Štev. 166. V Ljubljani, v poteh, 24. julija 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega | Uredništvo In oprava: Kopitarjevo 6, Ljubljana. S Concessionarie esclnsiva per la pnbblicftd 31 provenienza italiana izvora: Unione PubblicitA ltaiiana S. A-, Milana 1 Redazione, Amininistrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. = ed estera: Unione Pubblicitd Italiana 8. A. Milana Minil ...................... ............—— i -im .........................................................■■■...... iinwininiiii mn m« n....... ima »riiiiina iimniirir-T-Tina—Pl Prezzo - Gena Ur 0.50 Spedlzlone tn abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini II bollettino n. 786 Giarabub rioccupata dalle truppe italiane II Quartier Generale delle Forze Arraate communica: Nella giornata di ieri aspri eombattimenti ® sono svolti nella zona di El Alamein. La lot-«, che ha assunto carattere di partieolare acca-nimento, si e conclusa a favore delle truppe delTAsse. L’avversario e stato ovunque respin-I® e contrattaccato ed ha subito perdite gravi "• uomini e in materiali: 800 prigioneri, in ®assinia parte neo-zelandesi e indiani, sono Caduti nelle nostre mani; 130 carri armati ri-s®ltano distrutti sul campo. Nella dura azione si sono particolarmente nistinti in Corpo tedesco d"Africa e le divisioni italiane »Trieste« e »Brescia«. Formazioni aeree dell’Asse sono ripetuta-®ente intervenute nella battaglia; in combat-timentotimento tre apparecchi veniano abbat-nti dalla caccia italiana, sei da quella tedesca; altro aeroplano precipitava colpito dalle arti-gliere coutraeree di una nostra grande unita terrestre. , Azioni di bombardamento condotto sulla "ase di Mikabba hanno causato sensibili danni ®|le installazioni belliche, cacciatori germanici i ?c°rta distruggevano in ripetuti scontri, 4 *Spitfire«. . A Nord-Est di Port-Said nostri aerei, nono-®yUite la vivace reazione avversaria che ieriva JJjjiini componeti degli* equipaggi, hanno col-jjto con siluro e affondato un piroscafo di •°00 tonnellate navigante in convogho. ^ II 15 corrente, nostri reparti hanno noccu-Pato roasi di Giarabub. Zelenica Giarabub - spet v italijanskih rokah Vojno poročilo št. 786 — Uspeh v zagrizeni bitki pri El Alameinu Včeraj so se razvijali hudi boji na predelu pri El Alameinu. Bitka, ki je dobila značaj posebne zagrizenosti, se je končala v korist Osnih žet. Nasprotnik je bil povsod odbit, storjeni so bili nanj protinapadi in je imel hude izgube v ljudeh in v blagu. V naše roke je padlo 800 ujetnikov, največ Novoze'andcev in Indijcev. Kaze, da je na bojišču bilo uničenih 130 oklepnih voz. V trdem nastopu so se posebno odlikovali nemški alriški zbor ter italijanski diviziji »Trieste«: in »Brescia«. Letalske skupine Osi so ponovno posegle v bitko. V spopadu so italijanski lovci zbili tri stroje, šest pa nemški. Neko drugo letalo je treščilo na tla, ko ga je zadelo protiletalsko topništvo neke naše velike kopne edinice. Boinbniški nastopi zoper oporišče Mikabba so povzročili znatno škodo na vojnih napravah. Nemški lovci iz spremstva so v ponovnih spopadih uničili štiri angleška letala vrste Spitfire. Severovzhodno od Port Saida so naša letala navzlic nasprotnikovemu odporu, ki je ranil nekaj članov posadk, zadeli s torpedom in potopili 10.000-tonski parnik, ki je plul v konvoju. 15. julija so naši oddelki spet zasedli zelenico Giarabub. Področje vojnih nastopov, 24. jul. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Kar naprej prihajajo podrobnosti o sovražnikovem včerajšnjem nastopu, ki je v nekaterih trenutkih dobil značaj hude silovitosti. Nastop se je začel predsnočnjim zaradi mesečine. Nasprotnik je izvedel nenaden napad zoper italijanske čete in sicer tam, kjer so se potem morala izkazati največja prizadevanja. Italijanske sile ne le, da se niso dale presenetiti, temveč so polnoštevilno Zajele celotne gruče Novozelandcev, ki jih Angleži poprej niso uporabljali. Nemško vojno poročilo Nemci in Slovaki v okolici Rostova — Ruski napadi pri Voronežu odbiti Nepretrgani nastopi nemškega letalstva na ruski fronti Hitlerjev glavni stan, 24. jul. s. Nemško vrne vilo poveljstvo je včeraj dalo naslednje uiaduo vojno poročilo: Nemške tn slovaške čete so vdrle v utrjeno mostišče pred Rostovom in so pri nadaljevanju napada dosegle okolico mesta. Oddelek sovražnikovih sil, ki mu je bil odrezan umik proti Rostovu, je bil uničen. Nemško letalstvo je podnevi in ponoči zelo uspešno in močno napadalo železniške naprave južno od ustja Dona ter vrste nasprotnikovih prevozov. Severozahodno od Voroneža so bili v hudih bojih odbiti siloviti sovražnikovi napadi. Med temi spopadi je neka pehotna divizija uničila 39 nasprotnikovih oklepnih voz. V zaledju srednjega odseka na ruskem bojišču je spodletel poskus obkoljenih sovražnikovih skupin za izpad. Med številnimi padlimi je poveljnik 18. sovjetske konjeniške divizije general Ivanov. Na bojišču pri Vol- kovi in na obkoljevalni fronti pri Lenigradu je nasprotnik obnovil svoje jalove napade. V Finskem zalivu so nemška bojna letala potopila sovjetsko ogledniško ladjo, neko drugo pa poškodvala. V Egiptu so italijansko-nemške čete na predelu pri El Alameinu z uspešno podporo letalstva v zagrizenih bojih, ki so potekali od prav blizu, odbile vse poskuse za napad, ki jih je sovražnik delal vztrajno podnev iin ponoči ter z velikimi oddelki. V teh spopadih je bilo dobljenih 1000 ujetnikov ter uničenih 131 oklepnih voz. Na južni in vzhodni angleški obali je nemško letalstvo včeraj in preteklo noč uspešno bombardiralo številne vojaške cilje. Od 10. do 22. julija je angleško letalstvo izgubilo 189 strojev, od tega 114 na Sredozemskem morju in v Severni Afriki. V iste mčasu je nemško letalstvo v boju zoper Anglijo izgubilo 40 strojev. Japonski gospodarski načrt za nadaljevanje vojne in za ureditev Uelike Azije Tokio, 24. julija, s. Včeraj se je na peto sejo sešel japonski odbor za ureditev velike Vzhodne Azije. Na seji so sestavili temeljni program glede rudarstva, manufaktume in električne industrije. Odobrili so tudi program za organizacijo bančništva in financ ter za notranjo trgovino. Program, ki se nanaša na manufaktumo industrijo, na rudniško in električno, se deli na dve obdobji. V prvem obdobju bo treba pospešiti izdelavo za nadaljevanje vojne ter za ureditev in ustalitev domačega življenja. Za drugo obdobje pa dolčajo na- Uspehi nemških podmornic v prvih šestih mesecih vojne z Ameriko Berlin, 24. julija s. V tukajšnjih progih poudarjajo, da je danes poteklo točno šest mesecev od dneva, ko je nemško uradno vojno Poročilo prvič omenilo zmagovito udejstvovanje nemških podmornic v ameriških vodah. V bližini vzhodne ameriške obale, kakor je bilo sporočeno, je bilo 24. januarja letos potopljenih 18 trgovskih ladij s skupno 125.000 tonami. Od tega trenutka dalje so se čedalje bolj ponavljali uspehi, ki so jih dosegle nemške podmornice, tem pa so se pridružili še uspehi italijanskih podmornic, ki so kmalu za nemškimi tudi odšle nastopat v ameriške vode. V tukajšnjih krogih je spomin na to dal Povod, da povedo, kako močna je bila delavnost nemških podmornic na raznih svetovnih morjih. Iz celotnega pogleda na potopitve, ki So jih v teh šestili mesecih izvedle izključno samo nemške podmornice, si lahko ustvarimo točno sliko o veličastnosti doseženih uspehov 'n o izgubah, ki sta jih v tem razdobju pretrpeli ameriška in angleška trgovska mornarica. V ameriških vodah in na drugih morjih so ■nemške podmornice od 24. januarja do danes Potopile skupno 616 nasprotnikovih trgovskih 'adij, ki so imele 3,843.200 ton. Od teh jih je bilo samo v ameriških vodah potopljenih 46? s skupno 2,917.600 tonami. Čeprav je nemogoče točno ugotoviti, vendar drži, da je velika večina teh 'ladij plula pod ameriško zas-tavo. samo petrolejsko brodovje Amerike in Anglije ie izgubilo v omenjenem časovnem razdobju črti veliko razširitev industrij, ki se tičejo narodne obrambe ter napredek dela za dobro narodov Vzhodne Azije. Glede bankarstva določajo načrti vzorce za poenostavitev vsega sistema, da bi se tako dosegla čim večja finančna moč države. Novi sitemi bodo uvodni za ureditev bančnega prometa, glede emisijskih bank in denarnega obtoka. Vse bo temeljilo in se naslanjalo le na japonski denar jen. Izdani bodo tudi ukrepi za to, da se bo finančna moč izkoriščala v kar največji meri. Toda vse to je bilo samo priprava na jutranji nastop, ki se je razdivjal silovito in nenadno še pred zoro. Stotine novozelandskih in indijskih ujetnikov ter nekaj desetin uničenih oklepnih voz je predstavljalo uspeh nasprotnikovega nastopa na enem samem predelu bojišča. Popoldne se je italijansko črto videlo nedotaknjeno, čete pa pripravljene na protinapad. Na nekem drugem predelu so Avstralci že pred zoro začeli uporabljati običajne metalce megle ter krenili v napd na italijanske postojanke. Takojšnji odgovor italijanskih oddelkov pa jih je prisilil k umiku in [»teni tudi do tega, da so z napadom prenehali. Tudi na tem predelu bojišča je nasprotnik izgubil številne oklepne voze in je bil prisiljen pustiti v italijanskih rokah nove stotine ujetnikov, ne da bi bil dosegel kakšen uspeh. V celoti se obračun o včerajšnjem dnevu, ki je kazal nasprotnikove napadalne namene, zaključuje jasno v italijansko korist ter še enkrat priča o visokem duhu italijanskih čet. Vojaški in gospodarski pomen zadnjih italijanskih osvojitev v Rusiji Berlin, 24. julija, s. — »Angriff« z velikim poudarkom piše o zmagi italijanske vojske, ki se zdaj bori na južnem odseku vzhodnega bojišča. List porablja to priliko, da povzdigne v krepkih besedah briljantne dokaze o hrabrosti, ki so jih dali italijanski vojaki, ter velik pomen tudi dejanske pomoči, ki jo dajejo v vojni proti Sovjetski Rusiji. List prikazuje pomen njihove zadnje zasedbe, o kateri govori včerajšnje nemško vojno poročilo. Premoško področje krasnij Luč, ki je 19. julija padlo v italijanske roke, je pokrajina vzhodno od velikega donškega področja. Na njem je nekaj manjših industrijskih mest. Mesto Krasnij Luč je bilo ustanovljeno šele v zadnjem času in ima 50 tisoč prebivalcev. To področje spada k onim obširnim nahajališčem premoga, ki leže v Južni Rusiji in ki so še prav posebno dragocena ne samo zaradi svojih obilnih zalog, pač pa zlasti zaradi najboljše kakovosti premoga, ki ga tu kopljejo. Zlasti v Sterovki in v drugih krajih, ki leže ob železniški progi Rostov—Ilarkov, ima zemlja v sebi bogate zaloge antracija. Zmage osi in surovine Berlin, 24. jul. s. Države Osi, ki so pred vojno imele pri dobrinah sveta, pri takoimenovanih surovinah, petodstotni delž, imajo zdaj pri njih 33% delež. Ta ugotovitev, kakor jioroča berlinski list »Borsen Zeitung« ne izhaja iz italijanskih ali nemških računov, temveč iz glasila ameriških inženirjev in rudniških jiodjetnikov. Posebno zanimive so v njem številke. Pred vojno so države Osi imele nadzorstvo nad 6% svetovne izdelave železa, 1% petroleja, 27% premoga, 0.50% boksita in magnezija. Ti odstotki so se povečali zdaj na 46, 7.53 in 49%. Ko Ik> napredovanje nemških, italijanskih in zavezniških vojska doseglo vse naprej dolčen cilje, se bo odstotek petroleja zvišal na 22%, magnezija pa 67% svetovne pridelave. Za Japonsko so odstotki pri nekaterih surovinah še večji, glede nekaterih surovin pa ima Japonska danes pojiolen monopol. Sovjetski poslanik razlaga Rooseveltu morebitne posledice popolnega ruskega poraza Rim, 24. jul. s. Angleški tisk nič ne razlaga včerajšnjega snidenja med predsednikom Združenih držav Rooseveltom ter med ruskim poslanikom v Washingtonu Litvinovim. Samo nekateri listi poudarjao, da je sovjetski poslanik naslikal Rooseveltu ruski položaj v tako resni luči, da zavezniki lahko menijo, da stoje pred svojo največjo krizo od umika pri Dunkerqueu. Litvinov je povedal, da če bo ruska armada docela potolčena, splošni položaj zaveznikov ne bo tak kaor je bil po zlomu Francije, temveč tako resen, da za An-Sli.io in za Združene države ne bo niti najmanjše možnosti, da dobe vojno, V Petrovsku so Sovjeti ustanovili veliko kemično industrijo, ki je tudi velika električna centrala, močna 200.000 klw ter nekaj kovinskih tovarn. S Krasnim Lučem so Sovjeti izgubili še zadnje veliko nahajališče premoga v donškem področju. Zasedba Krasnega Luča je še posebno omembe vreden udarec, ki ga je zaradi te izgube doživela Sovjetska oboroževalna industrija. Vesti 24. julija Nemški poveljnik poročnik Klnuser, poveljnik lovskega oddelka na vzhodnem bojišču je dozdaj sestrelil 101 nasprotnikovo letalo. Angleška vlada je poklicala pod orožje vse svoje podanike, ki prebivajo po drugih državah. Teh je zlasti veliko v Egiptu in v Združenih državah. Naša politika je postavljena na domoljubno in socialno podlago. Od liberalno demokratskega reda ne moremo ničesar pričakovati. V današnjih razmerah je mogoča samo totalitarna vladavina. Najnevarnejši evropski sovražnik je komunizem in samo en red je, ki ga more premagati, je govoril španski državni poglavar pred nekaj dnevi na seji državnega sveta. Na Danskem so obsodili dva mornarjn, enega na šest, drugega na štiri leta ječe, ker sta pomugnla bivšemu danskemu trgovinskemu ministru Moellerju, da je pobegnil iz države. Vse stroje iz ameriških tovarn, ki so postali odveč zaradi preureditve ameriške industrije za vojne namene, bodo prodali v latinsko Ameriko, je povedal zunanji minister Združenih d rž« v. Ta načrt pa bo dejansko skoraj neizvedljiv zaradi pomanjkanja ladij. Nezaposlenost v Španiji je od lanskega do letošnjega aprila padla za 62 % navzlic vojnim časom. V gibraltarsko pristanišče je priplul angleški rušilec s hudimi poškodbami jn je izkrcal tudi nekaj ranjencev. Ladja je dospela s Sredozemskega morja. Mnogo beguncev jo dopotovalo v Turčijo i/. Egipta in Irak. Večji del beguncev se je naselil v Carigraud. Med njimi je tudi kralj Said iz sorodstva kralja Feisala. V Sydneyii je bil posvet med generalom Mac Ar- thurjem, vrhovnim poveljnikom zavezniških sil na jugozahodnem Tihem morju, avstralskim min. predsednikom Curtinom in novozelandskim min. predsednkiom Frazerjem. Na konferenci so razpravljali o vojaškem položaju na Tihem morju. Japonska vlada je sklenila dati mornariškemu ministru neomejena pooblastila za izdelavo novih edinic japonskega vojnega in trgovskega b rodov ja. Posebnosti nemškega napredovanja na južnem I I m *w ruskem bojišču 163 ladij cistern s skupno 1,325.500 tonami, kar pomeni izgubo vsaj dva in pol milijona ton petroleja. Če tem visokim številkam dodamo še številke o italijanskih in japonskih potopitvah, potem vidimo, da podvodno orožje držav trojne zveze predstavlja enega najstrahotnejših činil-cev v 6edanjem zmagovitem vojskovanju, ki je na vseh svetovnih morjih enako močno. Ob koncu prvega polletja delavnosti nemških podmornic^ v ameriških vodah je vrhovni poveljnik nemške mornarice, Raeder,, poslal admiralu Doniitzu, poveljniku nemškega podvodnega orožja, prisrčno pohvalno brzojavko. Ustaška milica - najvišja oblast na Zagreb, 24. julija, s. Hrvaški uradni list prinaša zakonski ukrep o ureditvi ustaške milice. Naloga ustaške milice je zagotoviti nadaljevanje ustaškega revolucionarnega duha in ustaških pridobitev za narodno osvobojenje, dajati poroštvo za varnost naroda ter sodelovati pri obrambi države. Ustaška milica je bistvena sestavina oborože- I nih sil hrvaške države in jo sestavljajo aktivne 6kupine poglavnikovili oddelkov, oddelkov za promet, orožniških oddelkov, oddelkov policijske straže, oddelkov ustaške šolske službe, oddelkov, do- i Berlin. 24. julija, s. Tudi včeraj so berlinski časopisi v razpravah v poteku bojev na yzhodneni bojišču podčrtavali značilnosti nemškega napredovanja na južnem odseku, čigar zares zagoniti ritem ne dopušča nasprotniku nobenega oddiha. Navzlic vsem težavam, zlasti vidljivosti in vročini, ki je pritisnila zadnje dni nad vsem imenovanim področjem, nadaljujejo nemški in zavezniški bojevniki z nezadržnim Prodiranjem in resno ogražajo veliko industrijsko središče Rostov. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, so nemške in zavezniške čete predrle v utrjeni Pas okrog Rostova in so pognale nasprotnika tudi iz vzhodnega dela mesta, kjer so bile ure-lenc trdne protitankovske ovire. Med temi na- nadzorstvena in upravna Hrvaškem danih tečaju za ustaško pripravo ter oddelkov ustaškega sodišča. Vrhovni poveljnik milice je Poglavnik, ki opravlja svoje posle po poveljhiku milice. Tega imenuje sam in je tudi samo njemu odgovoren. Poveljstvo ustaške milice je najvišja nadzorstvena in upravna oblast. V vrste ustaške milice lahko pripuste vsakega Člana ustaškega gibanja, ki ga bodo spoznali za telesno in moralno vrednega. Služba v ustaški milici je prostovoljna. stopi so bil odbiti tudi številni sovjetski protinapadi pri Rostovu. Napredovanje pehote in motoriziranih čet v smeri proti Rostovu so odlično podpirala krdela strmoglavcev, ki so zmetala pravo točo bomb na utrjene postojanke iu na zbirališča nasprotnikovih motornih vozil. Vojaške oblasti pravijo, da je bilo uničenih čez 400 vozil in lokomotiv na cestah in železnicah tega bojnega odseka. Sovjetske izgube v ljudeh in blagu so že sedaj občutne. Med napadi na južni del mesta so bila ponovno zadeta skladišča streliva ter vojne delavnice. Tudi na odseku oh Doncu, kjer se ta reka spaja z Donom, so nemški bob-niki učinkovito bombardirali pomembne tarče ter povzročili velike škode sovražniku. Ob velikem kolenu Dona so nemške in zavezniške čete brez oddiha nadaljevale s preganjanjem zmedenih nasprotnikovih čet. Sem pa tja so se nekateri sovjetski oddelki poskušali upirati, toda njihovi napori so bili takoj spod-biti. Severno od Voroneža so izpodleleli vsi sovražnikovi pehotni in oklepni napadi in je imel sovražnik velike izgube. Na bojišču je med drugim pustil 40 oklepnih vozil. Drugih 11 vozil so Nemci uničili med napadi severovzhodno od mesta, ko so napadale močne sovjetske čete, podprte s topništvom, tanki in močnimi oddelki letalstva. Pehotna divizija iz Mecklenburga ie v svojih obrambnih bojih ob mostiščih na Donu uničila 61 tankov in to v času od 13. do 19. julija. Nemški lovci so v teh bitkah zbili 42 sovjetskih letal. ,nsv Uspešen zaključek operne sezone Včerajšnja premiera »Trubadurja« je bila odlična Z včerajšnjo uprizoritvijo Verdijevega »Trubadurja« je naše operno gledališče zelo uspešno zaključilo letošnjo operno sezono. Izvedba, ki je bila na izredni višini, bi popolnoma zadovoljila tudi najrazvajenejše občinstvo. Uprava je zopet dobiia dokaz, da Ljubljana ljubi lepo glasbo in da dobre izvedbe sprejema občinstvo hvaležno in spontano. Verdijev »Trubadur« (prvikrat izveden 10. jan. 1S53) tvotri z »Rigelettom« (krstna predstav^ 1. 1851) in »Traviato« (izvedena prvič I. 1853, 2? febr) vrhunec njegovega prvega viharnega in pro-bojnega razvoja. Tem trem ome-ram so sledila še druga dela, izvedena z vedno večjo virtuoznostjo, zrelostjo, popolnostjo in jasnostjo: »Ples v maskah«, »Aida«, »Otliello« in »Fallstaff«. V operi »Trubaduriu« prevladuje še umetniška narava mladega Verdija (sicer je štel ob izvedbi opere že 59 let; toda če pomislimo, da je njegovo zadnje operno delo »Fallstaff« izvedeno 1. 1893., torej celih 40 let pozneje, ga lahko imenujem v tej dobi še »mladega«), opera »Trubadur« pa je s svojo tu in tam ritmiko in melodiko delo, ki je manj izglajeno, ko »TraviatčK in »Rigolefto«, vendar je istočasno geniainej.še. Trubadur je žel po vsem svetu izredne uspehe in doživel sila veliko uprizoritev na vseh kontinentih. Opera je portala izredno popularna. Vendar ima ta popu-lairnost tudi svoje senčne strani: vse la jne vsega sveta so se polastile melodij »Trubadurja« in jih zlorabljajo. Delo je naštudiral izredno vestno g. Neffat ter z režiserjem, g dom. Debevcem, postavil na oder eno najboljših predstav v mdnjem času. Muzikalno, k »ker tudi režijski zaslužita oba veliko pohvalo ter bi, kar se tega tiče, ne bilo nobenega prigovora. Orkester je rešil svojo nalogo izredno dobro in je zveneti izvrstno. Kot grof Luna je dal g. Janko eno svojih najboljših partij. Sicer je to vlop;o že pel pred leti in jo vedno zelo dobro rešil, je to krat vendar prinesel zopet nove svežine v izredni igri. Leo-nora gdč. Heybalove (ki je to vlego pela tokrat prvič) je bila kreacija vredna tudi starejše pevke. Gdčna. Heybalova je bila glasovno in igralski na višini ter je izpolnila vse nade, ki srno jih vanjo polagali. S časom in nadaljnjim marljivim študijem se bo pevka razvila v prvovrstno operno moč. Želimo ji še mnogo sličnih uspehov. Azucena ge. Golobove pa je bila vrhunec umetniškega stvarjanja. Bila je glasov.no in igralsko na višku in je podala svojo vlogo tako, da bi jo malokatera altist-ka mogla dati boljše. Njena magika je bila izrazita in zelo dobra. Glasovno je najbolj ugajala v duetu z Manriicom v zadnjem dejanju Manrico g. Francla nam je star znanec. Je vedno dinamičen, probojen in svetel lik. Je to zadnja vloga, ki jo poje na našem odru ob odhodu v Zagreb in se poslavlja od občinstva z izvrstno vlogo in velikim uspehom. Hvaležni smo Franclu za vse njegove dobre kreacije, ki jih je dal našemu gledališču in obžalujemo, da nas zapušča. Opera bo občutila z njegovim odhodom veliko vrzel, ki je ne bo lahko izpopolniti. Želimo mu pa veliko sreče in uspehov, sličnih '»Trubadurju«! Ferrando g. Petrovčiča, ki je vskočil, je dobra kreacija in je g. Petrovčič dobro rešil tako igralsko kot pevsko svojo nalogo. Ines ge. Polajnarjeve in Ruiz g. Kristančiča sta zadovoljiva. Zbor, ki ga je vodil g. Simoniti, je rešil svojo nalogo nad vsakim pričakovanjem. Zvenel je jasno in bil odličen posebno v sceni v ciganskem taborišču. Kot omenjeno je predstava zapustila pri občinstvu izvrsten dojem in je mnogoštevilno občinstvo nagradilo dobre interprete s cvetjem in aplavzom. Te dni je nov ptičji zarod zletel iz gnezd Delo izoblikuje življenje in človekovo voljo Ljubljana, 23. julija. V ljudski kuhinji sva se sešla. Ludvik je bil izredne dobre volje in kosilu mu je teknilo, da je bil končal, ko sem jaz komaj posrebal juho. »Tako je, veš,« mi je dejal, »če delaš v kamnolomu in drobiš kamenje. Tekne ti, ko še nikoli in po nobenem delu!« Bila sva kaj kmalu v časih, ko sem tudi jaz kot petošolec hodil v kamnolom, da sem zaslužil par dinarjev, sa j sem hotel imeti že svoj mošnjiček. »Da, da,« je rekel, »kdo bi mislil, da bom tudi jaz tolkel kdaj kamenje, saj sem se še šalil s tal>o. ko si ga ,lomil*, da nisi šel z nami na počitniško kolesarjenje po naiši lepi deželi in raje ostal na žgočem soncu! Sicer mi ni žal, sem vsaj videl vso našo zemljo, da danes še bolj cenim tiste lepe dni!« »Veš, v našem kamnolomu je čisto posebno življenje,« je nadaljeval. Iz vseh njegovih besed sem razbral, da je zadovoljen, da je vse drugačen, kot je bil nekdaj, ko je imel vsega dovolj. Zresnil se je, ne, življenje ga je zresnilo. Vse drugače je gledal nanj nekdaj. »Veš, vas so res nesramno izrabljali. Na kaj takega bi jaz še danes ne bil pripravljen.« : in spominjal me je tistih vročih, soparnih dni, ko se je vozil mimo kamnoloma pri Top-licah in nas obžaloval, ki smo bili zadovoljni, da smo lahko nabirali drobnjak, ki je ostal po razstrelbah. Tako živo mu je ostalo v spominu vse. Kako natančno je opisal pobočje hriba, ki je bilo razrito in razstreljeno, videli je na pečinah v polkrogu čepeče delavce, nekatere celo ležeče na trebulni, ki so vrtali v kaimen luknje. Videl je, kako se je razstreljeno pečevje valilo prav do barak, kjer smo mi skrivali svoje glave. Kdo bi mislil, da je fant že takrat kljub temu, da nas je vabil proč od dela, taiko rad prihajal semkaj. »Veš, meni se zdi,« tako je sam ugotavljal, »da človeka kuje življenje po potrebi. Takrat me ni kovalo, mi je prizaneslo; gledanje na to življenje pa mi je dalo v težkih trenutkih, ko sem sam, ko moram skrbeti zase in za mater, pogum, korajžo, da sem zgrabil za kramp in Dete z dvema glavama Srbski časopisi poročajo o svojevrstnem porodu, ki ga je imela v okrožni bolnišnici v Ložnici kmetica Petrija Stefanovič iz Kozjeka v jadar-skem okraju. Stefanovičeva je porodila otroka z dvema glavama, dete pa se je kmalu zadušilo. Obe glavi sta bili povsem pravilno razviti in popolnoma enaki. Zanimivo je, tako pišejo srbski listi, da so bili tudi vsi drugi udi normalni. Listi podajajo domnevo, da sta se mislila razviti dvojčka. Kmetica je ostala pri življenju, četudi je bil porod zelo težak in četudi je bila mati zadnje čase zelo slaba, ker ji je pred kratkim umrl tudi mož in ji zapustil kopice otrok. kladivo in da tolčem. Ne, življenje nas ne kuje, življenje kujemo mi, ki si ga ustvarjamo sami. In to osrečuje človeka, to sem spoznal. Delo, skrb za obstanek, ne pa lahkomiselno svojevrstno čakanje. Delo in spet delo.« Njegovih besed sem bil vesel. Tako izoblikuje življenje človeka in kreše tudi ob najtrše kamne, da postanejo kristali, ki so več vredni, ko topi kamni... Kmalu sva se poslovila. »Sedaj pa pojdem na kopanje, da si osvežim telo. Tako prija, če je človek truden in prežgan od sonca. Voda malo ohladi telo. Potem bom spet hitel na delo. Veš, saj upam, da vendar ne bom dolgo hodil tja! ! I Vsaj do prihodnje jeseni bom vztrajal, morda bom pa že prej pustil to delo in se vrnil .spet k staremu ,fohu‘, saj .študent sem bil, študent še bom‘.« Kreplco sva si stisnila roke. Tudi njegova desnica je vse bolj krepko prijela mojo roko. Tako je delo izoblikovalo temu voljo, da se počuti v njem Irečnega in mu daje polno upanja. Ljubljana, 24. julija. S kakšno skrbnostjo so stari gradili gnezdece za svoje male, da bodo imeli mehko zglavje, da jim bo prijetno. V naši hišni veži si je lastavica nanesla gnezdo prav na visečo vežno svetilko, ko da ne bi imela kje drugje prostora. Niti lepega lesenega nastavka ni hotela, ki sem ji ga pripravil v kotu. Še izbiral sem kraj, kje naj bi pritrdil desko, izbiral kraj, kjer bi bilo bolj v zatišju, da ne bi bili mladiči na prepihu. Pa nel Stara je hotela tako, pa si ie gnezdo postavila prav na visečo svetilko, ki jo zamaje že najmanjši vetrček. Kaj vem, zakaj si je izbrala prav ta prostor, morda zato, da male ne bo treba uspavati, ko jih bo že rahlo guganje spravilo v spanec. Kako strokovnjaško je »mamica« nanosila raznega blaga, travnih in slamnatih bilk, vse 'skupaj utrdila z majhnimi kamenčki, da bo gnezdece bolj trdno in bo kljubovalo morebitnim nevšečnostim. Več dni si ga je gradila. Opazoval sem jo pri delu in se kar nisem mogel načuditi vestnosti in vztrajnosti, ki sta ga starša pokazala pri gradnji okroglega gnezdeca. Ko je bilo vse delo okrog gnezda pri kraju* pa je »mamica« sedla. Sedla je in obsedela. Družinski drug ji je krajšal čas, le od časa do časa ie sama poletela iz gnezda, da si napolni želodček, ki ie bil že tako prazen. Pa ni trajalo dolgo, ko se ie vrnila in spet sedla. Uspeh je bil kmalu viden. V gnezdu je postalo živahno. Še troje glavic je pokukalo izza roba. Troje rumeno kljunih glavic. Kako živahno je postalo namah v prej pustem gnezdecu. Bilo je čebljanja, prestopicanja, premetavanja, gledavanja čez rob v širni svet. Človek bi mislil, da imajo štirje v gnezdecu premalo prostora, pa ni bilo tako. Vsak mladič je imel svoj skromen prostorček, ki mu ga ie oddelila »mamica«. In za družinskega gospodarja se je začelo delo. Dozdai ie poletaval okrog gnezda, kratkočasil družino, v ostalem pa je bil prav za prav brez dela. Zdaj pa so se časi naenkrat čisto spremenili. Treba je nahraniti tri kljunčke, tri vedno lačne želodčke. Oba, lastavica in »možiček« sta zdaj zletela iz gnezda in oba sta imela ves dan polno dela samo s tem, da sta nakrmila svojo družinico. Odletavala. Nenehno sta bila v zraku in iskala mušic, malih muh in drugih malih letečih stvaric. Še minuta ni prešla in dober založaj je »mamica« razdelila svojim trem. Cim bolj sta stara donašala polne kljune mesne hrane, tem boli so mladi odpirali svoje še rumene. Bili so zares nenasitni. Pa niso jedli zamani. Hitro so rastli, gnezdece jim je postalo že zares tesno. Nežen puhek, ki jim je sprva pokrival životek, je postal že perje. Mladiči so postajali vedno bolj nemirni, zahotelo se jim je v svet. Morali pa so še počakati teden ali dva. Njihova radovednost, njihova .želja da polete v svet, je postajala iz dneva v dan večja. Ne le, da so zvedavo iztegali svoje glavice iz gnezda, ampak so se že tudi postavljali na rob gnezdeca in koračili sem in tja. Včasih jih je malo zaneslo, pa so se skrili hitro uravnovesili. Starše pa so jima venomer nekaj pripovedovala »na uho«. Menda je bil to prvi pouk, kako se morajo ravnati v zraku, kadar so jim tla globoko pod nogami. In veliki trenutek je nastopil: prvi polet. Ni bil sicer če zaideš od resničnosti življenja Ljubljana, 24. aprila. Taiko se včasih napihujemo in mislimo, kaj smo. Pa smo vsi skupaj prav za prav le neznaten drobec na zemlji. Vseh nas je okoli 1800 milijonov. Zapriva vse skupaj v zaboj in reciva, da je vsak človek 170 cm visok, da ima čez hrbet 40 cm in skozi prsa od spreda j do hrbta 50 cm. Seveda to ni prav, ker je med nami vse polno otrok in ker sva štela vse ljudi za odrasle. Pa reciva, da je tako, in kaj misliš, kako veliik bo tak zaboj. Če mu dava obliko kocke, bo vsaka stran dolga samo 6T5 m. Če je pa zaiboj 1750 ih dolg in prav toliko širok, mu je treba samo meter višine, pa lahko zma-šiva vse človeštvo vanj. Še nekaj bova naredila: vse ljudi naše zemlje bova postavila na kvadratni prostor in sicer po tri na kvadratni meter: za 1800 milijonov je potrebnih 600 milijonov kvadratnih metrov ali 600 kvadratnih kilometrov. To se pravi, da je najin prostor približno 24.5 km dolg in širok, okoli in okoli pa meri nekaj man j ko 100 km. Vzemiva prav hiter avtomobil, pa sva v eni uri okoli vse človeške revščine. Postaviva to človeštvo na zamrzlo Bodensko jezero v Švici. Pod težo se bo ledena skorja vdrla in ti misliš, kako bo voda plusknila čez bregove. Pa ne bo nič posebnega: niti za 20 cm se ne bo gladina jezera dvignila in ves človeški rod bo zagrnjen v tej razmeroma majhni mlakuži vode. Kaj! Sedaj pa gledaš? Saj tudi, če kaj drugega .vidimo, premalo premislimo. Kaj misliš, kako močan je brzo-vlaik, ki ima l(i vagonov in vozi mimo tebe s hitrostjo 70 km na uro. Tako močan je, da bi lahko zavrel 23.000 'litrov vode in da bi nas lahko vse Slovence, saj vsakdo ve, koliko nas je, dvignil 10m visoko. Sedaj šele gledaš! Pa se nama sanja, da imava en milijon stairih srebrnih kron. Radovedna sva, če jih je res en milijon in začneva šteti. Jemljeva s kupa dol in deneva po 100 ktron na kupček ali v za-minut porabiva za prvih 1000 kron. Milijon je tisočkrat tisoč, štela bova torej 18.000 minut ali 300 ur. Če štejeva vsaik dan 10 ur, bova štela ves mesec. No, si misliva, pa bova drugače št dl a. Vsak ■zavoj je 15 cm visok: če je milijon res vse skupaj, kako visok bo steber vseh teh zavojev? 1500 m, dragi moj, natančno štiri šmairne gore. dolg, pa vendar. Iz gnezdeca ie poletel naiprei eden, potem drugi in še tretji mladič. Prvi polet: iz gnezdeca pa do bližnje telefonske žice. Joj, koliko novega se ie odprlo mladičem pred očmi, kako imenitno se iim je zdelo vse skupaj. Tako prosti, nevezani so bili v zraku. Brez vsakršnih ovir. Že za prvič ie bilo dosti, naslednji dan pa jih je mamica že povedla na sosednje dvorišče Družinica se ie tako še nekaj dni vračala v gnezdece, končno pa ie domek ostal sam in zapuščen. Mlad lastavičji zarod je izletel v svet. Rodna zibelka jim je bila pod našim krovom in Bog ve, kje jih bo še vodila življenjska pot. Nekaj dni je minulo in okorni mladiči so že imenitni letalci. Staršem ni treba več skrbeti zanje, sami si že znajo poiskali hrano. Ko bo na prišel čas. se bodo lastavičje družine zbirale v jate in odletele na jug, v neznane dalnje kraje. Disciplinski ukrepi Tajnika Stranke Rim. 24. julija, s. Na podlagi preiskave, ki je bila izvedena proti nekaterim voditeljem narodnih federacij za trgovce in lesne indu-strijce in na podlagi poprejšnje ugotovitve odgovornosti, ki je bila v celoti dokazana, so bili izdani sledeči ukrepi brez ozira na morebitne pravne posledice: Nar. svetniku Francescu Giacommelliju, predsedniku konfederacije lesnih trgovcev, se odvzamejo sindikalne in politične funkcije. Obenem se izključi njegova tvrdka iz trgovske sindikalne organizacije. Odvzem izkaznice PNF je utemeljen takole: »Profitarsko veri-ženje in zanemarjanje pravih dolžnosti«. Nar. sv. Ginu Franciesiju, predsedniku federacije lesnih industrijcev, se odvzamejo vse funkcije v sindikatu in politiki iz istih razlogov. Fašistu Giovanniju Scarpu, podpredsedniku federacije lesnih trgovcev, se odvzamejo sindikalne funkcije. Obenem se mu iz istih razlogov odvzema članska izkaznica PNF za nedoločen čas. Fašistu Corradu Caldarelli ju, podpredsedniku federacije lesnih industrijcev, se odvzamejo vse sindikalne funkcije. Generalu Girolamu Dalla-favari se odvzema mesto ravnatelja federacije. Advokatu Francu Capuano se odvzame mesto ravnatelja federacije, obenem pa se uvede proti njemu disciplinska preiskava, da bi se ugotovili vzroki za njegovo naglo obogatitev, kar mu je omogočilo nakup večjih kmečkih in mestnih nepremičnin. S Hrvaškega Vodja hrvaške države je dobil ob priliki rojstjiega dne številne čestitke. Med dirugim so mu čestitali tudi sam Hitler, bolgarsKrišpln in njegova botra«. Red četrtak. Sobota, 25. julija, ob 17: »La Boheme«. Izven. Gostuje Zlata Gjungjenčeva. Cene od 24 lir navz. Nedelja, 26, julija, ob 17: »Trubadur«. Red B. Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Dramu v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantor — Pavle Kovič, Hana — Gorinškova, Francka — Kraljeva, Nina — Simčičeva, Krneč — Košič, Ma.ks — VI. Skrbinšek, župnik — Jože Kovič, Bernot — Nakrst, sodnik — Gorinšek, njegova žena — Kovičeva, Lužarica — Starčeva, os-krbnik — Košuta, k.metje: Brezigar, Gale, Blaž, Raztresen, Verdonik in Podgoršek. Režiser: J. Kovič. Dario Niccod^mi: »Učiteljica«. Komedija v treh dejanjih. Zasedba vlog je sledeča: grof Filip Blagaj, župan — VI. Skrbinšek, Jakob Grdin, posestnik — Pavel Kovič, Janez Klopčič, šolski sluga — Košič, Vohan, policijski svetnik — Gorinšek, Marija Svetina, uičteljica — Kraljeva, šolska ravnateljica — Starčeva, Liza, učiteljica — Gorinškova. Režiser: Jože Kovič. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. V soboto bo gostovala v partiji Mimi v Puccinijevi aperi »La Boheme« Zlata Gjungjenčeva. Ostala zasedba je sledeča: Rudolf — Lipušček, Marcel — Janko, Musetta — Polajnarjeva, Schaimard — FkdničaT, Collin — Betetto, Benoit — Zupan, Alcindor — Anžlovar, Parpigno! — Kristančič. Dirigent: D. Žebre. režiser: C. Debevec, zborovodja R. Simoniti. Abonente reda B opozarjamo, da bodo imeli zaradi bližnjega oklepa sezone izjemoma v nedeljo predstavo zn svoj red in ne, kakor je bilo pomotoma objavljeno, da bo nedeljska predstava z ared sreda. Abonma B bo imel v nedeljo ob 17 uprizoritev Verdijeve opero-. V. HEISER 52 Zdravnik gre # križem svet Rockefeller je povabil na svoj dom majhno skupino najslavnejših zdrav-I"^!v ter jih ta/kole nagovoril: »Go-spodje, rad bi vam zastavil tole vpra-m ni!' I-1 katera bolezen, ki muči I ji ljudi, m o kateri lahiko rečete, SU? «.*>. d“ „ i a ne saimo petdeset n,ti samo osemdeset odstotkov/marveč sto od sto? A to bi morda biti brezen ki se da zdraviti s preprostimi sredstvi; vzrok bi moral biti jasno viden: ne kaj meglenega, kakor so mikroskopske klice, temveč nekaj kar se da razločiti s prostim očesom.' če bi mogli imenovati ka/ko topisoval strahote, ki jih j ta glistica zakrivila v Portu Ricu. Znanstveniki so se vrnili k Rockefellerju ter mu dejali: »Našli smo bolezen, ki ste jo iskali. To je »ancylo-stomiaris« Milijoni so po njej prizadeti. O njej vemo vse: korenito jo lahke ozdravimo: da se tudi preprečiti in črviček, ki jo povzroča, je dobro viden.« Poročilo o tej bolezni je prvič prišlo v javnost, ko so vrtali železniški predor pri Sv. Gotardu leta 1880, čeprav je že leta 1838 pravega povzročitelja odkril italijanski znanstvenik Dubini ter pa imenoval »anchilostome« ali »kavljičasta usta« Italijani, ki so zgra-flilli največ železniških predorov po svetu, so imeli tudi večino med delavci, ki so bili zaposleni pri velikem )>redo-ru Sv. Gotarda. A med njimi jih je, kmalu zbolelo toiliko, da so morali z delom prenehati. Strašno bolezen eo pripisovali »zlobnemu očesu« ali »jezic gore, ki da je bila razkačena, ker so ji navrtali tolikšne luknjo. Toda znanost je dala drugačno razlago. Predor je bil onesnažen po delavcih in jajčeca, ki so jih našili v iztrebkih so dokazala, da je šlo za ku žno širjenje »žive nitke«. Iluda vročina je delavce prisilila, da so goli delali, taiko da so grobne glistice imele lepo priliko prodirati kar skozi kožo in bolezen se je s tem prav naglo širila. Ukrotiti in pregnati se je dala samo s primernimi zdravstvenimi ukrepi-Nekaj časa pozneje so odkrili, da ima skupna boilezen, ki so jo v Cornovagli imenovali »rudarska slabokrvnost«, istega ]>ovzročitelja. ^ Toda vznemirjanje glede »kavljiča-stega črvička« ali >žive nitke« se je kmalu polegilo in za mnogo let se je bolezen samo še omenjala v zdravstvenih šolskih knjigah Strah pa je oživel znova, ko so ameriške čete zasedle Porto Rico. Dr. Ashford, ki je bil v vojaški zdravniški sflu-ž.bi, je namreč ojiazil, da imajo mnogi tamkajšnji čisto brezbarvno kožo bleda dlesna ter S'uhe in krhke lase: videl je, da vsi trpijo za slabokrvnostjo. Iskal je razfloge in po zelo temeljiti raziskavi najprej odkril jajčeca, potem pa še žive nitke same. Čeprav pa te niso ustrezale popisu njegove zdravniške učne knjige, ni prav nič dvomil, da gre za »ancy!ostoma« in da se je j>o tej glistici razširila huda slabokrvnost. Odnesel je dva primerka v Amerik«, ki ju je pregledal d^r. Stiles, znani profesor in veščaik za črvičaete zajedalce. Dr. Stiles je v Ashfordovi glistici ugotovil novo zvirst žive nitke, ki ji je dal ime »ameriški morilec«, a pozneje so odkrili, da se je zajedalec vtiho tapil po trgovini s sužnji iz Afrike. Potrošili so na stotieoče dolarjev, da so preučevali ves življenjski krog žive nitke. Ti zajedaJci živijo v znatnem številu v tenkem črevesu. En človek jih ima lahko do desettisoč, dasi jih je že petsto dovolj, da morejo povzročiti resne bolezenske znake. S svor jimi drobnimi kaveljci se obešajo na črevesno sluznico in srkajo kri. Deset tisoč takih glistic 'lahko popije že lepo mero krvi. vrb tega pa nica kri pozneje še iz ranic, ki so jih glistice zasekale, ko so si hotele zagotoviti krvavi obed. Te majhne ranice so izpostavijo ne okužbi, kadar pa se zaselijo, zapustijo brazgotinasto tkivo. Nekateri raziskovalci so^ zatrjevali, da žive nitke povzročajo še druge nevarnosti, ker da i/iločajo strupene snovi. Žive nitke živijo zelo dolgo v črevesju ter napadejo in razdenejo vse, kair jim je dosegljivo, razploditi se pa v njem ne morejo. Po šestih ali spinih letih poginejo in človek ostane brez zajedalcev, če ne pride do ponovne okužbe. Žive nitke odlagajo ogrom-ne količine jajčec, včasih kar do deset milijonov naenkrat. Kadar se v iztrebku ločijo od človeka in pridejo na topla, vlažna tla na kakem temnem kraju, se po enem ali dveh dneh odpro, iz njih se potem razvijejo inikiroskofpiiki zaplodki, ki prav kmalu dobijo vse organe za prebavo ter se lotijo vsake živalske ali rastlinske snovi v okolici. Po tem ko so se dvakrat prelevili, se začne gibati in raziskovati okolje v premeru štirih palcev. Če jih sonce ali nvraz ne uničita, navadno zlezejo v kako rastlinsko deblo, obešajo se za repek Mi se gugajo v sapi po več tednov ter potrpežljivo čakajo, da se lahko oklenejo kake noge ali parklja, ki bi stopa'1 mimo. Prej so sodili da pridejo mladi ’za-jedalci v človešika prebavila po vodi ali hrani, ali pa po nesnažnem orodju ali rokah v usta. V načelu je to seveda možno, v resnici se pa skoraj nikdar ne dogaja. Poznejše raziskave so dognale, da si žive nitke izbirajo dosti bolj zapleteno pot na njihovi življenjs-ki vožnji. Looss, strokovnjak za zajedalce aa zdravniški šoli v Kairu, je položil kepico okuženega blata na roko in po majhnih luknjičastih sledeh odkril, da so črvički zlezli v kožo. Zmotno je menil, da so prodirali mimo žrtezic ob kocinah, a zdaj je dognano, da zajedalci s čudovito naglico lahko zlezejo skozj vrhnjo plast, včasih se prerijejo prej še skozi čevlje. Potem se človeka loti srbečica, ki ga mika k hudemu praskanju, tako da pride naposled do ranitev kože. Kdor hodi bos, »i mnogo lažje n&koplje živih nitk, ker pač pride v neposreden stik z zemljo, ki je onesnažena po človeških iztrebkih. Angleška igra na arabski šahovnici Ob smrti plemenskega poglavarja šalana ■ Zanimiva primerjava sedanjega angleškega položaja na Bližnjem vzhodu s tistim v prejšnji svetovni vojni Na Bližnjem vzhodu je te dni nenadno umrl poglavar turškega plemena Ruala, Nuri Ibn Ša-lan^ Rualei, ki jih je kakih 50.000, so danes najmočnejše pleme v sirijskem zaledju. Nekoč je živelo to ljudstvo na Arabskem polotoku v Kheibe-ru, severovzhodno od Medine. Zaradi večnih bojev in sporov s sosedi so se polagoma pomaknili proti severno ležeči pokrajini Džof, v poletnem času pa so bivali v pokrajinah Ghuta, vzhodno od Damaska, in Nugra na področju Hauana. K rualski skupnosti so spadala štiri puščavska plemena, od katerih se je eno ločilo od »rualske zveze« ter prešlo h globoko vernim Vahabitom v Nedžidu. Njegov poglavar Ibn Dughman je sklenil, da ne bo nikdar več prestopil sirijskih tal. Šalan je tako imel pod seboj samo še kakih 35 do 40.000 Beduinov, oziroma okrog 10.000 šotorov. Nuri Ibn Šalan je v svojem, dogodkov polnem življenju večkrat zamenjal svojega gospodarja Pripadal je tistemu rodu puščavskih knezov, ki so pustili veljati le njihove postave in so se podredili kakšni osrednji sili, bodisi domači ali tuji le, če jiin je kdo bogato plačal v zlatu. Šalan in njegovi Rualci so v prejšnji svetovni vojni igrali važno vlogo v »puščavski« politiki in strategiji angleškega polkovnika Lawrencea. Ta je že združil arabska plemena iz Hedžasa pod vrhovnim poveljstvom Feizala, poznejšega iraškega kralja, ko so na drugi strani bili rualski knezi še na turški strani. Šalan, ki je bil tedaj že mogočen gospodar, je dobil iz angleške državne blagajne 125.000 zlatih funtov ter odprl pot polkovniku Lavvrenceju. Ni samo zravnal Lawrencejevim četam poti v rodovitno Sirhamsko deželo, pač pa jih je tudi še sam okrepil z več tisoč možmi. Šalan je pripadal tedaj s šerifom Huseinom iz Mekke, Ibn Saudom in krvoločnim Ibn Rašidom štiriperesni deteljici mogočnikov Arabskega polotoka. Lavvrence je sam zapisal o njem, da si svoje moči ni pridobil morda po rojstvu, z vojaškimi sposobnostmi ali zaradi posebne priljubljenosti, pač pa s surovo brezobzirnostjo, s katero je spravil vse izpod nog, kar mu ni bilo ljubo. V dobi, ko je bila Sirija pod francoskim pokroviteljstvom, je dobival Šalan mesečno 3000 zlatih frankov iz francoske državne blagajne in so ga zato smatrali za »lojalnega podložnika« oblasti v Damasku. Denar sta zapravila njegov sin in njegov stric po velikih mestih starega in novega sveta. Niti sledu o kakem čutu za skupnost Ker Sirija v nasprotju s Saudovo Arabijo in Irakom ni bila nikdar samostojna narodna država in ker dozdevne oblasti iz Damaska niso nikdar mogle prevzeti kakšne pobude za naseljevanje, tudi sirijska nomadska plemena niso ohranila niti sledu kakšnega čuta, da spadajo skupaj, čuta za listo skupnost, ki je obsežena v sirijsko-liba-nonski državi. Iraku in Saudovi Arabiji se je po-fcjjjecilo z modro naseljevalno, vzgojno in zdravstveno politiko vzbuditi v nomadskih plemenih v okviru njihovih meja močan čut skupnosti nasproti nacionalni avtoriteti. Dokaz za to so iraška kurdska plemena, ki jih — nasprotno perzijskim Kurdom — Angleži niso mogli nahujskati proti Bagdadu. Sirijska plemena pa so bila predmet zanimanja za vse tiste, ki so si na Bližnjem vzhodu skušali zagotoviti čimvečjo oblast. Vsak jih je skušal spraviti pod svoj vpliv. Ibn Saud in njegov sin sta imela Šalanovi vnukinji za ženi. Ker pa je Šejk Šalan očividno višje cenil zlate funte kakor pa sorodstvene vezi ter je šel svojo pot, sta obe ti dve rualski ženi, ki sta prvotno igrali precejšnjo vlogo, kmalu izginili med množico v haremu kralja Sauda. Gaullisti so kot dozdevni dediči francoske oblasti v Siriji mogli plačevati tantijeme sirijskih knezov še en ali dva meseca. S tem pa so bile njihove možnosti izčrpane ter je nastopil trenutek, ki so nanj čakali Angleži Ti so takoj, čim se je končala vojna v Siriji, poslali tja enega svojih najboljših poznavalcev Bližnjega vzhoda, polkovnika Blubba, ki naj bi prevzel vlogo nekdanjega polkovnika Lawrencija. Zanimivo je, da si je polkovnik Blubb, nasprotno kot Lavvrencee, izbral za svojo prestolnico Deir-El-Zor v vzhodni Siriji. Irak je spričo sirijske voj- ne padel popolnoma v roke Angležem, libanonski lovci, najboljši libanonski vojaški oddelek, pa je po sklenitvi miru s Sirijo prišel pod poveljstvo de Gaullea. Emir Abdulah Transjordanski je bil že pred letom dni prodal svojo arabsko legijo s celotno opremo Angležem, da se je lahko poslu-žijo, kakor bi se jim zazdelo najbolj pametno. Ibn Saud je bil popolnoma osamljen in prepuščen Angležem na milost in nemilost. Tako je pripadla polkovniku Blubbu naloga, da okrepi čimbolj tolikokrat omenjeni »naravni most« proti Indiji. Njegovo delovno področje sta bila v glavnem Deir-El-Zor in Alepo ob transjordanski meji. Lansko jesen smo slišali, da so se sestali poglavarji plemen iz vse Arabije. Kneza Ruala ni bilo,. Zato pa je bil na sestanku navzoč neki angleški zastopnik z mosulskega področja, ki naj bi očividno nadomestoval nenavzočnega zastopnika Kurdov. Drugi sestanek pod vodstvom Blubba je sledil že čez nekaj tednov, tretji pa je bil potem v Aleppu. Šele na koncu se je pridružil Angležem tudi Šalan. Z državniškim obiskom pri transjordanskem emiru, zvestem angleškem podaniku, obiskom, ki je bil prirejen po vseh pravilih zahodne in vzhodne diplomacije, se je Šalan odpovedal dohodkom iz gaullistične državne blagajne ter prestopil v angleški tabor ... Zanimiva je primerjava sedanjega angleškega položaja na Bližnjem vzhodu s tistim v prejšnji svetovni vojni Tedaj je imel polkovnik Lawrence trdno oporo na arabskem polotoku v stremljenjih poglavarja iz Mekke, Huseina, ki se je hotel na vsak način ločiti od Turkov. Sodobni Lawrence, polkovnik Blubb, nastopa med posameznimi beduinskimi plemeni dvomljivih nagnenj, ki spričo posebnih okoliščin še niso našli poti domov v narodno arabsko državo, dočim se angleži v arabskih deželah bore z državnima tvorbama. Irakom in Saudovo Arabijo, ki se skušata popolnoma otresti angleško nadoblasti. Amundsen - junak zemeljskih tečajev Te dni je minilo 70 let, odkar se polarnih krajev Svetovni zemljevid iz osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil precej drugačen, kakor pa je današnji. Na njem so bile označene še velike bele lise »neraziskanega sveta«, zlasti v območjih obeh zemeljskih tečajev. In nad te »bele lise« se je sklanjal duh mladega Norvežana, ki je vse noči presedel ob zemljevidu. Bil je to poznejši slavni polarni raziskovalec Roald Amundsen. Vprav te dni je poteklo sedemdeset let, odkar se je (16. julija 1872) rodil ta slavni mož v norveškem mestecu Borje. Že kot mladeniča ga je vleklo v neznane, neraziskane dežele. Z velikim navdušenjem je prebiral potopise svojega velikega rojaka Nansena, čigar potovanja s slovito ladjo »Fram« so v njem še stopnjevala hrepenenje po neodkritih polarnih deželah. Amundsenovi starši niso hoteli ničesar slišati o pustolovskih načrtih mladega Roalda. Mati je svojega nadarjenega sina namenila za zdravniški poklic. S 27 leti se je Roald Amundsen udeležil neke belgijske odprave na Južni tečaj. To je bila prva njegova pot v neznani svet Pri tej odpravi je prevzel službo krmarja na ladji »Belgicac in na tej ladji si je pridobil svoje prve skušnje, kako je v polarnem svetu. Šele v letih 1903 do 1905 naj bi se bile uresničile njegove mladostne sanje. Dovolili so mu oditi na čisto samostojno potovanje proti Severnemu tečaju. Kupil si je malo jahto »Gjoa«, katere so se ribiči prej dolgo časa posluževali pri svojem lovu na slanike. In s to majhno ladjico, ki se je Amundsenu zdela in je tudi bila dokaj bolj okretna za vožnjo med ledenimi skladi, kakor pa kak večji parnik, se je Roaldu Amundsenu posrečilo kot prvemu prepluli tako imenovani »severozahodni prehod« severno od ameriške celine. Že prej je bil Amundsen na raznih znanstvenih zavodih izpopolnil svoje znanje ter se znanstveno visoko izobrazil. Zlasti je bil doma na polju elektromagnetičnih merjenj. Zato si je mladi raziskovalec zastavil predvsem za cilj, poiskati severni magnetni zemeljski tečaj. In ta točka naj bi bila tam, kjer se mu bo magnetna igla »postavila na glavo«. Medtem, ko se je pripravljal, da se odpelje s slovito in dobro preskušeno Nansenovo ladjo »Fram« proti Severnemu tečaju, pa sta ga prehitela raziskovalca Cook in Peary, ki sta leta 1909 dosegla severni magnetni tečaj. Amundsen je spričo te novice, ki ga je gotovo malo zabolela, takoj spremenil svoj načrt 9. avgusta 1910 je odrinil z ladjo »Fram« proti Južnem tečaju. Meseca decembra naslednjega leta se mu je končno le posrečilo doseči Južni tečaj, pri čemer se je deloma vozil po morju, deloma pa na saneh s pasjo vprego. Tedaj je njegovo ime postalo takorekoč čez noč slavno. Posebno pa je še zaslovel takrat, ko je nazaj grede z Južnega tečaja odkril tako imenovano »Verigo kraljice Maud«, kakor je krstil to, doslej neznano deželo. Ta gorska veriga se vzpenja do 4500 m visoko. V svojem delu »Zavzetje Južnega tečaja« je izredno zanimivo popisal to svojo pot v doslej neznane dežele. Neuspelo potovanje skoži Behringov preliv Prejšnja svetovna vojna je Amundsenu v marsičem prekrižala njegove drzne načrte, oziroma je rodil sloviti norveški raziskovalec Roald Amundsen vsaj zadržala za nekaj časa njih izvedbo. V letih 1918 do 1922 je naredil dvoje potovanj z ladjo »Maud«. Prevozil je »severovzhodni prehod«, Beringov zaliv in je moral dvakrat prezimiti, preden je leta 1920 mogel z Aljaske prodreti v Severno ledeno morje. Toda ta njegova potovanja niso rodila zaželenega uspeha. Amundsen se je potem lotil drugega načrta, s katerim se je med prejšnjo svetovno vojno ba-vil tudi že grof Zeppelin. Sklenil je namreč Severni tečaj preleteti z letalom Ta njegov načrt je denarno podpiral tudi ameriški inženir Lincoln Ellsworth. Tudi norveška vlada mu je stala ob strani ter mu dala znova na razpolago ladjo »Fram«, da ga spremlja na njegovi poti. Posadka njegove odprave je štela 21 mož. Na razpolago pa je imel dvoje letal vrste »Dornier-Wal«. Odrinil je 21. maja 1925 iz Kings-baya na Spitzbergih. Vsa svetovna javnost je tedaj z velikanskim zanimanjem sledila njegovi poti. Dolgo ni bilo potem nobenega sporočila, kaj je z Amundsenom, ali je živ ali pa ga je doletela smrt v večnem ledu. Že je prevladalo splošno prepričanje, da se je odprava žalostno končala v neznanih severnih deželah, ko je slednjič 18. junija le prispela v Kingsbay novica, da se je Amundsen srečno vrnil. Njegovi letali sta preleteli v osmih urah le 1000 km dolgo pot, ker sta morali leteti stalno proti vetru, in že drugi dan sta porabili polovico bencinske zaloge. Bili sta prisiljeni pristati, pri čemer pa se je eno teh letal zapičilo med ledene skale. Šele 14. junija, ko je zazijala v ledu razpoka, je bilo možno misliti na vrnitev. Ta polet na Severni tečaj je Amundsena postavil v središče svetovnega zanimanja, čeprav njegov prelet polarnih dežela ni rodil nobenih praktičnih uspehov in so ga smatrali bolj za športni nastop. Sloni in morska bolezen Že pogosto so ugotovili da so med živalmi, ki so jih kdaj z ladjami prevažali po morju, posebno občutljivi za morsko bolezen vprav sloni. Vendar pa s tem še ni rečeno, da sloni, kadar se jih loti morska bolezen, tudi največ trpe. Pravijo, da ima morska bolezen neprimerno hujši vpliv na konje, čeprav se jih ne loti tako hitro, kot pii slonov. In med konji najhuje zadene ta bolezen dirkače. Vse mačke morajo imeti zvončke Županstvo portugalskega mesta Verral je zadnjic izdalo dokaj nenavadno odredbo, ki pač dokazuje, da so danes na Portugalskem še dokaj mirni časi in da se oblasti lahko bavijo s stvarmi, ki se v vojskujočih se državah zde skoraj nemogoče, vsaj pa ne prav preveč važne. Verral-ski župan je namreč odredil, da morajo odslej vse mačke, kolikor jih je v tem malem portugalskem mestecu, nositi zvončke, to pa zaradi tega, da ne bi polovile preveč ptičev'. Ptiče zdaj mačji zvonček opozarja na bližajočo se nevarnost, ki se ji na ta nam lahko pravočasno izognejo. Zahtevajte povsod naš list! Kaznovani trgovci in kupci Ker so prodajali kruh brez živlskih nakaznic, so bili kaznovani: Gabrijel Anton, pek, Tržaška 54, s 5 dni zapora in 1000 lir globe; Meznarič Josip, pek, Tržaška 4, na 2000 lir globe, Okorn Dušan, pek, Černetova 25, 800 lir globe; Jereb Rudolf. trgovec, Čopova, 10 dni zapora in 2000 lir globe. — Zaradi tihotapljenja moke; Zupovec, gospodinja, Preska 4, 200 lir globe in zaplembo moke, ki je bila izročena Prevodu; Verovšek Ciril, študent, Rožna ul. 27, 200 lir globe in zaplembo moke, ki je bila izročena Prevodu. — Zaradi prepovedanega nakupovanja moke in prodajanje iste po previsoki ceni: Babšek Rozalija, prodajalka, Litijska 48. 20 dni zapora in 2000 lir globe. — Zaradi prekupčevanja živilskih nakaznic so bili aretirani: Pokorn Ciril, natakar, Sv, Petra c. 33; Likar Leon, stavec. Tržaška 64; Goršič Lojze, delavec, Tržaška 64 in Fink Marija, sobarica, Gregorčičeva 12. — Ker so neupravičeno prejemali živilske nakaznice: Pieri Marija, pekovka, Pod Hribom 60 na 500 lir globe; Bole Ivan, ravnatelj, Verdijeva 2 na 800 lir globe; Mikijska Vaclav, ravnatelj, Verdijeva 2 z 1200 lir globe, Nevsimal Josip, ravnatelj, Verdijeva 2 z 1200 lir globe. Poleg tega so bile vsem odvzete živilske nakaznice. — Ker ni hotela prodajati drv za kurjavo: Živec Marija, gostilničarka. Cesta 29. oktobra 17 z globo 500 lir in 5 dni zapora. — Ker niso izobesili cenika 90 bili kaznovani s 400 lir globe: Dimnik Marija, prodajalka, Studenec 19; Šarc Apolonija, prodajalka, Kolezijska 6; Sotlar Frančička, prodajalka, Kolezijska 24; Avšič Frančiška, prodajalka, Zadobrova 9; Kočevar Ivana, prodajalka. Bizovik 23 in Junger Alojzija, posetnica, Mala Čolnarska st. G. — Z globo 500 lir je bila kaznovana Škr-janc Cecilija, prodajalka, Bleivveisova 5; z globo GOO lir pa Guštin Stanislav, trg., Bleiweisova 9. Okrajno glavarstvo v Novem mestu je izreklo za mesec junij naslednje kazni nad trgovci, prodajalci in kupci: ker Je prodajal tekstilno blago, ne da bi zahteval točke, je bil kaznovan z globo 200 lir Gudal Marko iz Drage v občini Radatoviči. faradi nedovoljenega nakupa mesa sta bila kaznovana z globo 50 lir Bošnjak Viktor iz Ljubljane, Predovičeva 31 in Kržišnik Avgust iz Ljubljane, Pod Turnom 8. Obema je bilo meso zaplenjeno in izročeno Prevodu. Zaradi nedovoljenega nakupa racioniranih živil so bili kaznovani z globo 50 lir Ljubljančani: Vizjak Marko, Tržaška 12; Jenko Marija, Sv. Križ 15; Vrančič Ciril, Hrenova 17; Logar Jernej, Rožna dolina 12; Kotar Rudolf, Za Gradom 3; Kragelj Ivana, Opekarska 6 in Ver-tovec Terezija, Linhartova 41. Vsem so bila živila zaplenjena in izročena Prevodu. Ker nista prijavili žitnega pridelka Zavodu za prehrano, sta bili kaznovani z globo 100 lir Tisovec Ana iz Gornje Straže v občini Prečna in Komelj Frančišk® }z Novega mesta. Trg sv. Florijana 6. Slednji je bilo žito zaplenjeno in izročeno Prevodu. Ker nista prijavila nakupa prašičev, sta bila kaznovana z globo 500 lir Drenik Alojzij iz Bršljina 78 in Drenik Marija iz Bršljina 7, oba iz občine Prečna. Ker nista izobesila cene na blagu, sta bila kaznovan v Novem mestu z globo 50 lir Gutman Leopoldina, Trg sv. Florijana 3 in Hlede Antonija, Zagrebška 15. Ne uničujte gob v gozdovih! Pred leti je bilo v časopisih vse polno prošenj in opozoril, naj ljudje, planinci, izletniki v svoji razigranosti vendar opuste vandalistična počenjanja nad gorskimi rožami, prav tako pa tudi nad cvetjem in zelenjem. Hvala Bogu, ljudje so sprevideli, da niso delali prav in te grde navade izginjajo. Danes sicer ne pridejo toliko na r:*čun ker imajo druge^ skrbi. V kratkem se 1» začela »sezona« gob in že sedaj mnogi mislijo, kako bodo hodili nabirat gobe v bližnje ljubljanske gozdove, kjer najdejo stari gobarji še precj gob. Stari gobarji sicer kaj radi zamolče »torišča«, kar imajo popolnoma prav. Ti gobarji skrivajo tudi svoj »tabu«, umetnost nabiranja gob, ki je tako važno za množitev gob. Nabiranje gob je res umetnost. Zato ni kar vsakdo sposoben za to delo, če nima vsaj malo ljubezni do gobarstva, do teh božjih in tako okusnih božjih stvarc. Tudi pri nabiranju gob lahko govorimo o vandalizmu. Gobarji namreč predobro vedo, da ni vseeno, kako nabiramo gobe. Mno^i niti ne poznajo vseh vrst užitnih gob in trgajo gobe kar po Vrsti, s seboj pa odneso le tiste, ki jih dobro poznajo, druge pa puste, da zgnijejo Tako počenjanje seveda je v škodo vsem "gobarjem. Mnogi potem ne vedo, da ne smejo gob izruvati kar s koreninami globoko. Goba ima namreč v zemlji korenino m korenice, iz katerih požene* nove gobe. Mnogi tudi ne vedo, da morajo gol e tudi dozoreti, kajti gobe imajo pod klobukom »trse«, semena. Če trgamo gobe predčasni n°v tako škodujemo razmnožitvi gob Prav Mi ii^ da nekateri odrežejo gobe nizko na betu ib ™' lji, v katen tako ostane kocen, ki pa nato trniip z njim pa gnijejo rade tudi koreninice. Vse™ tako vazno pred gobjo sezono, ko so nam ti božii sadovi vsekaor bolj pri srcu ko druga leta. SELMA LA6ERL0EF: 27 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN V Jakobina Ekenstedt jo je prijateljsko in z zadovoljstvom sprejela. Čim pa jo je Karlina zagledala, se ji je vsilil občutek, da je sama strahovito in brezokusno kakor tudi nemoderno oblečena, predvsem pa, da z njenimi čevlji nekaj ni bilo v redu. Čevlji so bili sicer bleščeči in oovi, saj se je vaški čevljar pri tem na vso moč prizadeval, toda škripali so med hojo in še vedno zaudarjali po usnju. Jakobina je povedla Karlino skozi več lepih soban v sobo svoje matere. Ko je stopala skozi stanovanje in zagledala parkete, velika zrcala in slikarijo nad vrati, je skoraj obupala. Nak, v tej hiši je ne bodo mogli sprejeti kot ustrezajočo snaho, to je dobro razumela. To potovanje sem je bila njena največja neumnost. Ko je stopila h gospe polkovnikovi, se ji ni čisto nič ublažil vtis, da se je spustila na docela napačno pot. Gospa Beate Eke-stedt je sedela na gugalnem stolu ob oknu in brala neko francosko knjigo. Ko je zagledala Karlino, je spregovorila nekaj francoskih besed in je ni niti dobro opazila, tako je bila namreč zatopljena v svojo knjigo. Karlina je tudi razumela, kaj je gospa Ekenstedt rekla, toda jezilo jo je, da je skušala ugledna dama pokazati svoje znanje tujih jezikov in zato ji je odgovorila v svojem vsakdanjem krajevnem narečju. Pa ni uporabljala južnošvedskega občevalnega jezika, ki so ga tudi omikani ljudje rabili in je bil lahko razumljiv, pač pa narečje siromakov in kmetov, kar pa je bilo nekaj čisto drugega. Ugledna dama je nekaj časa grbančila čelo, pri tem pa je bila videti zelo razpoložena. Karlina se je opogumila ter se spustila v očarljivo zgovornost svojega rodnega kraja. Kadar ni mogla prosto kričati ali plesati in se prepirati, ji je bil južnošvedski način iz- ražanja neke vrste tolažba. Tukajšnja igra je bila zanjo tako in tako izgubljena. loda v tem primeru je hotela tem uglednim ljudem pač pokazati, da se noče na noben način delati lepšo, kakor pa je, da bi se jim s tem dobrikala. Karlina je prispela zelo kasno v Karlstadt in zaradi tega so pri polkovnikovih že imeli pripravljeno večerjo, čez kratek čas je dejala gospa polkovnikova Jakobini, naj pelje prijateljico v jedilnico, da se bo mogla za večerjo malce okrepčati. In tako je bil dan končan. Naslednji dan je bila nedelja, in čim je bil zajtrk mimo, so šli v cerkev in poslušali pridigo stolnega prošta Sjoeberga. Cerkveno opravilo je trajalo skoraj dve uri in pol. Ko je bilo končano, je šel polkovnik s svojo soprogo, Jakobino in Karlino za nekaj časa na sprehod po karlstadtskem trgu. Tam so srečali kopico znancev, zraven pa je prišlo tudi nekaj gospodov, ki so se jim pridružili. Toda vsi so se gnetli le okrog gospe polkovnikove in se z njo zabavali. Za Jakobino in Karlino pa niso imeli niti be- sedice, niti enega samega pogleda. Po sprehodu je šla Karlina z ostalimi Ekenstedtovimi na njihov dom. Bil je približno čas za kosilo. H kosilu je bilo povabljenih še več gostov: stolni prošt, oba županova, bratje Stake kakor tudi Eva Ekenstedt s svojim poročnikom. Med kosilom je imela gospa polkovnikova zelo izobražen razgovor s proštom in županom. Eva in Jakobina nista zinili niti be- sedice, Karlina pa je prav tako molčala, potem ko je bila razumela, da je bila hišna navada taka, da je morala mladina molčati. Toda ves čas si ni želela drugega, kakor da bi bila daleč, daleč proč. Sedela je tako rekoč na trnju spričo priložnosti, da bo lahko staršem Karla Arturja pokazala, da sama uvideva, kako malo lastnosti ima za snaho po njihovem okusu. Eno ji je že postalo jasno, da namreč njeno južnošvedsko narečje na noben način ni zadostovalo in zato se je morala odločiti za nekaj močnejšega in odločnejšega. Po tem in takšnem potovanju, po takšni pridigi, po tistem sprehodu in po tem kosilu se ji je na vsak način zdelo nujno, da tem ljudem da na znanje, da ne misli dlje časa ostati tu. Ena izmed brhkih, lepo oblečenih strežnic, ki so stale ob mizi, sJtodclico malin in iz nje je vzela Karlina kakor vsi ostali. Potem je stegnila roko po sladkorni skodelici, ki je lila zraven nje in začela posipati svoje maline s sladkorjem. hilo nn'nIM 111 siutila’ da Je vzela več sladkorja, kakor je m,0,. ko 1' Je Jakobina hitro šepnila na uho: >i ikar toliko sladkorja! Tega mama ne trpilc ajpak, Karlina je jiekaj zelo dobro vedela: mnogi stari ljudje o smatrali za nelepo zapravljanje, če je kdo na jedila trosil še Sladkorja. Če se je na primer doma v Korskyrki kdo le dotaknil posodice s sladkorjem, že je dobil vsak nauk od samega gospoda prosta. Zaradi tega se Karlina sploh ni začudila Jakobininim svarilom. Istočasno pa je zdaj spoznala pot, po kateri bo lahko spra vila do izraza svoje razburjenje, ki jo je morilo, odkar se je bila od doma odpeljala sem. Globoko je z žličico zajemala v sladkomico in nasula toliko sladkorja na svoj krožnik, da se je naredila prava pravcata snežna plast na njem. Vse okrog mize je bilo značilno tiho. Ne, njej ni bilo niS za to, glede tega so si bili vsi na jasnem. In tudi ni dolgo trajalo, da jo izustila gospa polkovnikova drobno pripombico. » Korskyrki morajo biti maline prav gotovo silno kisle. Pri nas pa ni tako hudo. Mislim pač, da ne bo treba več toliko sladkati.« Toda Karlina je kar naprej sipala vedno več sladkorja na svoje maline. Istočasno si je rekla sama pri sebi: >Če bom zdaj še več sladkorja natresla na svoje maline, potem ne bom dobila Karla Arturja in bom večno nesrečna, toda jaz moram navzlic temu sladkati še naprej.« Gospa Ekenstedt je skomignila z rameni in se potem obrnila k proštu, da bi nadaljevala prekinjeni razgovor. Očitno ni hotela v stvar poseči preveč resno. Toda tedaj je poskusil priskočiti svoji ženi na pomoč gospod polkovnik. »Saj boste docela pokvarili okus malin, ljubezniva gospodična Karlina.« Komaj je bil spregovoril te besede, je Karlina že odložila žli-Cico. Namesto nje pa je prijela za sladkornico z obema rokama in stresla prav vso njeno vsebino na svoj krožnik. Za Ljudsko tiskarno * Ljubljani, Jože Kramari« - Izdajatelj, |nž. Sodja Urednik, Mirk«, Javornik - Rokopis«, ne vračarno - »Slovenski dom. izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina II lir, za Inozemstvo 15 Ur — Uredništvo! Kopitarjeva ulica 6/IU - Uprava« Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Telefon štev. 40-01 do 40-05 - Podružnica, Nov« mesto