jagodiča je to izzivanje tako raztogotilo, da je zamahnil s koso skoz plot proti Horvateku ter ga zadel taló} .nesrečno, da se je Horvatek čez nekaj trenutkov zgrudil s prerezanim obrazom in vratom ter globoko
		S 13		h O X)						1	
Ime pridelka,		OS E O		%	3	•¿P <s O		S		S č	
		K	v	K	9	K	v	B	v	K(	v
		11	25	9	60	12		10		10	__
		8	88	8	—	10	_	9	—	9	—
Ječmen.....	O	8	63	8	—	9	—	9		8	_
	S	8	94	8	50	9	_	9	—	9	—
Koruza.....	tc	7		9	—	8	—	7	50	8	—
		8	—	7	75	8	-	7	—	8	—
Ajda......	M	8	88	7	—	7	60	7	50	9	—
81adko seno. ...	-ia	—	—	2	25	3	—	8	—	8	—
Eislo „ . . . .		-i-	—	—	—	2	20	2	20	2	80
		—	—	1	75	2	—	8	—	2	—
		_	_	_	.....		_	_	_		_
Grah......		—	—	—	60	—	—	—	—	—	_
		—	—	-	60	—	—	—	—	—	—
Krompir.....	S M	—	—	—	08	—	—	—	—	—	—
8ir.......	BC	—	—	—	40	—	—	—	—	—	_
Surovo maslo . . .		—		2	50	—	—	—	—	_	_
Maslo......	M	—	—	1	80	—	—	—	—	—	_
8peb, svež ....	«H	_	—	1	70	—	—	—	—	—	_
Zelje, kislo ....		—	—	—	24						
Repa, kisla . . . .		—	—	—	20	—	—	—	—	—	—
Mleko......	ki a				22	___	_	_	__	_	
Smttana, sladka , .	a	_	—	—	96	—			—	_	—
kisla. . .	H	—	—		96	—	—	—		—	—
			-	3	50	—	—	—	—	-	—
Jijee, 1 kom.....		— —		—	0«	1-	-	-	-		-
Izjava.
Doterf]Bft Številke, Dne 26. novembra 1910.
Sradec . 64 76 69 45 44 Dunaj . 30 81 7 52 48
Ile:araka dela, kakor tudi uvajanje vodovoda, plina, strelov« da, hišnih brzojavov, telefonov itd, sprejem« m in iste zvršim točno in hitro. Ig. Zalokar, klepar v Br žicah.	911
V najem se da za več let, tik trga Eonjia ob državni cesti, na novo napravljen mlin a 3 pari kamnov in stanovanjem Več pove g. Rcžabek, Konjice, Štajersko.
_________901
Po ceni je na prodaj na želeiniš-ki postaji v Rušah 8< 00 hmelovk, 5 in 6 meterakih in čez 3COO smrekovih kolov (zemljike), 3 in 4 meterskih. Več pove učitelj Davorin Lesjak v Rušah. 910
Ženltna ponudba. Mlade nič plemenitega srea, neomadtžnega življenja in pridne zunanjosti, kateri ne zavživa opojnih pijač, ter ni tobakar, je navdušen pristaš katoliško- naredne stranke in veselega značaja, ima par tisoč kres gotovine, Be želi v svrho ženitve zaročit z gospodično, s katero bi aogrl priti do samostojnosti. Veselje ima do gost lne ali posestva Zavedna in verna Slovenka bi imela prednost. Ponudbe pod šifro „plemenito srce št. 1" na uredništvo. Za tajn st se jamči. 908
Velik novi hram i lepim sadonos-nikom se takoj proda Hram obstoji iz dveh velikih sob, ene kuhinje in ene čumnate. Za ceno se izve pri Ttmažu Elasinc, na Gor. Brrga št. 20 pri Ptuju. 774
Lep stenski koledar z mariborsko sliko v dveh barvah za leto 1911 je zopet izšel. Gostilne, Šole, občinski in župni uradi ga dobivajo brezplačno, Dobiva se samo pri gospodu Ivanu Klincu, typograf, Koroška cesta v Mariboru.
Delavnica za popravila!
-a s
<2 S
Velika zaloga ur, dragocenosti, srehrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tidl na obroke! lllastr, cenik zastonj? Branofgne od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura E 8*50 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ —
Badiljka, niklasta „ 8'— Poročni prstani	„ 2,—
Srebrne verižic	„ 2'—
— Večletna jamstva --
Nas!. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor, Gosposka ^oa 26.
Kspajes riatnlno In srebra, tfse
Samo še 19 gramofonov
Podpisani Jožef Plevnik, posestnik in trgovec pri Sv. Filipi, obžalujem s tem, da sem v naglici in nepremišljeno rekel proti g. Lndovika Iadest, gostilničarju v Loki pri Žusmu in g. Janezn Tom^lak, posestniku v Stopah, da sta kupila pri gospej Emiliji pl. Sasič Kopač zavrelko, ker ne poznata vina. Izjavliam, da gospa pl. Snsič Kopač ni imela zamike in tudi ni zavrelke prodajala, ter se zahvaljujem gospej Emiliji pl. Susič Kopač, da je od tožbe proti meni zavoljo n-zžaljenja rasti od-topila.
Celje, dne 7. novembra liHO. 924	Jožef Plevnik.
Ha proda) je novo seiidasa hita., »raven dva orala umije v »lev Bistrici. H ša je sposobna it vsako malo obrt Pojasnija daje Jane* Novak, posestnik fn oš tir r Slov. Bistriei.	921
Jako lepo posestvo se proda, le pa lega, pripravno za vsakega gospoda kot letovišče, ali fa skrbnega gospodarja, arondirano 14V, s
ralov, 20 minut od kolodvora frr trga, 6 minut od glavne ceste, 4'/s oralov travnikov, 4 orale nji«, 800 sadnih dreves, brajde, vr^ 800 sežnjev vinograda (polorie* novi nasad), vse v najboljšem ra-dn in dobro gnojeno, 6 oralov gozda, lepa gosposka hiša, devet prostorov, podstrešje, klet in hran < gospodarsko poslopje, hram in hlev. hlevi za prašiče, pralna kuhinj te in sušilnica za sadje, listnioa vse z opeko krito in v najboljše«!! stanja. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifiga za mleko, pariinik, slamoreznica, mlin, ree-nica za peso, stroj za pranje pe te, krompirja itd. Več se iave pri Franjo Počfcaj, Šmarje pri Jelšah Sp. Štajersko.	912
Lepo posestvi). Novo zidtna biia, dvoje gospodarsko poslopje, nov svinjak, zraven so njive, travniki in goša, kakor tudi vinograd, pri katerem je ¿idasa klet, vse v dobrem staau. Kdor želi kupiti, naj; se rgla-i pri županstva na Zbelo-vrm (Plankenstein) pošta Sv. Duh Loče.	91«
Duhovnik Išče knluirisa starost
80-40 let	90»
Gostilna z lepim sadnim vrtom v Vosku pri Mariboru se preda. Vpraža se v Mariboru, Mlinski! ulica 15.	907
Lepo pssesfco tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, ob Ho ieče iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gos-da ter lepe zidane z opeko bite hiše in viničarije se ceni primer' no in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicar obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančne e pri g. Zinauer Sir. Jakob v Slov. gor.	845>-
Zajsmčeno čistokrvne Salmtal-
ske kokeši, dozdaj priznano najboljše kurje pleme, so dobe, par (ketelin in jarica) po 5 E pri kmetijski podružnici v Ljutomeru.
□Oc
Naznanilo preselitve
novih in izvrst-nihkom. po i5 K in 20 K oddamo od danes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igl samo K 1-60 in nove velike dvostranske plošče po K 2 50. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor.	883
Preda se skupno, tudi na dvoje ali troje, posestvo v prijaznem kraju, solnčna leg v zeml a lahka za delo, četrt ure cd okrajne ceste, pol ure od župa<jike cerkve. Njiv, travnikov, vinogradov in pašnikov je 14 tralov g zdov 81 oralov. Vknjiženo ostane lahko 8000 E Natančno pove, ako se preloži znamka za odgovor, Joief Božič, Podgorje v St pah, pošta Selnica ob 8a»i.	896
Velik vinograd v slcvečem kraju Tinovea nad Sevnico se prodia, zraven je prostoren hram, preša, 2 soda, okoli BO vedrov, 1 kad in 2 čebra. Zrigolauega in nasajenega vinrgrada je okoli 10< 0m9 ostalo zemljišče je prav krasno, prilika io najboljša solnčna lega za vinograd. Natančneje pove Fr Ivnik, Podgorje 18, p. 8evnica ob Sari.	898
Knharlea, pridna in poštena, ki se r-zume v gospodarstvu, želi dob ti službo v kaiem župnišču. Naslov v upra?n>štvu.	922
KHKKSKKKK»
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem svojo strugirnico za prodajo, naročila, poprave in nova dela preložil i k Dravuke ulice na
Grajski trg w grad
pri Eapeli Velno bo bom trudil, da bom delal natanko, da bom svoje cenjtne naročevalce zad* voljil, Imam veliko zalogo izgo-tovljenega kuhinjskega, kletnega iti gospodarskrga orodja. Za obilen obisk se pr poroča 887"
August Blašic,
strugar, Maribor, Grajski trg.
mrnm
Za nakup S
modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snk-no za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, sraice, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore,razni cvihh, perje itd.
priporoča modna in mannfakt. trgovina ■■"■>
.E ŠEPEC
Saribor, Grajski trg,
I
Na male želodčne neprilike
je treba paziti, ako se hoče preprečiti trdovratne bolezni.
Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospeSnjoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za ielodec iz lekarne B. Fragnerja ▼ Pragi. — e\/A D 11 D V Vsl deU «nibalaie t
OVMnlLU. Imajo postavno de-j ponovano varat, inamko
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c.inKr. dvor, flotaritelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. flV* Po polti ae razpošilja vsak d - n. IRg Cela ¿teki. 2 K, pol stekl. 1 K. Pro' naprej vpo-šilj. K 150 se pošlje mala steklenici, za K 2*80 velika steklenic», za K 4*70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avatro-Ogr.	249
Kaj pomaga dobra knba, Če si bolnega trebnha! Na ielodcn ni bolan Ta, ki vživa
Najboljše krepčilo želodca,
Sladki in grenki.
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. , , 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAB", Ljubljana.

4J
m
«
Nizke eene!
se
Nizke cene I
pri
narodnem in domačem , trgovcn
Franc Lenartu v Ptuju
ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega sukna za ženske in moške o-bleke. Potem obilo trpežne hlačevine, vsakovrstnega barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in suknenih ogrinjalk, ter nepremočljivih konjskih koc.
To pa vse cenejše kakor drugod.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. — Priporoča se
Franc Lenart v pfuju.
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
na debelo in n« drobno
rane Strupi : Celje
Graška eesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanast« posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Privzele f«eh steklarakih del pri cerkvah in priv. stavbah»
Mafsolidnejia in točna postrežba«

Z mojo
240
«M«!« i^tb^VTr^i'^MUttMM^'iHil'PiU UUW»«*»»^«*!^
!! umetno moštovo esenco!!
m lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače
Cena i steklenici za 150 iitrov 4 krone Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Zahvala.
V svojem in v imena vseh dragih mi sorodnikov izrekam in naznanjam zahvalo za dobrod<jno sožalje, tolažbo in pomoč povodom bolezni in smrti moje ljubljene soproge
Marije Švarc roj. Ježovnik,
ki je po dolgi in mučni bolezni večkrat previdena s sv. zakramenti izdihnila svojo blago dušo dne 23. novembra ter bila položena k večnemu počitku 26. novembra t. 1.
Posebno se zahvaljujem mnogobrojnim udeležencem pogreba, svojim sorodnikom, veleč, duhovščini iz Škal in Št. Martina, svojim dobrim stanovskim tovarišem, prijateljem ia znancem. Zahvaljujem tudi za pismeno javljeno sočutje. Rajno priporočam v blag spomin.
Škale, dne 26. novembra 1910.
923	Adolf Švarc, organist.
I. Mariborska mizarska delavnica za pohištvo Jožef Kregar: Maribor.
Delavnica Grajska ulica 26. Prodajalnica Šolska ulica 5
priporočam p. n. občinstvu in preč. duhovščini svojo najstarejšo in najbolj urejeno zalogo vsakovrstnega pohištva 863	od najpriprostejšega do najfinejšega.
Mezdno in mitnisko !§!$!$!
kakor tndi zamenjavo vseh vrst žita oskrbuje ^ : najhitreje ia najceneje ntnafni valčni mlin
v Rušah pri Mariboru.
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj mosier-silvaner, burgunder-beli, muškat V. rizling, rulander, portogizer, kapčiaa, žlahtnina, beli in rudeči traminec, ranfol, vse na riparijo-portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo ICO komadov 14 kron. Korenjaki 100 komadov 3 krone. Naročila se sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi.	Janez Verbnjak,
879	posestnik in trtnar, Breg pri Ptuju.
Edina slovenska kisla voda,
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravila» temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojim 1 Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-793	sko kislo vodo.
Prva češkajll^
Lastno delo.
za za-
Prodajam vsled pomanjkanja prostora, vse po nizki ceni. VarOVanj©
na življenje
| Za soUdno in fino delo jamčim Odlikovanja na razpolago.

Pridite
v Šent Jur ob Juž. {ti.
k
Janko Artmanu
da se prepričate o
velikanski zalogi
lepega In močnega blaga
za zimske obleke In o nizkih cenah.
880
Svetovno mojstrstvo 783
v industriji ur končno osvojeno.
Viled previetja edine prodaje Mm v stana za lamo K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploSčnato amerik. 14 kar. dnble «lato ivic žepno uro Ista ima 86 nr idočo anker kolesje s premirano znamko „8peciofla" in je električnim potom prevlečena g prstnim zlatom Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad K 4 90 3 komada K 9-80 Vsaki nri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker Je dovoljena zamenjava ozir. se denar vrne. E. Boliar, Krakov, Stradom 18

Steckenpferd
milo z lilsjimm mlekom
Nafitiehkajše milo kož® kakor proti pep*»!
•v P p a g i je edini slovanski delniški zavod, ki ima dokazano najnižje oene in najboljše zavarov. pogoje ter je zares v narodnih rokah. — Pojasnila o zavarovanju dajejo brei-plačno: Generalni zastop za vse slovenske dežele v Trsta, ulica G. Donizetti, nadzorstvo za Štajersko in Koroško t Mariboru, Wildenrainer jeva ulica 22 (nadzornik Ivan To-mažič) in okrajni zastopi v vseh večjih slovenskih krajih.
6IC
Dobiva se p o vb odi.
12«
HKSüssaü!»mmm&ms&mrxm
Gospa ravnateljica
je naročila vzorce tkanin in ilustrovan cenik perila od tvrdke: Oswald Lilek,
tovarna za tkanine in perilo, Bad Belohrad, in se je prepričala: perilo te tvrdke, ženske, posteljno, ali moško perilo, je najlepše!	794
Pišite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupite tako po ceni: Ženske hlače z okraski, komad K 150. Ženski kor seti z okraski komad K 2 20. Žensko spodnje krilo, belo komad 4 K. 30 m lepih ostankov 12 K.

Štefan Kaufmann
trgovina z železnino
23 v Rnd^oni, priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posodo.
Štampilje
iz. kavčuka se dobijo v tiskarni sv Cirila v Maribora
Največja mizarska in tapetarska trgovina
aro! lesiak - Maribor
Tegethofova ulica štev. 19.
Pohištva in posteljne oprave
♦eeeeeee«»»» po najnižjih cenah, ««mmmhm
Cenik in proračun zastonj.
Lastna mm^sk^ m tap*
«i
i!«

a božič in novo leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goricar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krep papir ▼ vseh barvah, podobice za jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice za božič in novo Bela
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in nmetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slika in dopisnice v veliki izbiri.
l
t
t
t
t
■
i. ♦
♦
6 belih!
I
k s*
I
» t
rjuh zelo debele in po 2 metra 14 kron po 2'/, m po 16 K, iz domačega l»iDeaega platna po 2 m 18 K, po 2'/'» m 20 K razpošilja fraoko narodna velt-tigo.ski. hiša
R. Stermecki y Celju.
«« # ♦
*
i
f

Nobena konkurenca
i
K,, ; —
če ,je še tako nevo šljiva in sovražna, je v stanu, oašo izkušeno
Z-krmo
za ftvinje, ki je :: ::
dvakraten,
kivna krma in 3 krat tako redilna kakor koruza, prekositi. ::::
Dokaz:
Največji svinjerejec spodnje-avstrijski, gosp. Hofbauer v Elendsu, je to leto sam že 800 vreč Z krme skrrnil.
St. 1 za rejo
pospeši rast prašičkov. St. 2 za pitanje.	792
Svinje postanejo do 2 kg vsak dan težje; fino meso. Po 50 kil za 11 K 50 vin. z vrečo vred od tovarne. Ne pozabite tudi naročiti, da se vam pošljejo ceniki c Hyppo za kenje, ki je ceneje, a redilneje kot oves, o Molko za krave, ki donesek mleka zelo poviša in mit ko zboljša in o Z-krmi za perutnino (100 °/0 več jajec) zastonj). Glav. zastop „Združenih tovarn za močna krmila a. d."
Bratje Tanssky, terst?asLl5*5
1 kg sivega, pulju-aegaK2 --, pol belega K2-30,be
lega K 4-—, prima perje mehkega kakor puh K 8—, veleprima ogiajenega najboijše vrste K 8"—, mehkega perja (puha) sivega K 6'—, belega 10'—, prsnega puha K 12 — od 5 kg naprej 834	poštnine prosto.
Narejene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (naokinga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-cama, te dve 80X56 cm, zadosti napolnjene, novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24- —, pernica sama K 12- , 14 —, 16 —, zglavnica K 3 —, S'50, 4-—, pernice 180 cm X140 cm velike K 15-—, 18-—, 20-—, zglavaice 90X70 ali 80X80 cm, K 4*50, 5 —, 5 50, blazine iz gradla 180X116 cm K 13'—, K 15 — razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10'— naprej poštnine prosto.
Maks Bsrger V Dešeaicn štev. 1015, Šnmava.
Kar ne ugaja, Be sameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blagu zastonj in poštnine prosto.
Katoliško tisxc»vno društvo
naznanja, da je mnogoletna, zvesta uslužbenka gospodična
Micika Horvat
v petek, dne 25. novembra ponoči po kratki bolezni previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Maribor, dne 26. nov. 1910.
Kat. tiskovno društvo.
r ■
Kaplice za želodčni krč: Žganje proti trganja
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
mestna lekapna pri o. kr. ©rte MARIBOR, Glavni trg štev 15.
ti5

ti ti ti ti ti ti ti ti U
železnato kina-vino

Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 2b H.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. :;
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utijuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval
ti i- SeicrawalS@p c. kr. dvorni dobavitelj
N	Tr<eate*Barcol«»
...¿fSJČili
' .. —.... . t. ...
M ti
Snpl se v lskarnch v steklenicah po pol 1 i X 2*60 in po 446	1 i i K 4-80.
s trgovina z železom m s špecerijo v Gar. Radgoni
789
Priporoča na nova vpeljano svojo veliko zalogo vzakovrstnega želeija, kakor tudi okove za poslopja, oroija, kotle, peči, ščedilnike, kuhinjsko posodo, premog, kovaško oglje, koks, teer, karbolineum, firnis, salonski petrolej na debelo in drobno, vsake vrste barv suhe in oljnate. Posebno pa pr poroča za sedanji čas, veliko izbiro železne pozlačene križe vsake kakovosti in velikosti z zlatimi napisi vred in s kamenitimi podstavkami po niski ceni.
t t	I
mm Dosoiiica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemaj« od vsakega in se*obr«Btnjejo: navada« po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja lit 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovaeje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poftno hranilne položnice na ratpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
o
posojila se dajejo
le članom in sieer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4V4°/„ na vknjižbo sploh po 6*/„ na vknjižbo in poroštvo po 5 '/,*/• na osebni kredit po 6*/«- Nadalje Izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje ta vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le ko lake.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopaUu« in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, icvasnlt praznike. — V uradnih urah se «prejem še ifr-plačuje denar.
pojasnila se daje)»
in pro£qje sprejemajo vsak delavnik ot 8.—It.
dojpolcina ia od 2.-6 doput&M.	6
Pm«JUbIm 1m t*MH na ru|i»l«w* dvim»^ hreaHa« nmJbtffmfag**«.
Izdajatelj in ulošnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: Frsn Bskovlč.
Tisk tiskarne 8v. Cirila v Mariboru.