Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veijil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en inesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20' kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Seraeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v soboto 3. januvarja 1885.
Letnik XIII.

Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini slovenski konservativni dnevnik,
nastopil je z včerajšnjim dnevom XIII. leto svojega izhajanja. Ker je mnogim č. g. naročnikom sedaj naročnina pri kraji, prosimo jih uljudno, naj jo izvolijo o pravem času ponoviti, da se jim bo zamogel list tudi zanaprej redno pošiljati. Ob enem naj pa, kakor do sedaj, tako tudi na dalje blagovoljno po ustrajnem razširjanji list podpirajo. „Slovenec" velja za Ljubljano ne da bi se na dom pošiljal: Za celo leto .... 13 gl. — kr. „ pol leta . . . 6 „ 50 „ „ četrt leta ...	„ 30 „
„ jeden mesec .	i „ 10 „
Za pošiljanje na dom r ;,ani 10 kr. več na mesec.
Po pošti pn j et n vc i; a: Za celo leto pr.uipl.. i.	gl. — kr.
n P«! leta . .	■ „ — „
„ četrt leta . .	4 „ — „
„ jeden mosec .	1 „ 40 „
Opra i. ■':. »o ,Slovenca".
L. 1884 mili M tl Mav tčiiii.
Ob novem letu spon nj6;.i;io - -lagih ranjkih, ki so se pred nami .prt.-i- Hi v no¡¿ jdljivo večnost, nam pa pot za sabo po lili ;ko io nam bili v življenji v izgled, ras!; ,, jno , ..
Dolgo sicer je smrt rizanašah. a poslednjič je vendar pobrala visoko . itega star "ka, nadžupnika in dekana v Laškem, 'uto na 'A ž o, v 85. letu njegove starosti. Ranjk: i bil rojen v Žalcu, trgu v Spodnji Savinski dolini, q„ januvarija 1800, stopil je 1. 1811 v Geljsk ■ gil a a: jo, ravno ko se je tam odprla in bil je v i .>n kh posvečen 24. septembra 1822 in 10. decem1 ¡ : to je postal nadžupnik in dekan na Laškem. Bi marljiv in zvest delavec v vinogradu Gospodov ■ n ti idbra \ za astnega korarja Lavantinske škofij? L. 1882 jo na lioženvensko nedeljo služil svojo bife: 10 m • > i' 60. obletnico svoje nove maše. Sedij pa povejmo še narodnjaka
gospoda Antona Žužo. Imel je eno najboljših župnij v škofiji, a za-se je silno malo potreboval, pač pa je mnogo izdal za dobre namene, posebno pa za revne dijake in narodne potrebe in zadevljan je bil tako rekoč središče, okoli kterega se je narodno življenje zbiralo, in v vsaki sili je po svoji moči z besedo in dejanjem pomagal. Namesto dolgih besed navedimo le en sam zgled. L. 1883 so je v Mariboru zbralo nad 130 župnikov in samostojnih dušnih pastirjev ter so se posvetovali o duhovskih zadevah in sploh o cerkvenih rečeh; drugi dan popoldne je pa povabil pokojni vse duhovne pod semeniško lipo ter jim ondi priporočal skrbeti za narodne pravice slovenskega ljudstva, med drugim je rekel s posebnim povdarkom: „Le sebičnež more biti nemškutar." V svoji oporoki, sporočivši dijaško ustanovo, pristavil je besedo, dijak naj ima dotično ustanovo le toliko časa, „dokler bo naroden". Kanjki je dejansko pokazal, kako lepo se d>i združiti iskreno rodoljubje z dolžnostjo vernega kristjana in zvestega državljana. Odlikovan je bil s Franc Jožefovim redom. Njegov spomin naj živi med nami!
Umrl je dne 25. januvarija po dolgi hudi bolezni dr. Janez Zlato ust Pogačar, knezoškof Ljubljanski in slovesno pokopan dno 28. januvarja. Kanjki je bil rojen na Vrbi, Brezniške fare na Gorenjskem, dne 22. januvarija 1811, v mašnika posvečen je bil 1. 1834. Doktor bogoslovja je postal 3. avgusta 1837. Vodstvo Alojzijevišča je prevzel 1. 1846, ter je tam bil 12 let. Leta 1851 je bil postal korar pri stolni cerkvi in dne 31. avgusta 1870 imenovan za stolnega prošta. Ko se je knezoškof Jernej Vidmar, ki je umrl 1. 1883, odpovedal škofijski časti, je bil ranjki imenovan 30. maja 1.1875 za knezoškofa Ljubljanskega, od sv. očeta potrjen 10. avgusta in 5. septembra istega leta za škofa posvečen. Bil je že v 65. let«, ko je nastopil škofovsko čast, a izveden je bil v raznih strokah vzvišenega svojega poklica, ter poznal deželo in narod slovenski, imel je tudi še dušno in telesno gibčnost, ki je potrebna k izvrševanju toliko imenitnih škofovih dolžnosti. Vendar mu ni bilo dano dolgo ostati na čelu Ljubljanske škofije. Pri posvečevanji nove
cerkve presvetega Srca Jezusovega m. 1. si je že poprej bolehni mož nakopal smrtno bolezen, ki ga je položila na mrtvaški oder. Pogreba so se vdeležili trije škofje, Goriški, Tržaški in Lavantinski, ki je imel tudi mrtvaški govor v nemškem jeziku. Pokopan je v stolni cerkvi pod kapelo žalostne Matere Božje.
V Trstu je umrl 26. marca pesnik Ivan Vesel (K o seski) ter je bil slovesno pokopan 28. istega meseca, rojen je bil 1. 1798 v Kosezih pri Moravčah, od tod njegovo pesniško ime, niže in srednje šole je obiskal v Ljubljani, više na Dunaji, potem je vstopil v državno službo, umrl je v pokoji kot višji svetovalec c. kr. finančnega urada, zapustil je 2 sina in 5 hčerrt. Njegovo pesniško ime se je razglasilo s pesmijo „Slovenija caru Ferdinandu". Po raznih tečajih „Novic" po raztreseni plodovi njegovega uma, Matica Slovenska je 1. 1870 izdala „Razne dela pesniške in igrokaze Ivana Vesela-Ivoseskiga", knjiga obsega 690 strani in ima najprej 29 raznih poezij, dalje „Visoko pesem", 5 ruskih Puškinovih, dalje več Iliade, nekoliko Chamissovih, Uhlandovih; jugo-evropejski glosar ali slovenski glasnik, zbirko raznih glos, Mesinsko nevesto in Orlansko devico. L. 1879 pa je dala „Matica" na svitlo še dodatek k omenjenim raznim delom, na 65 straneh je 26 različnih pesniških del. Pri Koseskemu je razločiti dvoje dob, kar je pesem iz prve dobe njegovega pesništva so veliko bolje mimo poznejših, kajti prebolevši iz hude bolezni, duh ni bil več tako mladeniški, kakor v prvi dobi. Slog je tu in tam nekako visoko doneč, skoraj bombastičen, toraj njegove pesmi niso po vnanjosti tako vabljive, kakor n. pr. Vodnikove ali Stritarjeve, a ne glede na to, ostane Koseskemu slavno ime med slovenskimi pisatelji tiste dobe.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V.Ljubljani, 3. januvarja.
?i©traiije dežele.
Trgovinska zbornica v Brnu bode odslej na dalje tista slamnata bilka, ktere se hoče po-
LISTEK.
Boži' ucs, 7 Marijanišči.
Daljo.)
Četrti mesec, a, * il*. j ;a vrsti. Ze prihaja; že stoji pred s idnilnn. u. .••..,rhja pred njim svoje prednosti, kter , hcče (n eti polno lošarno. In kaj pravi ?
No! — te moram, da je bil odkritosrčen. Nekoliko nan sam govori o 'astnosti svoji, da jo precej „razvp * aarad spremenljive svoje vremensko obleko; toda „joj" do-tavlja urno,— „jaz sem tisti, ki zorni oblačim t 'op< ztieno obleko! — Tedaj mi pr 10-t nikakor ne mor i in ne smo oditi!"
Oblečen klobuk ima
majhno sph nn o. v kteri nočni" na tr v ni pr in v sredi.
Pri go< s i med ¡tjom 'darci „činel in vbrani v	¡¡up .Ur/ ! (
„ta" i!':sr>. spomladni obleki; nazaj p : u.p» v roki pa drži iir :i kov mesec „vcliko-
h '¡ihov", in banderco
i
Ta mesec je svojo robo tedaj že razprodal pred sodnikom in peti tovarš „majnik" nastopa.
Ta mesec je oblečen nekako tako, kakor so oblečeni mornarji v svitlo-belkasto višnjevi obleki; na nogah pa ima rudeče nogovice.
Zdaj se prične še on hvaliti s svojimi prednostmi; in med drugimi mnogimi prednostmi si šteje v svojo sosebno zaslugo, da njega najbolj čislajo in opevajo pesniki. Njemu tedaj naj pravični sodnik prisodi prvo mesto, prvo darilo!
V roki ima ta deček prelep venec, preprejen s prelepimi, vabljivimi šmarnicami; in ko je on svoje delo dokončal, stopi k oni Marijini podobi in obesi njej v kinč prelepi šmarnični venec.
Kaj lepšega in bolj primernega bi pač no bi bil mogel storiti! In tudi pristopnišo bi se ne bil mogel „majnik" svoji „kraljici" — Majnikovi Mariji prikupiti, ko s tem, da ji je podaril prelepi kinč svojega natornega dela!
Živahno odobravanje —se je čulo! Srečna misel!
Za majnikom nastopi „junij"; tudi ta iina svojo dobro in solnčno stran, vsled ktere upa pri angelju zmagati.
Oblečen jo kakor vrtnar; šolničke in rudeče
nogovice in višnjevi predpasnik, ki sega tje čez prsi, ima na sebi; izpod predpasnika pa kukajo bele hlače, na (ako so ne motim) zelenih preramnicah ; na glavi ima velik, bel slamnik, ki naj ga var.uje solčnih žarkov. Krasen dečko! V desni roki drži cvetličen lonček z vrtnico, v levi pa škropilnico.
V tej svoji opravi hvali „junij" svojo preveliko prednost, povdarjaje, da on je tisti oveselivni prišlec, ki donaša ljudem razun prijetnih cvetlic, ki v tem mesecu razodevajo vso svojo lepoto hliščobo, še tudi novino: prvi drevesni sad njegovih mislih ne more odit;
In — v resnici! — al vrtnice in njeno lepote, ki njavo očara in oživi še om tako tudi sodnik „angelj", L se prenagliti s svojo sodbo.
Pevski zbor je potem ' in — kdo bi si bil mislil, prizoru zapela kukavica? " je ona prepevala tukaj v in zapeljivo prepeva ona In zakaj? po ktere» zapeljivo?
__^	3
Poškodovan original	
tapljajoča	„d z vso močjo okleniti, da bi sebe
rešila, dva druga pa, ki sta ji silen trn v peti, potopila v morje politične pozabljivosti. Ta dva nesrečnika sta trgovinski minister Pino in moravski cesarski namestnik &roi Schimborn. Naj velja, kar hoče, proč morata oba, tako vsaj so sklenili fakci-jozni možje iz nemškega tabora državnega zbora, ki imajo pravico od leve strani srečo ali nesrečo Avstrije določevati. Oba se morata umakniti, po nazorih teh junakov, ker sta jim oba preveč vladna in ker sta po njunih mislih vsaj kolikor toliko pripomogla, da so fakcijoznih mož kandidatje propadli pri volitvah za trgovinsko zbornico Brnsko. Nam se pa hoče dozdevati, da bodo vos napor levičarjev proti temu za narod in domovino zasluženima odličnja-koma zastonj. —
Na Moravskem med delavci še vedno razsaja kuga, ki se anarhizem zove in so ubogi rokodelci žo tako preslepljeni od te hude in nalezljive bolezni, da so že celo ponosni na to, da so anarhisti. Evo vam dokaz: Na nedolžnih otročičev dan imeli so v Brnu delavci svoj shod. Da se pri takih priložnostih mnogo prazne slame omlati, je sploh znano. Tako je tndi ondi bilo. Velika večina delavcev je jako resnobno in slovesno oporekala nazorom, da naj bi se k zmernim socijalistom prištevali, temveč hočejo po vsi sili radikalni ostati. Ba-dikaici pri delavcih so pa pravi bratje anarhistov. V resnici, čast, ktero si ti zaslepljeni reveži domnevajo, ni velika in nikakor ne truda vredna, kolikor si ga le-ti zanjo prizadevajo.
Važne postave za razvoj političnega napredka na Nižje-avstrijskem dobile so cesarsko potrdilo in so te-le: Postava o volilni pravici peta-karjev, kakor jo je sklenil sklenil nižje-avstrijski deželni zbor, dalje ona o združitvi Dunajskih pred-krajev z Dunajskim mestom in pa ona da dobi X. okraj Dunajskega mesta „Favoriten" svojega poslanca.
Hrvaški pravasi (Starčevičanci) so tudi še zanaprej izključeni iz deželnega zbora za toliko časa, da za vsakega posebej poteče obrok, za kolikor sej je bil namreč vsakdo izključen. Ker so jih lansko leto v sličnem slučaji pustili v zbornico, so Starčevičanci mislili, da bode tudi letos tako in so na 29. decembra prišli pred zbornico hoteči vdeležiti se zborovanja. Do tjekaj so prišli, dal je pa ne, kajti ob vratih stali so orožniki z nasajenimi bodali in jih niso notri pustili. Pravaši so se na to podali v svoj klub, kjer so spisali spomenico na predsedništvo deželnega zbora, v kteri vprašajo, zakaj da se jim ne pusti svojo dolžnost opravljati ? Eekli so, da so razmere v hrvaškem deželnem zboru take, da se živa duša več ne briga ne za postavo, ne za nravo. Ko-nečno so še pristavili, da je na odgovoru vse ležete, kakoršnega bodo namreč od predsednika dobili, sc Ii bodo sploh še sej vdeleževali ali ne več.
Najnovejše iz Kongo-konference za naše čitatelje bo pač to, da je Avstrija v Berolinu pri-poznala novo državo ob Kongu za samostojno z vsemi pravicami prevideno, kakor jih imajo druge države po svetu. Kongodržava je pa zopet Avstriji zato pripoznala vse pravice glede trgovanja in naseljevanja, kar si jih le dobro vrejena država želeti zamore. To je jako mnogo vreden korak za našo trgovino na daljnem zapadno-afrikanskem svetu, kamor bodo polne ladije našega blaga zahajale ter se z zlatom in slonovo kostjo ter drugimi afrikan-skimi dragocenostmi obložene vračale.
Vnanje države.
Bolgarsko klanje v Macedoniji še vedno ni dokončano in tudi poprej ne bo, dokler se slovanska Busija ne bo zatiranega rodu usmilila. Nekteri nemški časniki sicer mislijo, da se Busija ravno sedaj ne bo prav nič pečala z Bolgari, kajti veliko-bolgarsko vprašanje o zjedinjenji vseh Bolgarov pQd enega gospodarja ni bilo še nikdar tako neprilično
glede svetovnega miru, kakor je ravno sedaj in to Busija tudi sama jako dobro čuti. Je že prav; pri vsem tem treba nam je tukaj razločiti umor in rop po ki voločnih Turkih od političnega gibanja, o kterem se tukaj pač ne more govoriti in tolikanj mrzlosrčna še celó ledena Busija ni, da bi grozovitno klanje kar tako gledala in bi ne imela zanj pomoči. Da se vpitje umirajočih po maščevanji iz nebes, zdi Turkom in Angležem politična agitacija, da jo tudi marsikak Turkom prijazen list za tako smatra, radi verujemo, ker so prizadeti trpini Slovani. Za vsako drugo pleme planila bi že vsa Evropa kviško, za Slovane tega ni potreba in še celó Busiji odgovarjajo, naj se nikari tjekaj ne vtika. Busija pa, saj tako vsi Slovani od nje pričakujejo, nečloveškega položaja v Macedoniji ne bo več dalje z mirnem očesom gledala, temveč bo konečno storila, kar bi morala že zdavnej storiti. Turek mora iz Macedonije ven, pred ne bode mirú.
Os man paša imenuje se hrabri (?) in vrli (?) Turčin, ki je najviši vojaški poveljnik v Macedoniji. Ko so ga jeli Bolgari rotiti, da naj se vendar vstavi z oboroženo roko grozovitemu klanju nesrečnih Bolgarov po Macedoniji, je mož nekaj naredil, s čemur si je nevsahljiv venec — z bobovice zaslužil. Pobral je namreč vse vojake, kar jih je po opu-stošenih krajih nastavljenih bilo, ter jih je nastavil po mestih, češ, da mora najpreje za svoje ljudi (vojake) skrbeti, da mu jih ne bodo roparji napadli in poklali, ter da vsled tega za Bolgare prav nič ne more storiti. To vam je junak, ki se boji, da bi mu roparji vojakov ne podavili!
V nemškem državnem zboru se bode opozicija nekaj razcepila. Prostomišljaki se bodo pri bodočem glasovanji odtrgali od centra in bodo za imenovanje druzega ravnatelja glasovali, kterega Bismark imeti hoče. Vsi drugi oponentje pa ostanejo, kakor so bili do sedaj — značajni, Bismarku nasproti. Bichter in centrum rekla bota toraj tudi še nadalje, da Nemčija ne potrebuje nobenega novega vodje.
Angležev se v Egiptu večna smola drži. Ne ene reči še niso spodobno dovršili, karkoli so začeli. Le pomislite, koliko časa so se pripravljali na ekspedicijo, ktero so za Gordonovo rešitev namenili. In sedaj, ko so z veliko težavo in okornostjo skupaj zmašili, kar je bilo potrebno. Ko so se podali po Nilu navzgor, jel jim je še celó Nil sam nagajati. Zadel jih je na kraji, kjer jih bo najhujše bolelo, če jim ne bo še celó vse ekspedicije skazil. Šestnajst ladij spravili so bili namreč po vodi proti Kortom in od teh se jim jih je že devet potopilo, ostalih sedem je pa tako poškodovanih, da menda ne bodo za nobeno rabo. Kar je bilo ljudi, so se vsi rešili. Kar se je le dalo, morali so najhitreje poškodovane ladije s činom obiti, sicer bi bili še tiste zgubili. Udarec ta je za Angleže in njih spremljevalce tem silneji, ker je večina ljudi pri tem ob vse prišla. Vsled neznosne vročine, ki je sedaj tam po onih krajih, je bilo mnogo vojakov slečenih in ti so sedaj še ce\6 brez obleke! Nekaj novega so pa vendar-le angleški ženisti v Egiptu izumili. Za svojih parnikov kurjavo potrebujejo Ie-ti mnogo tvarine, ker premoga ni pri rokah, prisiljeni so kuriti z lesom, kterega pa zopet ne morojo zadosti hitro sproti nasekati. Jeli so toraj poskušati, ali bi se ne dalo drevje s stre-livno volno podirati, kar se jim je v resnici prav dobro obneslo. Sicer se jim pa ne godi ravno slabo, kajti domačini jih za rumene zlate pra,v radi pre-skrbljujejo z govedino, bombažem, pšenico, solijo in dateljni. Kakor vse ka,:e, bo moral Gordon še jako dolgo čakati, preden sa mu posreči zopet domov priti, od koder se je pred nekaj meseci z zlatom obložen podal v levov brlog.
Iz
zvinu
dopisi.
kfoUsenielsa. a. januvarja. Potres, ki so
ga čutili zadnjo soboto) po noči na Trebiži, je tudi pri nas marsikoga iz spanja prebudil.
Kakor je morebiti nekterim „Slovenčevim" či-tateljem znano, so vse tri naše fužine septembra meseca zmrznile in prejšnji mesec so se djali delavci pod kap. Le oni, ki pile izdelujejo, bodo še delali tako dolgo, dokler bo kaj jekla; v enem mesecu bodo pa tudi ti opravili. Delavci nas zapuščajo s težkim srcem; akopram se jim ni tukaj ni predobro godilo, imajo vendar malo upanja, da bi jim drugod slo bolj.. Slabi časi so zdaj za fužinarstvo. Na Francoskem ; 0 prejšnje leto vstavili veliko fužin, pri nas se pa • l-ii nekaj taroga kaže. Slabo znamenje za 1. 18'S'i, a ko ua Koroškem grof Egger odpušča delavce in so delnice alpinskega montanskega društva pale nu 48.
Imeli smo tíi : I krstov in le 15 pogrebom . Tedaj jo j'< enkrat dobro zadel Malthus, ki pravi, da ima človeštvo tedenšo množiti se v geometrični progresiji. Želeli bi zdaj, da bi se tudi drugi star k Maithusove fatalistične teorije spolnil, namreč, da se to, kar rabi človek za življenje, more množiti v aritmetični progresiji.
O postu bomo imeli m i s i j o n ; Bog daj obi-lega sadu.
Iz Celja, 1. januvarija. (Pustni norci) že uganjajo svoje burke, dasiravno je se le komaj božični praznik minul. Kje? in kdo? Lahko uganete: pristaši Celjske „vahterce". Ni dolgo tega, kar se je v tem veliko-nemškem listu Celjanom razlagala potreba, naj se nastavi kot katehet v vseh mestnih, zdaj skozi in skozi nemških ljudskih šolah, in kot pridigar nemškim Celjanom duhevnik nemške narodnosti. Zdaj .so pa prišli Celjski modrijani do spoznanja, da iz sedanjega Mariborskega bogoslovja ne bo mogoče dobiti n ,im liberalcem prijaznega duhovnika, in znto so lovali nek poseben načrt: Nemški „šulverein" njim mora pomagati iz te zadrege. S pomočjo tega društva upajo ¡zrediti Nemcem prijazne' duhovnike, ker bajé sedanji duhovniki skoraj vsi sovražijo Nemce. Ali ka-li ?
Nemško-prusa.A-.'i sodrga se vedno štuli, kakor da vsi Nemci trobi,¡o v njen rog. Pravi nadalje „vahterca", kako priljubljeni in \ koliki časti so pri
nemških liberalcih tisti i. e. s frajmavrerji dr ne pristavlja, kako grozni krščanskim Sle •n ( katoliški duhovn. i pa prešteješ na prstih ene r
duhovniki, ki ž njimi — žijo; tega pa „vahterca" pohujšanje dajejo vsem e m in Nemcem tisti >saj jih )j/iala Bogu lahko >Ke; v resnici jih tudi po celi Lavantinski škofiji še'.toliko ui, kakor prstov na eni roki — ki plešejo, kakor njim žvižga Celjska frajmavrarska druhal. Kako hočejo toraj Celjski liberalci dobiti ni-mško-liboralnih duhovnikov? Čujte: Imelo bi se po načrtu „vabtarce" osnovati „društvo nemških katoličanov" ki hoče nemškim osmošolcem (na gimnaziji) podeliti štipendijo po 500 gold. na leto v ta namen d;', študirajo bogoslovske vede na visokih šolah ne v Maribofu in da so njim že precej po izstopu iz gimnazije zagotovi, da bodo dobili službe pri nemških katoličanih. „Vahterca" meni,
Naj prečastitim bralcem v opravičenje izrečene besede podam primerni razlog; in ta je:
Ljudska pravljica pripoveduje, da bo človek toliko let še živel, kolikokrat mu kukavica zakukala bode, ko bode njo o novem letu prvikrat zaslišal. Vr pr- Mi eseni sem jaz nedvomljivo slišal danes ki; . ivi ■ v prvikrat zakukati; — ali, •— ker sem jprve : glasove preslišal, — nisem potem njenih , Ki':kr , " hotel slišati; vsakako mi je pa ta ma-loi?-'• r M nekako nevšečna; kajti kukavica je mnogo, 'a in meni napovedala daljno šte-skega življenja, in — zdaj jo da — ne vem, — koliko ne, tega rfi! — ampak a! Bom toraj bolje pazljiv
' omenim, da sem pri da-drugo slišal kukavico, kako zakuka! Prvikrat je zaku-po blag. gosp. Goršiču in ščalki, izdelani po ravno
pratiki mesec julij; in •i „julij" nastopi. V
pratiki je naslikan ali po domače rečeno: „uamalan"; pri nas je pa nastopil v podobi sirotnega dečka. On jo danes ženjic, ki nosi v svoji roki pšenični snop, kterega s srpom podpira; na nogah ima šol-ničke in rudeče nogovice; hlače ima nekako višnjeve barve in lepo belo srajco; na glavi pa ima velik slamnik. Tudi on pohvali svoje delo v naravi, ter dokazuje, da nikakor ne more in ne sme svoje prednosti pred svojimi tovarši zgubiti, ker on je tisti blagi dobrotnik, ki hrani in ohrani telesno življenje s „svojim kruhom" človeškemu rodu.
Pač veljaven in tehten dokaz! Bode li veljal? Zdaj še ne vem. Sodnik le molče posluša in molče vsakega tekmeca postavlja na njegov prostor.
Med petjem in godbo zaigrale so tudi „činele" in „trikot" s svojimi glasovi med sorodniki svojimi.
Ko ogledam prišli osmi mesec „avgust", se mi pa srce in lice razvedrita in — prej, ko on svojo robo razpostavi sodniku in slavnemu občinstvu na ogled, mi neki skriven glas tiho pa krepko šepeče, rekoč: „Janez! Ta si pa ti!"
„In kako to?" — bi morebiti kteri preč. gosp. bralcev utegnil sam pri sebi misliti. Naj toraj smem blagovoljno to stvar pojasniti.
Mesec „avgust" je b i „dijak - potovalec", ki zapustivši šolske klopi za nekoliko časa, si hoče srce in um ogrevati pri ogledi, v «nji tujih dežel, tujega ljudstva in tujih ^.vud Oblečen je v Srnkasti obleki;
ramo in na drugi teži šiidom* (kakor smo v mačo rekli) ima pa bolj
„plaid" ima ogrnjen čez anc ga potna torbica; kapico mojih mladostnih litih po dot na stran obrnjeno. Vesel di,ak — turist je videti; vesel, kakoršen sem jas bil. ko sem s svojima tovar-šema stopal proti Dunaju.
In zdaj za-ne tudi ta hv. Kti svoje prednosti, po kterih si mladi človek — -¡osebno dijak — skuša v djanji ogiedo^ali to, o čemur ga šolska učenost podučuje Meno — bi bil skoraj — prepričal; ako tudi sodnika, zdaj — še ne vem.
Jn v tem mojem mnenji je mene še godba potrjevala; ni le, da so temu mesecu — dijaku pevci zapeli in godba mu lepo donela, še „boben" so si vsi ti „avgustovi" častilci privzeli, ter so mu bob-nali in bobnali za srečno, daljno pot — namreč na potovanji.
Še sedaj ga g 'dam prijazno in — kar pridružil bi se mu, ak n> ravno - predaleč namenjen.
In prav dija ki vesel je „avgust" stopil k
Poškodovan original
da temu početju se gotovo ne bo vstavljal noben škof. Pravi nadalje, da denarnih pripomočkov bodo dali udje tega „nemškega katoliškega društva", posamezne občine in pa nemški „šulverein". Za to Celjski „vahtarčni" pobožni katoliški (?) Nemconi še ne vprašajo ne: ali bo tudi katoliški škof hotel te njihove, po nemško-liberalnem kopitu izšolane bogoslovee v duhovnike posvetiti in pa: ali njim bo hotel katoliški škof ravno v nemško-frajmavrerskem gnjezdu podeliti pastirsko službo.
Kakor vidite, se hoče nemški „šulverein" vtikati ne le samo v šolske zadeve, temveč tudi že v cerkvene; s svojim denarjem namerava na svoje li-mance zvabiti ne le ljudskih učiteljev, temveč tudi katoliških duhovnikov; dobro sprevidi, kako nevarni so njegovemu pogubnemu počenjanju ravno duhovniki. Ce mu ti sežejo pod rame, potem bi ponem-čevanje našega ljudstva napredovalo. — Toda tega ne bodo „šulvereinerji" nikdar, nikdar dosegli. Ce se morebiti znajdejo med katoliškimi duhovniki „bele vrane", kterim gré nad vse denar in pa toliko hva-lisana „priljubljenost", ne bodo ti posamezniki nič opravili; pošteno ljudstvo, bodisi nemško ali slovensko, bi te izdajalce toliko hujše sovražilo.
Iz tega pa zopet sprevidamo, koliko je vredna samostalnost in neodvisnost katoliških duhovnikov. Gorjé našemu narodu, če bi katoliški duhovniki bili tako odvisni od ljudstva in pa od raznih svetnih oblastnij, kakor so n. pr. učitelji ali pa protestantovski pastorji! Tu bi se rado pometalo z duhovnikom kakor z metlo ; in kdo bi se še upal, krivičnim zatiralcem resnico povedati, če je njegov materijalen obstanek navezan na njihovo samovoljnost? Radovedni smo toraj, kakošne budalosti se bodo še izcimile v možganih Celjskih frajmavrer-skih katoličanov. Bog znâ, bode li to „društvo nemških katoličanov" obhajalo svoj občni zbor morda celo na pustni torek?
Z gôr, 25. decembra. (Ad vocem: „dvanajst večerov11.) Jedinost, sloga —bodimo jedini: slišimo vedno povdarjati. Prav! (Je je mogoče, le bodimo jedini; a če to ni mogoče, pa ne kaže molčati. Zato se mi v obče prav zdi: da se je oglasil gosp. dopisnik, ter zavrnil naše leposlovce na pravo stezo. Da je res tako, kakor on dé, potrditi moram tudi jaz.
Znano je, da naša mladina po nižjih šolah čestokrat pride v roke možem, ki nimajo za njo duha in ne srca, ki so polni brezverstva, in bi še mladino radi s tem duhom navdali. In to je kaj lahko: saj je znano, kako sprejemljivo je mlado srce za vse, in za slabo še toliko bolj. Kaj pomaga prizadevanje katehetovo, če pa drugi iz otročjega srca izrujejo, kar skusi on vanj vcepiti ; saj katehet ima le malo ur odločenih : če so svetni učitelji ne-dobri, jim je kaj lahko zastrupiti mlado srce! — Poleg tega je pa tudi še slabo berilo, ki dandanes prihaja tudi mladini v roke. Mladina rada bere, strastno, hlastnopoželjivo bere, in še posebno če je pisano v slovenščini. Narodni čut, narodni ponos je pri naši mladini dandanes bolj vzbujen. Zato nezrela, nepremišljena, vetrasta mladina ne praša veliko: kaj je, in kako je; glavna reč jej je, da je narodna reč. In vrhu tega tudi ta forma—jezik, ki je zares lep, milodoneč, blagoglasen pri naših na-
rodnih pisateljih , leposlovcih. Ta jezik jih tudi mnogo premoti, da hlastno prebirajo knjige in spise vsakoršne vsebine, če tudi jim ta sicer ni primerna. In odtod se zatrosi v mlado srce plev<51, [da potlej človek sam ne ve, od kod se je ta vzel. Naj navedem o tem izgled.
Bil je mladeneč, dijak. Bral je zelo rad; in še posebno ga je mikala slovenska knjiga. Da je bilo le slovenski, za drugo ni prašal. Zgodi se pa, da dobi nalogo. Kaj stori mlada vetrasta glava? Izdela spis popolnem v duhu fatalizma. Ni čudo, kar posoda v sebi imii, to od sebe dd. Ra?no, ne-dobro berilo mu je bilo zmešalo duha, da potlej sam ni vedel; kaj bi in kako bi. Učitelj mu vrne nalogo s podpisom: Ali ste tudi Vi privrženec turškega kismeta (nauka o turški neizogibni osodi)? Tako se človek s slabim berilom popači, da sam ne ve: kedaj in kako.
Se nekaj mi je tu na misli. Naši liberalni pisatelji tako zelo gledajo na vnanjo stran, na obliko, a drugi naši neliberalni tako malo, premalo.
Jezik očistite peg in glejte, da bote pisali res slovenski jezik, a ne nemškega v slovenski obleki. Jedro je res glavna stvar, a tudi obleka, zunanjost ne bodi spodtikljiva; tudi zunanjost naj priporoča tvoje spise!	li—a.
Domače novice.
(100 goldinarjev) daroval je presvitli cesar za napravo cerkvene oprave občini Osilnica iz lastnega premoženja.
(Mil. knez in škof dr. Jalcop Misija) odpeljali so se še le danes zjutraj s kurirskim vlakom v Gorico k posvečevanju Poreškega škofa Flappa. V ponedeljek popoludne se zopet vrnejo v Ljubljano, ker bodo na sv. treh kraljev dan v stolnici imeli veliko sv. mašo.
(Gledišča) jutri ne bo slovenskega, ker se je morala menda obleka v Zagreb vrniti. Škoda!
(Najstarcje društvo) v Ljubljani, ki se peča s krščanskimi deli usmiljenja, je „Marijina bratovščina". Vstanovljena je bila leta 1758, in ima sedaj 2209 članov. Namen ima prekrasen, namreč „lačne napasti in mrliče pokopavati" in vsled tega zasluži, da bi se vsak veren Slovenec vanjo zapisal. Ubožni njeni člani dobivajo podporo, in kdor umrje, preskrbi mu ona krščanski pogreb s sv. mašami. Vstopnina ravna se po starosti, letni doneski znašajo pa 50 krajcarjev na leto. Stari udje, ali pa že hudo ubožani oproste se poleg tega, da miloščino dobe, tudi še od letnih doneskov.
(Zveza slovenskih posojilnic.) Znano je že, da seje minulo leto osnovala zveza slovenskih posojilnic, ki bo na veliko korist našemu kmetu, ker ga bo podpirala, kolikor se bo le dalo in ga bo po možnosti varovala oderuških krempljev. Le-ta zveza slovenskih posojilnic predložila je ministerstvu svoje štatute, ktere ji je pa ministerstvo vrnilo z opazko, da naj dva paragrafa bolj natanko določi, ter štatute nemudoma zopet vrne, kar si dotični odbor ni dal dvakrat velevati in je tako nada prav velika, da bode zveza slovenskih posojilnic po Šta-
jarskej, Koroškej in Kranjskej v prav kratkem času svoje delovanje pričela.
(Časnikarsko.) Vredništvo „Ljubljanskega Lista" prevzel je namesto prof. g. Šukljeja vrednik „Laib. Ztg." g. Nagli«-
(Vreme.) Iz Vipave 2. t. m. se nam piše: Pri nas ni snega in je toplo vreme; včeraj je rogoviliti začela velika, a ne premrzla burja; pošta se ne more v pokritem vozu pripeljati iz Postojne.
(.Pazite na suknje!) Najnovejši obrt, kterega so se v Ljubljani poprijeli postopači, je izmikanje zimskih sukenj iz gostilen, pa tudi po zasobnih stanovanjih v prvih sobah taiste niso varne pred veliko družino dolgorokov. Na sv. Štefana dan zmanjkalo je v gostilni „zur Rose" lepe in ravno nove zimske suknje gosp. P. M. Sch., ktero je omenjeni gospod menda še le v drugič na sebi imel. — Osmošolec K. P. obiskal je sedaj v počitnicah svojega prijatelja na Šentpeterskem predmestji. Pri prijatelji slekel je zimsko suknjo in jo je v prvi sobi obesil na klin, od koder je zginila, kakor kafra. Na Dunaji je kraja zimskih sukenj po kavarnah že kaj navadnega, v Ljubljani se pa do sedaj o tem še ni ravno kaj dosti slišalo.
(Škofovo posvečevanje) imeli bodo jutri v Goriški metropolitanski cerkvi. Posvečen bo bodoči škof Poreško-Puljski, monsignor dr. J. Flapp. Duhovno opravilo imel bo premil. nadškof Goriški in metropolit ilirski dr. Alojzij Zom v pričujočnosti škofov: msgr. dr. Glavi ne iz Trsta, msgr. dr. Feretica iz Krka in pa našega knezo-škofa msgr. dr. Misije.
(Zlat križec z verižico) in krasnim prstanom darovalo je 118 Goriških duhovnov novemu škofu dr. Flap pu.
(Profesor Brczovar na Ruskem.) Iz Cerknice prejeli smo sledeči dopis: Meni, materi in sestram v veliko žalost raztrosil je zlobni jezik prežalostno, hvala Bogu! neresnično vest, da bi bil namreč moj brat Jernej, gimnazijski profesor in vodja v ustavu cara Aleksandra II., odločnem v odgojo ruskemu plemstvu v Kursku, v minulem letu od katoliške vere odpadel in v pravoslavno cerkev prestopil. — Osupnil sem, ko sem prvikrat slišal to novico, nič manj moja stara mati, kakor tudi sestre; verjeti vendar je nismo mogli, zakaj predobro poznam verno srce, značaj in nesebičnost svojega preljubega brata Jerneja, in le pomanjkanje ene ali druse imenovanih svetinj zamoglo bi katoliškega kristjana do tacega pogubonosnega koraka privesti. — Da bi vendar dotične obrekovalce svojega brata nasprotnega prepričal, ter njim jezike zavezal, pisal sem nemudoma v tej zadevi v Kursk na Rusko, ter dobil od katoliškega duhovna, rodom Poljaka, pod čigar duhovno oblast, kakor sem vedel, tudi moj brat spada, odgovor. O dotičnem katoliškem duhovnu, kijako borno v Kursku živi (katoliška srenja v Kursku namreč je silo majhna), pravil mi je mnogokrati brat o počitnicah, ter ni mogel prehvaliti njegove verske gorečnosti in druzih lepih njegovih lastnosti. Od tega katoliškega duhovna dobil sem pa nedavno sledeče spričevalo, ktero naj zlobnim obrekovalcem mojega preljubega brata za vselej v tem oziru jezike zaveže. Spričevalo pisano je v latinskem jeziku, toraj ga podajam tudi v izvirnem jeziku od besede do besede, kakor se glasi:
svojim tovaršem; vesel, ko da bi v resnici stopal že na ve\\ke šolske počitnice. In njegovi družniki — šolarji - pevci so mu kaj krepko pritrjevali, da, kakor sebi tudi njun govori iz srca, ki so mu kaj krepko in na ves glas klicali v svoji pesnici: „Hurrah! Hurrah! — Die Schul' ist aus!"
Šolarjem je pač dobro znano, kaj sosebno jih na počitnicah razveseljuje. Ah! kolikrat in kako urno smo, brez vsake umetne vednosti, kakor veverica splezali — po jabelko!
In nekako taki srečni delavec — toda v drugem pomenu, je bil „september".
Deček „september" vstopi v dolgih hlačah, v beli srajci; potem pa ima rudeč „lajbelč" z okroglimi srebernimi gumbami, in velik slamnik na glavi, ki je obrobljen s črnim blagom.
„Jaz sem pa slikar!" — pripoveduje kaj prijazno, in ne — da bi razkazoval svoj diplom ali svoja priporočila itd.; ampak kar kratkih besedi pokaže sad svojega slikanja; in ta sad je bil? Bilo je lepo jabelko, s kterim si upa nedvomljivo doseči prvi venec, in še mnogo takih lepih slik je imel v svoji veliki podolgasti košarni.
Mladi pevci so mu pa res kar pravo, in po-
polno pravo dajali; to so oni kazali s svojim petjem (peta „polka"), ki se je meni v tem prizoru dozdevalo ravno tako, ko da bi bili mladi pevci skakaje prepevali, češ: „Ti! Ti! — Ti imaš prav! — Ti zaslužiš za svoja jabelka, ki nam prav dobro dišijo, prvi dar!" — In še „trikot" je s svojim prijaznim glasom svojim „tovaršem" — sotrudnikom pritrjeval.
Naslednik „septembrovi" nastopi zopet s svojim izdelkom. V veliki košarni prinaša p. n. preč. občinstvu v pokus lepega grozdja; je bilo li sladko ali kislo, pa ne vem povedati, ker — do mene ni prišlo in mi ga tudi ni ponudil bolj na drobno mesec „oktober".
Oblečen je bil „oktober" v belih nogovicah in kratkih hlačah, ter v lepi beli srajci in na glavi mu je slonel velik pisan slamnik; čez ledja pa je imel rudeč pas z velikima črkama OB; — čvrst deček je bil; le malo „obilen" se je meni videl „oktober" čez pas; ta obilnnst. so ie sosebno razodevala, ko je deček na svojem prostoru stal in sem ga jaz ogledoval od strani; šo moj gospod sosed mi je pritrdil, da „fantič" skoraj ni prav „pošten", ampak nekoliko „podfutran"; — ali pa, da k večjemu vsaj po „vojaški" no stoj A ravno ta nedoločena gotovost sto-
rila je dečka, da je bil imposanten „fest kerlc"; im-poniral je v tej svoji postavi vsim drugim.
Ni pa tudi tje v en dan bil tako dobro rejen; on je ob enem preč. občinstvu s tim svojim „dobrim stanom" dokazoval, kaj „dobra kapljica" pri zmernem vživanji v družbi dobrega grižljeja na človeka storiti zamore. Komaj sem ga nekoliko ogledal, že sem — v njem videl in gledal onega „trdnega" krč-marja ali bogatina, ki se vidi še dandanes sem ter tje po vaseh, ki nosi na svojem životu zelen žametast lajbelč in zelenkasto žametasto kapico. Vselej
—	očitno znamenje, da je tukaj „trdna" hiša.
Svest si toraj zmage, je pa tudi dostojno pohvalil svoj pridelek.
Pevski zbor mu je pa še drugo lastnost, o kteri je tudi on spregovoril in se ž njo pohvalil, očitno stavil na ogled. Slavil ga je namreč tudi s strelom; strelec je tedaj tudi on, ki divjačino — zvabi na mizo v povoljno jed; in prav čedni strel odmeval je
—	po hribih in dolinah — gorke dvorane.
(Konec prili.)
„Praesentibus testificor, A. K. D. Bartholo-maeum Brezovar, natura apud St. Martinum penos Litaj in Carniolia, direetorem Collegii Impetatoris Alexandri II. in urbe Kursk in iinperio Eossiaco, esse catholicum. Omnia, quae mali et inimici homines diÖ'amando disseminaverunt, nempe eum dominum Bartholomaeum Brezovar fecisse naufragium circa tidem Komano-Catholicam, sunt falsa et inventa. In quorum fidem, conlirmo propria subscriptione nec non impressione sigilli Ecclesiae Parochialis Curscensis. Anno Domini millesimo octingentisimo octogesirao quarto, die decima sexta Novembris v. s. Curatus Ecclesiae Eomano-Catholicae, Parochialis Curscensis in Imperio Eossiaco. Sacerdos Bene-dictus Andruszkiewicz m. p."
Obrekovalci naj toraj svoje hudobno obrekovanje prekličejo, sicer jih bode c. kr. sodnija podučila, da se obrekovati ne sme. Tega zagotovim vse dotične.	Ivan Brezovar, duhovnik.
(Za dosidanjc „Narodnega doma" v Budol-fovem), oziroma za znotranjo opravo dvorane so darovali 1. 1884 čč. gg.: Njegova prevzvišenost dr. Jurij Strosmajer 20 gld., Franjo Omersa v Kranji delnico „Narodne Tiskarne" v nom. vrednosti 100 gl., Arce v Ljubljani svoj delež društva „Narodni dom" 50 gld., dr. Vašič v Trebnem 3 gld., neznani po g. Kalčiču 2 gld., Trstenjak v Ljubljani 10 gld., Adolf Müller v Ljubljani 5 gld., Fr. Spendal v Ljubljani 3 gld., Zamida v Ljubljani 6 gld., Ivan Fabjan v Ljubljani 10 gld., . M. Ogorevc v Ljubljani 3 gld., Viktor Eohrman 15 gld., Globočnik, c. kr. okr. glavar v Postojni 5 gld., dr. Muršec v Gradcu 3 gld., Franjo Bradaška 5 gld., Štefan Habe v Gočah 2 gld., Leopold Koprivšek v Budol-fovem 1 gld., Miha Barbo v Škocijanu 1 gld., Janez Finko v Toplicah 1 gld., Alojzij Kobler v Litiji 5 gld., Anton Prosinak v Metliki 5 gld., dr. Volčič črnomlji 1 gld. — Vsem imenovanim in vsem drugim, ki so z doneski v pušce podvzetje podpirali, nabiralcem, posebno domoljubnim gospicam pri Brunarji izreka najtoplejo zahvalo
odbor Novomeške čitalnce.
Razne reči.
—	Na Du naj i se je začela preiskava o on-dašnji eskomptni banki proti vsim, ki so bili v večji denarni zvezi in so se zločina izneverjenja vdeležili. Do sedaj so se preiskave vršile pri redar-skem ravnateljstvu, kjer so se že 29. decembra dokončale ter so zločince prepeljali na deželno sodnijo. Glavna oseba v tem prežalostnem dejanji človeškega gibanja na zemlji je Kuffler, kteri je obdolžen hudodelstva goljufije in tatvine, Amšler pa izneverjenja. Preiskava bb menda blizo šest mesecev trajala. Na 30 dec. zaslišali so se brata Jauner in zastopniki trgovskih firm Biach in Tschinkel.
—	Staro leto na Euskem sicer ni še minulo, proti koncu se pa vendar-le bliža in ravno ta konec je bil osodepoln za državnega preštevalca pri finančnemu ministerstvu v Petrogradu. Kako je štel, Bog ve; štel je pa vseskozi slabo, kajti v vrečah, ki so bile zaznamovane, da je ondi zlato in srebro, našlo se je zgolj kamnje. Denarja manjka 10.000 gold., preštevalcu pa življenja, kajti zavdal si je bil, ko so prišli izneverjenju na sled.
—	Denarni polom čuti se tudi na Angleškem. Telegram iz Londona poroča, da je velika firma Bagallay Spence in drugo vi vstavila plačevanje. Dolgovi znašajo 12,000.000 gold. Velika gospoda se z malenkostmi ne pečii.
—	Nedavno umrl je Parizu celemu svetu znan izumnik sedanjega telegrafa, Ludwig August Morse v 58. letu svoje starosti. Zadel ga je mrtvud.
Telegrami.
Dunaj, 2. januvarja. Glavni dobitek pri kreditnih lozih zadela je srečke serija 1837, št. 40, pri Dunajskih komunalnin lozih pa serija 1077, št. 40.
Freiwaldau, 2. januvarja. Morilec urarja Kaube je njegov prijatelj, nožarski pomočnik Mikrolecky, ki se je hotel ravno zdaj oženiti in na svojo začeti.
Madrid, januvarja. V Granadi so je potres na novo oglasil. Vse beži, kamor kdo more. nadrobnosti manjkajo. Na sveti dan pokončal je potres v Granadi 910 ljudi.
London, januvarja. Na podzemski že lezni cesti med Gover-Streetom in Kingskros-som počil je dinamit. Okna v železničnem
82 gl. 20	kr.
83 „ 20	
104 „ 10	
97 „ 70	
865 „ -	
298 „ 30	
123 „ 40	n
5 " 80	n
9 „ 76 V,	n
60 „ 30	n
vozu so se popolnoma razsula, plin je pa vgasnil. V predorskem obzidji zatrgana je velika ljuknja. Pok je bil tako silen, da so se v obližji stoječa poslopja vsa pretresla. Troje osob je na lahko ranjenih.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 3. januvarja. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „
avstr. zlata renta, davka proBta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akeije.....
London ......
Srebro ......
Ces. cekini......
Francoski napoleond.....
Nemške marke.....
Umrli so:
31. dec. Janez Žabjek, hišnega posestnika sin, G dni, Poljanska cesta št. 59, Trismus.
V bolnišnici:
29. dec. Matija Belaj, pek, 67 let, jetika. — Matija Hren, gostač, 69 let, Marasmus. — Andrej Jolovčan, dninar, 18 let, jetika.
Poslano.
Odgovor na NB. v naznanilu neke tukajšne lekarne glede ribjega olja.
Res jo, da ni vsak kemik kompetenton avstrijsko farmakopejo prenarcjati, pač pa je kompetenten povedati, da jo silno žalostno, ako lekarnar pomankljivosti v farmakopeji za to porabi, da si denarni mošniček odebeli. Kemik pa je bil vendar kompetenten tedaj, ko so je kriSastemu lekarju naročila analiza vode in je bil silno vesel, da jo jo prevzel ne-kompetenten kemik. Toda ta nekompotenten kemik jo bil sicer jako čudno, pa vendar zadostno kompetenten, da se je prepričal o vestnosti reclnega lekarja in glej: neko zdravilo iz njegove lekarne ni bilo tako sostavljeno, kakor je je bil zdravnik na receptu zapisal, da komaj desetina od tega je bilo ondi, kar je zdravnik naročil, vodo pa, ki je poceni, ni manjkalo. čegav denarni mošnjič hrepenel je toraj odc-belotiV Nadjain se, da bode to zadostovalo in da bo imel ne-kompetenten kemik v bodočnosti mir. Toraj v bodočnosti manj kričanja in več marljivosti, več vesti pri napravljanji zdravil po zdravniških receptih in pa pridno prebirajte novejšo literaturo. — Poslednje Vam posebno priporoča nekompetentni kemik.
V Ljubljani, 31. decembra 1884.
Prof. Balt. Knapitsch.
St. 21928.
Razglas.
Pri srečkanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki seje po načrtu vršilo 2. dan januvarja 1885. leta so bile vzdignjene: štev. 44.920 z dobitkom 25000 gld. „ 23.710 „ 2500 „ „ 72.269 „	500 „
„ 4.847 „	500 „
in štev. 119, 225, 549, 2679, 2746, 2912, 3124, 3411, 3728, 5024, 5286, 5881, 6736, 8423, 8892, 9226, 9233, 9842, 11.793,13.114, 13.302, 13.916, 13.981, 17.442, 19.517, 20.182, 20.214, 20.381, 20.415, 22.027, 22.574, 24.669, 25.549, 25.911, 26.624, 28.076, 28.088, 29.128, 29.362, 29.926, 29.967, 30.789, 30.983, 32.343, 32.371, 33.081, 33.304, 34.203, 34.993, 35.060, 35.192, 35.923, 36.022, 36.611, 36.977, 38.006, 38.463, 39.793, 40.388, 42.524, 42.673, 42.715, 43.004, 43.448, 45.130, 45.695, 46.134, 46.481, 47.171, 47.512, 47.963, 48.143, 48.654, 48.657, 49.126, 49.271, 49.274, 49.548, 49.999, 50.150, 50.785, 52.483, 53.948, 53.998, 55.382, 56.079, 56.174, 56.512, 57.534, 57.570, 57.815, 59.459, 59.561, 59.836, 62.004, 62.016, 62.030, 62.794, 63.631, 63.659, 65.237, 65.671. 65.680, 65.915, 66.050, 66.438, 66.725, 66.770, 66.798, 67.068, 67.259, 69.026, 69.135, 70.147, 70.413, 71.682, 71.760, 72.064, 72.206, 74.297, 74.864 vsaka z dobitkom 30 gld.
Od dosle izžrebanih lozov niso še izplačane naslednjo številke: štev. 45.330 z dobitkom 1500 gld., štev. 26.163 z dobitkom 600 gld., štev. 33.724 in 63.093 vsaka z dobitkom 500 gld. in štev. 1487, 2015, 2569, 2643, 2987, 3174, 3374, 3783, 4683, 5099, 5710, 5967, 6462, 7098, 7819. 7840, 8005, 8240, 8284, 8317, 8400, 9462, 9550, 9840, 10683, 11.785, 12.517, 12.518, 12.875, 14.101, 15.266, 17.301, 17.460, 18.077, 18.510, 18.594, 18.663, 19.365, 19.661, 20.033, 20.036, 21.730, 21.743, 22.540, 22.916, 23.013, 23.996, 24.420, 24.609, 25.187, 25.247, 25.560, 26.494, 26.743, 26.773, 27.345, 27.506, 27.595, 27.992, 28.619, 28.845, 29.017, 29.476, 29,621, 29.685, 29.733 32.542, 32.742, 33.237, 33.324, 34.175, 34,184, 34.672, 35.817, 35.878, 37.275, 37.375, 38.179, 38.209, 39.996, 40.100, 40.902, 41.632, 41.741, 44.515, 44.539, 44.632, 45.027, 46.051, 48.885, 49.207, 49.498, 49.933, 50.142, 50.615, 51.235, 51.429, 51.487, 52.092, 53.024, 54.114, 56.284, 56.726, 59.594, 60.137, 60.140, 61.376, 01.486, 61.712, 63.097, 63.296, 63.425, 64.981, 65.195, 65.276, 65.442, 65.497, 67.173, 67.302, 68.409, 70.024, 70.406, 71.272, 72.752, 73.345 in 73.819 vsaka z dobitkom 30 gld.
Mestni magistrat Ljubljanski dne 2. januvarja 1885.
Zupan: Grassel Ii.
Prave garantirane
vošiciie ivece
in
voščene zavitke
priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni
OROSLAV DOLENEC,
(i)	svečar v Ljubljani.
Šaljivi list
„JURIJ S PUŠO"
nastopi II. tečaj v večji obliki,
prinašal bodo primerne slike ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr. — Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom : Vredništvo „Jurja s pušo" v Trstu.	(2)
I
sme se pač gospodar in oskrbnik naših življenskih moči imonovati, ker le z njegovo pomočjo se zavžita jedila v točnost, spreminjajo.
Želodec je neutrudljiv in priden delavec, kteri »e nikoli no spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
če pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegove moči, dobra njegova volja no pomaga ničesar in ne more več svojo službe redno izvrševati in vsled tega trpimo le mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrb vsacega človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom !
In kaj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želodečna esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Pioeoli v Ljubljani „pri angelu". Dobre in koristne lastnosti to esenco so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piccoli-jcva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dne 28. novembra 1883.
Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Pic-coli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, je jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žile.
Provzročuje hitro izpraznjenjo brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst. meseca januvarja 1884.
Dr. Cainbon, zdravnik za žensko in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanj-šanji živnih moči, zaradi česar morem podpisani z naj-mirnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacucchi, zdravnik Llojdovo družbo.
Veliko let že zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo pa je Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da povzrocuje mnogo ¡/.praznjenj, no da bi dražil čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
gtf Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska, toda ne razpošilja se manj kakor 12 steklenic, ki z zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 3« kr. Pri večjih naročilih primeren otli»nst.	(10)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti
v lekarni Gi. Fioooli-ja.
„Pri Aii(y('lii"
v LJubljani,
na Dunajski cesti,
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(6)
P. & lt. Seemann v Ljubljani.