# Na problem razumevanja in prevajanja be- sede »danes« v Lk 23,43 sem prviè postal po- zoren, ko sem pomagal pri nekem prevajal- skem projektu in sem nekatere stvari preverjal s krajevnim odborom. Recenzenti iz adven- tistiène cerkve so vztrajali, da je grško besedo za »danes«, sêmeron, potrebno povezovati z glagolom pred njo, »povem ti«, in ne z gla- golom, ki ji sledi – »boš«. Ugovarjali so pre- vodu »Danes boš z menoj v raju«, ker bi to pomenilo, da je duša spokorjenega hudodelca takoj, ko je umrl na kri`u, zapustila njegovo telo in vstopila v raj. To bi podpiralo doktri- no, ki jo adventisti zavraèajo, in sicer doktri- no o nesmrtnosti in zavedanju duše po smrti. Vrstica Lk 23,43 je del znanega odlomka (23,39-43) o dveh hudodelcih, ki so ju kri`ali skupaj z Jezusom. V slovenskem standard- nem prevodu Svetega pisma beremo: Eden od hudodelcev, ki sta visela na kri`u, ga je preklinjal in mu govoril: »Ali nisi ti Me- sija? Reši sebe in naju!« Drugi pa mu je odgo- voril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti pre- jemava primerno povraèilo za to, kar sva sto- rila; ta pa ni storil niè hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljes- tvo!« In on mu je rekel: »Resnièno, povem ti: Da- nes boš z menoj v raju.« Oèitno se besedilni problem v Lk 23,43 dotika številnih pomembnih vprašanj, bistve- nih za kršèansko doktrino, o katerih lahko med razliènimi denominacijami vlada neso- glasje. Takšna so na primer vprašanja nesmrt- nosti duše, prihoda Bo`jega kraljestva, po- slednjih stvari in raja. O besedi »danes« v Lk 23,43 je bilo objavljenih veè èlankov, veliko razprav o tem problemu pa najdemo tudi v razlagah in knjigah o Lukovem evangeliju. Vendar pa je pomembno, da se zavedamo, da lahko takšna razprava hitro zaide v teološko argumentiranje in doktrinalne spore. V tem èlanku je naš glavni namen izvedeti, kaj toè- no Luka namerava povedati z besedo »danes«, ter nato ponuditi prevod, ki je zvest temu po- menu in istoèasno kar najbolj sprejemljiv za vse kristjane. Zato bom k problemu skušal pristopiti z vidika jezika in interpretacije ter se osredotoèiti na samo besedilo preko pri- merjave z vzporednimi besedili, ki jih je na- pisal isti avtor, ali z besedili, ki imajo podo- ben namen. Teoloških vprašanj se bom do- taknil le na kratko, kadar bo to potrebno. '$  (  #  #    Kot pravi J. Dillersberger v svoji knjigi The Gospel of St. Luke, ne bi nihèe ugovarjal trditvi, da je zgodba o spokorjenem hudodel- cu ena izmed osrednjih lepot Lukovega evan- gelija. I. H. Marshall v svoji razlagi to epi- zodo imenuje srèiko pripovedi o kri`anju. Kar nas najbolj osupne, je hudodelèev spremenje- ni odnos in njegova izjemna vera v kritiènem trenutku. Pri Lukovem poroèilu o dogodku je presenetljivo dejstvo, da je on edini izmed evangelistov, ki poroèa o tem dogodku in ki izmed vseh priè Jezusovega kri`anja, vkljuèno     & *+ )$ #   ## *   + ,  " #$  -$$ ./0.    z Jezusovimi uèenci, izpostavi spokorjenega tatu kot edino osebo, ki resnièno razume in verjame, da je umirajoèi Jezus na poti k svoji moèi in slavi kot Gospodov Mesija. Ta dogodek odkriva témo, ki je Luku tako draga – Bo`je sprejemanje in ljubezen do vseh ljudi, vkljuèno z najslabšimi, in Bo`je odre- šenje, ki je ponujeno celo zatiranim in ljudem, ki so izkljuèeni iz dru`be. Iz konteksta izvemo, da je nespokorjeni hudodelec sledil zgledu prej omenjenih voditeljev (Lk 23,35) in vojakov (Lk 23,36), ki so se norèevali iz Jezusa in se mu po- smehovali ter ga izzivali, naj se reši. Ne vemo, ali sta bila hudodelca juda ali pogana ali kakor koli povezana z zelotskim gibanjem. Vendar si lahko mislimo, da je manj verjetno, da bi pogan v Jezusu lahko prepoznal dolgo prièakovanega Mesija. Tudi oster èut spokorjenega hudodelca za praviè- nost, njegov bogabojeè odnos in ob`alovanje lastnih dejanj so nazori, ki jih je gojila ju- dovska tradicija. %"*/  # #     -$$ Kot je `e bilo omenjeno, to zgodbo naj- demo samo pri Luku. Èeprav o dveh hudo- delcih, ki sta bila kri`ana skupaj z Jezusom, poroèajo vsi evangelisti, pa le Luka razlikuje med obema glede njunega odnosa do Jezusa. Pravzaprav J. A. Fitzmyer v svojem delu Luke the Theologian celo pravi, da imajo vsi štirje evangeliji glede pripovedi o kri`anju skupni le dve podrobnosti, in sicer da sta bila skupaj z Jezusom kri`ana še dva mo`a, vsak na eni strani, ter da je napis na kri`u naznanjal ob- to`bo zoper Jezusa. Tako Matej kot Marko zapišeta, da sta se razbojnika norèevala iz Je- zusa in ga sramotila, vendar nobeden ne za- piše podrobnosti o tem, kaj sta razbojnika v resnici govorila. Janez je celo manj gostobe- seden in ne reèe niè veè kot le »in z njim vred ¡so kri`ali¿ dva druga«. Zato nas mika, da bi verjeli, da je Luka moral imeti na voljo neki vir, ki drugim evan- gelistom ni bil na razpolago. Uèenjaki v tej epizodi radi vidijo razširitev Markovega krat- kega poroèila, zahvaljujoè zasebnemu viru, ki ga je poznal le Luka, ali zahvaljujoè kasnej- šemu spominjanju podrobnosti, ki ga je Luka uredil in zapisal v svojem stilu. Marshall na primer ugotovi, da je grška beseda apolam- banomen (»prejemava primerno povraèilo«) znaèilna za Lukov posebni vir. Nekateri uèe- njaki opa`ajo doloèene podobnosti z drugimi zgodbami, na primer z zgodbo o dveh se- strah Marti in Mariji, o Zahejevem spreobr- njenju in s priliko o molitvi farizeja in cest- ninarja. Tem in drugim podobnim odlom- kom v Lukovih spisih se bomo posvetili, da bi odkrili, ali nam odkrivajo posamezne zna- èilnosti Lukovega evangelija, in ali lahko ka- kor koli osvetlijo razumevanje izbrane vrstice Lk 23,43 in besede »danes« v njej. +1 ,      Pred razmišljanjem o Lukovi rabi besede »danes« se splaèa na hitro pogledati, kako je ta beseda uporabljena drugod v Svetem pi- smu, in ne v Lukovih spisih. V Stari zavezi se preprosta hebrejska beseda za »dan« (yom) pojavi pribli`no 1800-krat. Izmed teh prime- rov jih je 286 v Septuaginti spremenjenih v sêmeron – to so veèinoma primeri, kjer gre za stalne besedne zveze hayyom (»ta dan«) ali hayyom hazzeh (»današnji dan«). Izraz se na- naša na èasovni razpon med sedanjim trenut- kom in sonènim zahodom ter na resniènost, ki ni le èas na razpolago ljudem, ampak za- jema tudi vse dejavnosti in stike med Bogom in njegovim ljudstvom. To besedo torej naj- demo predvsem v pripovednih knjigah za oz- naèevanje pomembnih prilo`nosti. V Stari zavezi je uporaba besede »danes« najbolj nenavadna in pogosta v Peti Mojze- sovi knjigi, kjer najdemo vsaj 66 primerov. V Peti Mojzesovi knjigi se beseda »danes« veè- krat pojavi, da slovesno naznani veliki dan Mojzesovega slovesa, dan spomina in prièa-     ! # kovanja, ko Izrael èaka na pragu obljubljene de`ele. V 5 Mz 26,16-18 se ta beseda trikrat ponovi, da se tako poudari dejanski èas od- loèitve med Bogom in njegovim ljudstvom. E. Fuchs v svojem prispevku o besedi sême- ron v Theological Dictionary of the New Testa- ment pravi, da beseda »danes« v Stari zavezi oznanja resniènost tega, kar se zgodi ali je dobljeno od Boga, in sicer kot – ukaz (2 Mz 32,29; 5 Mz 6,24), – obljuba (2 Mz 14,13; 5 Mz 1,10), – blagoslov (5 Mz 11,26), ali kot – obsodba (5 Mz 4,25-26; 8,19), – prekletstvo (5 Mz 11,26).. Kar je odloèilnega, se zgodi (1 Mz 24,12.42; 1 Kr 2,3.5) ali pride na dan (1 Mz 50,20; 5 Mz 9,3) »danes«. »Danes« je izpol- nitev (5 Mz 2,18; 5,1; 26,3; 1 Sam 4,16) in ra- zodetje (1 Mz 40,7; 2 Mz 14,13-14; 19,10-11; 3 Mz 9,4) – ali kot odrešenje ali kot razdeja- nje. Kadar je beseda »danes« slovesno izgo- vorjena na doloèen dan, ponavadi povezuje ta dan s sklenitvijo prisege ali zaveze. +1 ,   #$*#  *   "  -$ Preprosto štetje odkrije, da je med pisci Nove zaveze prav Luka tisti, ki najveèkrat upo- rabi besedo »danes«. Grška beseda za »danes« se v Novi zavezi pojavi enainštiridesetkrat, od tega dvajsetkrat v Lukovih spisih, kar je skoraj polovica. Izmed teh dvajsetih primerov jih enajst najdemo v evangeliju (vkljuèno z enim dvomljivim besedilom) in devet v Apostolskih delih. Za primerjavo: v Matejevem evangeliju se beseda »danes« pojavi osemkrat, v Marko- vem enkrat, v Pismu Rimljanom enkrat, v Drugem pismu Korinèanom dvakrat, v Pismu Hebrejcem osemkrat in v Jakobovem pismu enkrat. Primeri v Evangeliju po Luku in v Apostolskih delih so naslednji: Lk 2,11; 4,21; 5,26; 12,28; 13,32; 13,33; 19,5; 19,9; 22,34; 23,43; 24,21, Apd 4,9; 13,33; 19,40; 20,26; 22,3; 24,21; 26,2; 26,29; 27,33. Èe se osredotoèimo na primere iz Luko- vega evangelija, lahko vidimo, da jih izmed enajstih primerov osem najdemo v Jezusovih besedah, preostale tri pa v angelovih besedah oznanjenja Jezusovega rojstva pastirjem, v vzkliku prisotnih ob Jezusovem ozdravljenju hromega, spušèenega predenj s strehe, in v besedah dveh uèencev na poti v Emavs. Èe pogledamo še v Apostolska dela, vidi- mo, da jih je od devetih primerov sedem v Pa- vlovih besedah, preostala dva pa izreèeta Peter in efeški mestni pisar. Izmed Pavlovih izrekov je eden (Apd 13,33) pravzaprav citat iz Psalma 2,7: »Ti si moj sin, danes sem te rodil«. 1    2 #$  *  Naša `elja in naloga je doloèiti, ali je be- seda »danes« v Lk 23,43 povezana z glagolom »povem« pred njo ali z glagolom »boš«, ki ji sledi. Zgodnji grški rokopisi so bili napisani brez presledkov med besedami in brez loèil, ki bi zaznamovala mejo med besednimi zve- zami in med stavki. Zato je iz povsem slov- niènega vidika besedo »danes« mogoèe razu- meti na oba naèina. Za la`je reševanje tega problema bomo sledeèe razpravljanje razdelili glede na dva pristopa – rabo jezika in inter- pretacijo besedila. ,-%  & - - Ker naš problem izhaja iz odnosa besede s kontekstom, v katerem se nahaja, je po- trebno pogledati, ali nam jezikovni in slov- nièni kontekst lahko pomagata pri iskanju re- šitve. Predlagam uporabo dveh znaèilnosti: mesta besede »danes« v povezavi z dogodkom, ki ga opisuje, ter glagolskega èasa, ki je upo- rabljen za opis dogodka. Naš problem še dodatno ote`uje fleksibil- nost besednega vrstnega reda v gršèini – za razliko od nekaterih drugih jezikov, na primer anglešèine ali francošèine, kjer se je potrebno       " dr`ati doloèenega besednega vrstnega reda, saj je mesto neke besede v stavku tisto, ki do- loèa njeno slovnièno funkcijo. Nasprotno pa nam besedni vrstni red v gršèini odkriva, kaj je tisto, kar pisec v diskurzu poudarja, kje je fokus. Z drugimi besedami, kar je v delu be- sedila na prvem mestu, je tisto, kar avtor `eli poudariti. Ker je beseda »danes« slovnièno klasifici- rana kot prislov, ki doloèa èas nekega dogod- ka, je beseda, ki je z njo slovnièno najbolj te- sno povezana, obièajno glagol. Èe je beseda »danes« povezana z »Resnièno, povem ti«, po- tem stoji le na koncu prvega stavka in ima zgolj informativno, nepoudarjeno vlogo oz- naèevanja èasa govorjenja. Èe pa je, nasprot- no, asociirana z »boš z menoj v raju«, pridobi vidno, pomembno vlogo zaèenjanja stavka in poudarja, da je to, kar Jezus obljublja, takoj dosegljivo. Zanimalo bi nas torej raziskovanje odnosa med besedo »danes« in z njo povezanim gla- golom v povezavi z besednim vrstnim redom še v drugih primerih, kjer se ta beseda pojav-     Alessandro Botticelli, Evharistièna Marija, 1470, tempera na panelni plošèi, Muzej Isabellae Stewart Gardner, Boston, ZDA. # # lja, še posebno v Lukovih spisih. Rezultati nam presenetljivo odkrijejo, da poleg obrav- navanega primera Luka besedo »danes« po- stavi pred z njo povezani glagol petkrat (Lk 4,21; 19,9; Apd 4,9; 13.33; 26.2 – med temi primeri je Apd 13,33 citat iz Psalma 2,7), za glagol dvanajstkrat in enkrat (Apd 27,33) v strukturo brez glagola, ki bi bil neposredno povezan z njo, vendar pa se beseda »danes« tu nahaja na zaèetku stavka. Preostali primer (Lk 24,21) je iz dvomljivega besedila in ga zato ne bi upoštevali. Vredno je zapisati, da imata izmed petih primerov strukture danes + glagol, ki so ne- posredno povezani z našim problemom, samo dva primera oèitno jasno strukturo za- èenjanja stavka ali povedi, v kateri ima be- seda »danes« poudarjeno vlogo. (V drugih primerih je beseda »danes« sicer pred gla- golom, ki je povezan z njo, ampak pogosto za drugimi besedami, na primer osebnim zaimkom.) Ta dva primera, ki nekako potr- jujeta povezovanje besede »danes« z glagolom »boš« v Lk 23,43, sta: Lk 4,21 In zaèel jim je govoriti ¡ljudem v shodnici v Nazaretu¿: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« Lk 19,9 Jezus pa mu je rekel ¡Zaheju¿: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje …« V teh dveh primerih je tudi sam grški tekst zelo jasen, ker obakrat beseda »danes« sledi vezniku hoti, ki oznaèuje zaèetek trditve. Ven- dar pa v Lk 23,43 v gršèini ni besede hoti. Èe obravnavamo vse primere, odkrijemo, da struktura glagol + danes po številu pojav- ljanj prekaša strukturo danes + glagol, še po- sebno v evangelijih in Apostolskih delih. Ve- èina primerov strukture danes + glagol je v pismih, posebno v Pismu Hebrejcem in Drugem pismu Korinèanom, kjer jo najdemo v citatih iz Stare zaveze ali sklicevanjih na sta- rozavezna besedila. Vse skupaj obstaja 19 pri- merov strukture glagol + danes proti 16 pri- merom strukture danes + glagol. Zanima nas tudi preuèevanje glagolskih èasov in ugotavljanje pogostosti uporabe be- sede »danes« v povezavi s sedanjim dogodkom (kot v primeru »Resnièno, povem ti danes«), prihodnjim dogodkom (kot v primeru »Da- nes boš z menoj v raju«) ali celo preteklim dogodkom. Raziskovanje nam odkrije, da je v 38 primerih, ko èas dogajanja lahko jasno doloèimo ali predpostavljamo iz konteksta, grški sedanji èas uporabljen devetnajstkrat. Izmed èasov, ki se uporabljajo za pretekle, do- konèane dogodke, je desetkrat uporabljen grški aorist in petkrat perfekt. Obstajajo pa le štiri primeri prihodnjika. Kot zaèetno opa`anje lahko torej zabele`i- mo, da je beseda »danes« praviloma postavlje- na za z njo povezani glagol, toda primeri v Novi zavezi so skoraj enakomerni porazdeljeni med obe strukturi – pred ali za glagolom, saj je v pismih (na primer Pismu Hebrejcem) pre- cejšnje število citatov iz Stare zaveze, v katerih se trditve zaèenjajo z besedo »danes«. Za uporabo doloèenih èasov se zdi, da niè bolj ne osvetli zveze med besedo »danes« in njenim glagolom. Èe sploh kaj, se zdi, da re- zultati bolj podpirajo povezovanje besede »da- nes« s sedanjim èasom kot pa s prihodnjim, èeprav je treba še doloèiti, kako blizu in kako takojšen je ta prihodnji dogodek. , .   % & - Razumevanje besede »danes« glede na kontekst v Lk 23,43 je povezano s številnimi domnevami in predpostavkami, ki jih je te`- ko uskladiti in spraviti med seboj. Skoraj vse razlièice prevodov v anglešèino in francošèino ter v druge svetovne jezike postavljajo besedo »danes« na zaèetek izjave »boš z menoj v raju« in ne na konec prejšnje izjave »Resniè- no, povem ti«. Nekaj razlagalcev omenja mo`- nost »Resnièno, povem ti danes«, vendar hkrati poudarijo, da veèina strokovnjakov pod- pira prvo razumevanje. Tako na primer Plum- mer v svoji razlagi pravi, da povezati besedo       $ »danes« s »povem ti« pomeni oropati jo skoraj vse njene moèi, medtem ko je vzeta skupaj s tem, kar ji sledi, polna pomena. Èeprav se zdi, da se veèina strokovnjakov strinja, da se beseda »danes« nanaša na biti v raju in ne na èas govornega dejanja, pa ta pogled ni povsem neproblematièen. E. E. Ellis na primer omenja, da razumevanje tega besedila, kot da se nanaša na potovanje èloveške duše ob smrti v nebesa, ni v skladu z Jezusovimi nauki drugod v evangelijih ter nasploh s pogledom Nove zaveze na èloveka in smrt. Poleg teh teoloških te`av obstaja tudi problem obrazlo`itve, kako je lahko Je- zus, ki bo moral tretji dan še vstati od mr- tvih in bo šel v nebesa šele štirideset dni ka- sneje, govoril o tem, da bo sam `e ta dan v raju. Da pri tem sploh ne omenjamo prob- lema oèitnega navzkri`ja s Prvim Petrovim pismom 3,19-20, kjer nekateri vidijo pove- zavo z Jezusovim »spustom v podzemlje« in pridiganjem ljudem, ki so `iveli v Noeto- vem èasu, v obdobju med smrtjo na kri`u in vstajenjem tri dni kasneje. Pretehtati mo- ramo še, v kolikšni meri je imel Luka v svoji rabi besede »danes« poleg zgolj dobesednega pomena, ki ga veèina ljudi z lahkoto sprej- me, tudi teološki namen. )#   # *   Ker je beseda »raj« še ena beseda, po- membna za razumevanje zgodbe, si moramo pogledati, kaj tu pomeni. Sama beseda »raj« je izposojena iz srednje perzijšèine, kjer po- meni »obzidani vrt«. To naj bi bil kraj bla- `enosti. Kadar je perzijski kralj `elel komu izmed svojih podlo`nikov izkazati posebno naklonjenost, ga je imenoval za vrtnega dru- `abnika, da se je tam sprehajal s kraljem. W. Barclay v svoji razlagi poudarja, da lahko ra- zumemo, da je Jezus spokorjenemu hudodel- cu obljubil veè kot nesmrtnost, obljubil mu je èastno mesto vrtnega dru`abnika v nebeš- kih dvorih. Kot pravita H. Bietenhard in C. Brown v New International Dictionary of New Testa- ment Theology, najdemo besedo »raj« v Sep- tuaginti sedeminštiridesetkrat, v glavnem kot prevod hebrejskih besed gan ali gannâh – »vrt«. Trinajst izmed teh primerov je v dru- gem in tretjem poglavju Prve Mojzesove knji- ge, štirje v Ezekielu in trije v Izaiju. V vsa- kem izmed teh primerov gre za sklicevanje na Bo`ji vrt. V ostalih primerih, na primer v Ne- hemija 2,8, Pridigar 2,5, Visoka pesem 4,13, pa ima pomen »sadovnjak« ali »gozd«. Sèa- soma se je ta beseda zaèela nanašati na konec èasov, na primer pri Izaiju 51,3, kjer govori o prihodnji sreèi Bo`jega ljudstva. V kasnej- šem judaizmu naj bi nanjo vplivala grška predstava o nesmrtnosti duše – zaène se jo povezovati z idejo o prehodnem posmrtnem bivališèu za praviène. V judovski literaturi po starozaveznem obdobju se ta izraz nanaša na bivališèe oseb, ki so zemljo zapustile, ne da bi umrle, kot na primer Enoh, ali na bivališèe praviènih v posmrtnem `ivljenju. V Novi zavezi se beseda »raj« pojavi le še na dveh drugih mestih, v Drugem pismu Ko- rinèanom 12,4, kjer se Pavel ponaša s svojo iz- kušnjo »tretjih nebes« ali »raja«, in v Razo- detju 2,7, kjer je namig na »drevo `ivljenja, ki je v Bo`jem raju« (misleè na 1 Mz 2,9 in predvsem Ez 31,8). Ker nobeden izmed teh dveh primerov rabe besede »raj« ne prihaja iz Lukovih spisov, nam njuna pomena ne mo- reta osvetliti razumevanja te besede, ki je v Lukovem evangeliju polo`ena v Jezusova usta. Kljub temu pa je mo`no predvidevati, da je pozna judovska raba besede »raj« vplivala na Luka, in da je Luka morda prevzel ta izraz v svoji pripovedi o Jezusovi nenavadni obljubi, ne da bi ga nujno uporabil v njegovem do- besednem pomenu. Naj omenimo, da na po- doben naèin Luka v Jezusovi priliki o boga- tašu in Lazarju (Lk 16,19-31), ki jo le on za- piše, uporabi druge izraze – »Abrahamovo naroèje«, »muke v podzemlju«, »prepad«, za     # katere ni mišljeno, da bi jih jemali dobesed- no. Zaradi tega W. J. Harrington glede ra- zumevanja besede »raj« v Lk 23,43 v svoji raz- lagi pravi, da nam ta izraz ne nudi niè veè kot samo podobo. 3*#$* #2# "  2 #     -$& & Ko pregledamo Lukove spise, še posebno njegov evangelij, odkrijemo, da je odrešenje téma, ki se veèkrat pojavi. In kar se tièe Luka, je odrešenje dosegljivo v sedanjem trenutku in se zaène takoj. Zdi se, da za Luka vsakdo, ki mu je zagotovljeno odrešenje, `e u`iva v njem kot v zaslu`eni pravici in mu ni potreb- no èakati, da postane resniènost. Dillersber- ger zapiše, da Jezusova obljuba razbojniku v polnosti zagotavlja popolno nebeško sreèo, brez obdobja èakanja na oèišèenje. Zdi se, da `e omenjena podobna od- lomka, ki ju zapiše Luka (Lk 4,21; 19.9), po- trjujeta to gledanje na odrešenje – da se je doba odrešenja `e zaèela. Pravzaprav lahko Jezusove besede spokorjenemu hudodelcu vsebinsko enaèimo z njegovo potrditvijo iz- polnitve Pisma ali z njegovo obljubo Za- heju: »Danes je v to hišo prišlo odrešenje«. Marshall omenja še dva odlomka s podob- no rabo besede »danes«: angelovo oznanje- nje Jezusovega rojstva (Lk 2,11) in zaèude- nje mno`ice, ko so videli Jezusa ozdraviti hromega (Lk 5,26). Oba dogodka ka`eta na prihod Jezusovega kraljestva in dovršitev njegovega odrešenja. V Lukovem evangeliju so še drugi odlom- ki, v katerih odmeva pisateljeva vnema videti takojšnjo izpolnitev Jezusove obljube odre- šenja, ne da bi bilo potrebno èakati na njegov prihod v slavi v prihodnosti. Zgodba o po- šiljanju dvainsedemdesetih uèencev (Lk 10,1- 12), ki jo prav tako najdemo le pri Luku, od- kriva avtorjevo poudarjanje pospeševanja pri- hoda Bo`jega kraljestva. Prilika o nespamet- nem bogatašu (Lk 12,13-21), ki jo zopet naj- demo le v Lukovem evangeliju, pa poudarja takojšnje posledice èlovekove odloèitve – ob- sodba »to noè bodo terjali tvojo dušo od tebe« zveni nenavadno podobno Jezusovim besedam, ki jih je izrekel hudodelcu. V Lk 17,20-37 se Luka osredotoèi na témo Bo`jega kraljestva v Jezusovem pogovoru s fa- rizeji – in njegovega videnja tega kraljestva ne omejujeta ne èas ne prostor (»kajti, glejte, Bo`je kraljestvo je med vami«). V tem pogo- voru na nas naredi vtis tudi kontrast pozitiv- no – negativno, ki je znaèilen za Lukov naèin podajanja naukov: »eden bo sprejet, drugi pušèen« (Lk 17,34-36). Èeprav to gledanje na Bo`jo odrešilno moè ni znaèilno le za Luka, pa ga v njegovem evangeliju veèkrat najdemo: dva, ki zidata hišo (Lk 6,46-49), dve sestri, Marta in Marija (Lk 10,38-42), zvesti in ne- zvesti slu`abnik (Lk 12,41-48), molitev farizeja in nasproti njej molitev poni`nega cestninarja     Hyath Moore, Zadnja veèerja z dvanajstimi apostoli, akril in olje na platnu, 300 cm x 70 cm , Episkopalna cerkev Kralju miru, Georgia.    (Lk 18,9-14), ter na koncu naš trdosrèni hu- dodelec in njegov spokorjeni dru`abnik. -$ "   4   #   &     Glede na oèiten konflikt oziroma napetost med »`e« in »še ne« v Lukovih spisih (na pri- mer med »zdaj« in »potem« v Lk 22,35-38) se teologi trudijo razumeti Lukov pogled na èas v povezavi z njegovim odnosom do zgodovi- ne. Zdi se, da se Luka manj ukvarja z zgodo- vino kot zaporedjem dogodkov, ki se zgodijo v doloèenem vrstnem redu, ter bolj z zgodo- vino kot zapisom pomembnih dogodkov. H. Flender v delu St. Luke: Theologian of Re- demptive history trdi, da Luka nima nobene predstave o kakršni koli zgodovini odrešenja, ki bi se raztezala skozi èas. Ta evangelist Kri- stusovo vstajenje `e vidi kot »dovršitev odre- šenja v nebesih«. Marshall prav tako misli, da je Luka »raztegnil èas Konca«, ker tega Konca ne `eli odrivati v daljno prihodnost. Na drugi strani pa Ellis opa`a, da se Lukov pogled na konec zgodovine ne meni za »pla- tonski kontrast med èasom in veènostjo« – tako za Luka tudi nasprotje med nebesi in zemljo ni prilo`nost za razglabljanje o naravi vesolja. Kar to nasprotje odra`a, je kontrast med »videnim« in »nevidenim«. Lukov po- gled na nebesa in zemljo lahko primerjamo z dvema televizijskima programoma, ki pri- kazujeta razliène odseke iste avtomobilske dir- ke. Dejanje v enem odseku se dogaja istoèa- sno in je povezano s tem, kar se dogaja v dru- gem odseku, toda gledalci prvega programa ne vidijo dogajanja na drugem programu. Naj zakljuèim: v Lukovih spisih je resniè- no mogoèe videti namero predstaviti Bo`je odrešenje kot zlitje sedanjosti s prihodnostjo. Marshall dodaja, da je treba besedo »danes« v Lk 23,43 razumeti, kot da se nanaša na »se- daj« odrešenja, ki ga ljudje `e do`ivljajo, in ne na neki doloèeni »danes«. Kot je namignil `e Ellis, ni nujno, da se tukaj, v tem prime- ru Lukova raba besede sêmeron, »danes«, na- naša na obdobje štiriindvajsetih ur ali na ti- sti koledarski dan, ko se je zgodilo kri`anje. Lahko jo vidimo kot nekakšen tehnièni izraz za dovršitev Jezusove odrešujoèe smrti in za njegovo povelièanje na kri`u. V bistvu se zdi, da Luka bolj zanima Jezusovo povelièanje kot pa toèen èas njegovega vstajenja ali me- sto le-tega v zgodovini. Fitzmyer domneva, da je v Lukovih spisih Jezusova smrt izena- èena s takojšnjim vstopom v slavo (Lk 24,26) ali s povišanjem na Bo`jo desnico (Apd 2,33.5,31) takoj v tistem trenutku – za to ena- èenje so razlika med telesom in dušo ter ka- kršne koli èasovne omejitve popolnoma brez pomena. Tako najdemo pri Luku stavke, kot so: »on pa je izginil izpred njiju« (Lk 24,31) ali »je sam stopil mednje« (Lk 24,36). Fitzmyer pravi, da je na ta pogled, ki se ne ozira na elemente èasa in prostora, morda vplivala zgodnja kršèanska tradicija, ki je omalova`evala telesne vidike Vstalega Jezusa, ohranjevala pa preprièanje, da je Jezus iz svo- je poni`ujoèe smrti direktno prešel na svoje mesto nebeške slave (glej Flp 2,6-11). %#$4  Po preuèevanju konteksta besede »danes« z vidika jezika in interpretacije bi bilo, preden podamo kakšna priporoèila glede te`avnega izraza »danes« v Lk 23,43, smiselno strniti zgor- njo razpravo. Naša opa`anja so sledeèa: — S strogo besedilnega vidika je nemogoèe doloèiti, s katerim izmed stavkov – tistim pred ali tistim za besedo »danes« – bi mo- rala biti ta beseda povezana. — Velika veèina razlagalcev daje prednost povezovanju besede »danes« s stavkom »boš z menoj v raju«. In skoraj vsi prevodi odra`ajo to razumevanje, kar je veèinoma podprto s preprostim argumentom, da je bolj logièno in naravno, da se beseda »da- nes« nanaša na izpolnitev Jezusove obljube kot pa na èas govorjenja. Toda ta razlaga     #     vodi k problemom razumevanja smrti in narave vesolja. — Brez dvoma je bolj smiselno povezovati be- sedo »danes« s stavkom, ki ji sledi, kot pa s predhodnim stavkom. Kar zadeva os- novni pomen, le`i jedro sporoèila v dru- gem stavku, prvi stavek »Resnièno, po- vem ti« ima nekako dopolnilno vlogo. Èe bi izpustili »Resnièno, povem ti«, torej ne bi spremenili osrednjega sporoèila celot- nega diskurza, ki bi se tedaj glasilo: »In on ¡Jezus¿ mu je rekel: »Danes boš z me- noj v raju.««. — Mesto besede »danes« v besednem vrst- nem redu nam ne pomaga jasno doloèiti njenega mesta v strukturi povedi, èeprav je ta beseda pogosteje uporabljena v po- vezavi s sedanjim èasom in dozdevno daje prednost asociiranju s »povem ti«. — Po primerjavi z ostalimi pojavljanji besede »danes« imamo trdne dokaze o njeni rabi skupaj z idejo, da je Bo`ja odrešujoèa moè takoj na razpolago. To še posebno dr`i v Lukovih spisih, kjer je téma takojšnje do- segljivosti odrešenja v središèu. Takšna raba je v skladu s tradicionalnim smislom, ki je vezan na slovesen pomen besede »da- nes« v Stari zavezi. — Potrebno je zapisati, da èasovnih odnosov v Lukovih spisih morda ni treba razumeti dobesedno. Lukov pogled na konec ima nek poseben okvir, znotraj katerega ni ve- zan na konvencionalno razumevanje èasa in prostora. Kot pri besedi »danes« v Lk 23,43 se Luka tudi, ko polo`i v Jezusova usta besede »odslej bo Sin èlovekov sedel na desnici Bo`je moèi« (Lk 22,69), izreèene tekom sojenja pred vélikim zborom, dobro zaveda, da je Jezus še vedno fizièno priso- ten na zemlji ter šele bo obsojen in kri`an. Èe se prevajalci in recenzenti še potem, ko pretehtajo zgoraj zapisana opa`anja, ne morejo strinjati glede vsem sprejemljivega prevoda, ker nekateri na podlagi stališèa svoje Cerkve o vprašanju smrti in duše zavraèajo po- vezovanje besede »danes« z »boš«, obstaja le ena mo`na rešitev. Ta rešitev je, da pustimo vprašanje besede »danes« odprto, pred in za besedo »danes« postavimo vejico in izpustimo notranje narekovaje. V anglešèini bi tak pre- vod lahko izgledal takole: He replied, ”Truly I tell you, today, you will be with me in Paradise.” (slovenski prevod bi se lahko glasil takole: In on mu je rekel: »Resnièno, povem ti, danes, z menoj boš v raju.« – op. prev.) To ni idealna rešitev, saj ohranja dvoum- nost in se upira obièajni rabi loèil v anglešèini (ter tudi v slovenšèini, op. prev.), vendar je morda sprejemljiva v kakšnih drugih jezikih in lahko pomaga najti pot iz slepe ulice. Nedvomno je pomembno, da se zaveda- mo, kaj ljudje menijo, da beseda »danes« v Lk 23,43 pomeni. Kadar delamo s kršèanskimi prevajalci, ki zavraèajo kakršno koli skliceva- nje na nesmrtnost duše, morda lahko poma- ga, èe jih opozorimo na trdne dokaze v Lu- kovih spisih, ki govorijo v prid povezovanju te te`avne besede z izpolnitvijo Jezusove ob- ljube in ne s èasom govorjenja. Toda ravno tako pomembno je, da jim razlo`imo, da v Lukovih spisih èasovnih referenc, še posebno v povezavi s témo odrešenja, ni nujno potreb- no razumeti dobesedno. Kot je rekel Schwei- zer, nobenega razloga ni, da bi verjeli, da ni imel Luka, ko je pisal ta odlomek, nikakršnih dodelanih misli o `ivljenju po smrti. % (& ) * Dr. Joseph Hong je svetovalec za prevajanje pri UBS (Zdru`enju svetopisemskih društev) v Hong Kongu.