8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRhiViukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini . ,	_	,.
Ate. postale 1 gruppo (DlHI UT
Leto XXXIX. Št. 79 (11.495)
TRST, torek, 5. aprila 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
Priprave na volitve
RIM — Velikonočno premirje je bilo tokrat piav kratko. Predstavniki političnih strank se bodo že danes vrnili na delo. da bi izdelali programe in strategije pred upravnimi volitvami, ki bodo 26. junija. Ta preizkušnja je politično zelo pomembna tudi kar zadeva splošno politično ravnovesje.
Prva novost, ki jo gre zabeležiti, je novo nasprotovanje med demokristjani in socialisti. Na vladni ravni se je ta sovražnost že izrazila v tako imenovani «vojni številk* med zakladnim ministrom demokristjanom Gorio in ministrom za finance socialistom Fortijem. Goria je v prejšnjih dneh izjavil, da je ja vrni primanjkljaj 78 tisoč milijard lir za leto 1983 zgolj indikativnega značaja, saj že za leto 1984 govorijo o skoraj sto tisoč milijardah primanjkljaja. Gorja je dodal, da ni političnih pogojev, da bi uresničili strogo politiko varčevanja, kot je to prav pred kratkim v Franciji storil Mittenand.
Na te izjave zakladnega ministra so socialisti reagirali zelo 1 živalino. Finančni minister Francesco Forte je takoj povedal, da gre za ponoven dokaz lažne strogosti krščanske demokracije, kakor hitro gre za realna vprašanja, ki so različna od problemov eksomptne mere (socialisti že dalj časa zagovarjajo potrebo po odločnem znižanju cene denarja) in ko gre za obnovo produktivnih investicij. Forte je tudi zelo živahno reagiral na polemike glede davčnih dohodkov, ki da. trdi finančni minister, so za leto 1983-74 zelo dobri ah pa vsaj v skladu s programi ter v popolnem nasprotju z glasovi, ki jih širijo demokristijani. Vendar pa se spopad med krščansko demokracijo in socialistično stranko ne omejuje samo na normalna administrativna vprašanja v okviru vlade: spopad zadeva tudi vrhove o-beh strank, še zlasti kar zadeva splošne politične ocene.
Demokristijani se niso sprijaznili s srečanjem med Craxijem in Ber-hnguerjem ter z obvezo obeh največjih strank italijanske levice, da namreč razširita svoje sodelovanje v perifernih krajevnih upravah. Dc-mokristijansko glasilo «11 popolo* od prto napada nove »frontistične in socialistične skomine* Craxija ter ga svari. Tudi na zadnjem zasedanju vsedržavnega vodstva krščanske demokracije, ki je bilo prejšnji teden, so prišle na dan težnje po velikem revanšu KD. še zlasti v velikih mestih. V političnem besednjaku vodilne skupine krščanske demokracije je spet opaziti izraze, za katere je marsikdo mislil, da so pokopani: neocentristična formula, o kateri je bilo mnogo govora v petdesetih letih, pa tudi znana »preambula*. za katero je marsikdo menil. da so jo po zadnjem kongresu krščanske demokracije dokončno pokopali. čedalje bolj prevladuje vtis, da imajo demokristijani namen, *norda ne takoj, vendar v srednjeročnem obdobju, izločiti socialistično stranko iz vlade ter oblikovati no 'o večinsko ravnovesje, ki naj bi temeljilo na sporazumu med krščansko demokracijo in manjšimi laičnimi strankami. Nenadoma so manjše laične stranke postale predmet demokristjanske pozornosti.
Socialdemokrati so videti dokaj negotovi: Longo nikakor ne izključuje apriori možnosti alternativne vlade, medtem ko je republikanska stranka, ki je sicer sestavni del večine, ni pa v vladi, videti zelo naklonjena novi varčevalni politiki, ki jo zagovarja De Mita. Včeraj je nekdanji minister za proračun Gior-gio La Malfa dokaj polemično zahteval odstop zakladnega ministra Gorie. ob ugotovitvi, da je vlada Povsem nezmožna jamčiti strogo gospodarsko politiko. Takoj zatem Pa je predlagal nov sporazum med strankami, ki tvorijo sedanjo vladno koalicijo, sporazum, ki naj bi trajal do konca sedanje zakonodajne dobe. Sporazum, ki ga predlaga La Malfa, bi morali skleniti na podlagi zelo strogih gospodarskih izbir: gre za smernice, ki so zelo podobne tistim, k jih je v nedeljo predlagal ugledni dnevnik La repubblica in ki Je v nasprotju s tradicionalnim stališčem tega časopisa stopil na stran krščanske demokracije ter se izrabi proti zbhžanju med komunistično Partijo in socialistično stranko.
V četrtek zvečer bo Fanfani vse kakor prekini) svoj molk. ki traja *e nekaj mesecev in bo na televizijskih ekranih podal obračun teh sto dni svoje vlade. Predsednik vlade je videti zelo miren. Vendar socialisti že javno pravijo, da se ho treba po junijskih volitvah spet Pogojati o vladni koaliciji. Treba bo namreč spet iti na politično preverjanje, ki bi se lahko tudi zaključilo s smrtjo štiristrankarske večine. Marsikateri politični opazovalec največ meni, da imajo zadnje demo-kristijanske polemične osti proti socialistični stranki zelo jasen sred njeročni cilj: predčasne jesenske volitve (seveda pod pogojem, da se spomladanske volitve za demokri-stijane iztečejo ugodno). Jeseni bi namreč bil spomin na škandale in krize levičarskih uprav še zelo svež In bi utegnil biti za demokristjane izredna priložnost, da spravijo obe največji italijanski levičarski stranki v težave, tako da bi si krščanska demokracija zagotovila osrednjo vio go v italijanskem političnem življe nju.
R. G.
MILIJONI EVROPEJCEV NA PROTIJEDRSKIH MANIFESTACIJAH
Poziv k miru in razoroževanju še glasnejši spričo vse večjega razhajanja med SZ in ZDA
Najbolj množične so bile demonstracije v 90 mestih ZRN - V dialog o evroizstrelkih posegla tudi Japonska - Sovjetski tisk utemeljuje negativno stališče do Reaganovega vmesnega predloga
PO RIMSKIH ULICAH ČETRTI VELIKONOČNI POHOD PROTI LAKOTI
Trem milijonom ljudi v svetu grozi smrt zaradi stradanja
BONN — Tradicionalne velikonočne mirovne manifestacije, ki so se [ ških vojaških oporišč, še posebno tudi letos — in še posebno letos — odvile po številnih zahodnoevropskih v bližini tistih, ki so namenjena u-mestih, so svoj najširši odmev dobile v Zvezni republiki Nemčiji. Več meščanju uneriških evroizstvelkov. kot pol milijona Nemcev, organizatorji pa govorijo celo o 700 tisočih, je skozi štiri praznične dneve na različnih koncih države in v različnih oblikah izrazilo protest proti jedrskemu orožju in oboroževalni tekmi.
Nemški pacifizem izvira iz konca ——	~	.
...... jetsko politiko, oziroma poštah njeno orodje. Po drugi strani pa je neprevidna izjava nekega vladnega
petdesetih let in je letos dobil še poselien polet z nedavnim vstopom ozelenili# v Bunilestag.
Sicer pa v prvih vrstah mirovnih sprevodov niso bili samo voditelji ekoloških, mirovnih in protijedrskih gibanj, temveč tudi predstavniki cerkve in številni politiki, med njimi prvič tudi socialdemokrati in sindikalni voditelji. Nič čudnega torej, da so manifestacije vzbudile ostre polemike med vladnimi strankami in opozicijo: SDU in CSU sta socialdemokrate in sindikaliste obtožili, da so s svojo udeležbo podprli sov-
Kljub temu pa je policija začasno aretirala okoli 400 oseb. od katerih večino zato. ker so se udeležile nedovoljenih oblik protesta.
Najpomembnejše manifestacije so pacifisti priredili v Ruhru, na Bavarskem v Hamburgu, Fiankfurtu,
predstavnika o potencialno nasilnem! Ko)nu in Dortmundu, medtem ko >e značaju manifestacij povzročila reakcijo policijskega sindikata, ki je opozoril, da ne kaže s pavšalnimi sodbami izzivati prav tistega nasilja, ki so ga manifestacije obsodile.
Sicer pa so se manifestacije zaključile brez večjih neredov, kljub strogemu policijskemu nadzoru, predvsem okrog vojaških oporišč.
Potekale so v 90 velikih mestih ter okrog številnih ameriških in nem-
V CISJORDANIJI IN V VZHODNEM JERUZALEMU
Demonstracije Palestincev zaradi novih zastrupitev
Do sedaj zabeležili 850 primerov • Vprašanje pred varnostnim svetom - Seja PLO v Amami - V kratkem arabski vrh v Maroku
AMAN, TEL AVIV — Medtem ko se v Amanu nadaljuje izredna seja izvršnega komiteja PLO in se je njen vodja Jaser Arafat že tretjič sestal s hašemilskim suverenom, so na zasedenih arabskih ozemljih izbruhnile protiizraeiske manifestacije zaradi novih primerov množičnih zastrupitev palestinskih deklet in mladine.
Na velikonočno nedeljo so namreč v raznih krajih Cisjordanije skoraj istočasno zabeležili 400 zastrupitev, včeraj pa nadaljnjih 100, da se je število zastrupljenih od preteklega tedna, ko so v Dženinu zabeležili prve primere povzpelo že na 850. Izraelske okupacijske oblasti vztrajajo pri svoji verziji, da so obolenja le posledice »kolektivne histerije*. Včeraj so celo trdile, da dekleta hlinijo simptome bolezni, da je torej kolektivna zastrupitev le skrbno zrežirana akcija, ki hoče blatiti Izrael pred svetom.
Nič -čudnega torej, da so včeraj aretirali tudi dva izraelska televizijska snemalca, ki delata za neko ameriško televizijsko omrežje, ker sta posnela oddajo v nabluški bolnišnici, kjer se zdravi del za strupljenili deklet. V Cisjordaniji nihče ne verjame ne v »kolektivno histerijo* še manj pa v »namišljene bolnike*. Ljudi je dobesedno strah in iz tega so spordM0 zaživele širom po Cisjordaniji in v vzhodnem Jeruzalemu protiizraeiske manife stacije in protestne stavke. Kot ved no, a tokrat še huje. je z vso grobostjo (»segla izraelska soldateska, da so se mirne manifestacije kaj kmalu sprevrgle v poulične izgrede. V vseh mestih in vaseh, kjer so zabeležili zastrupitve so uvedli policijsko uro. Pozaprli so na desetine in desetine Palestincev. Arabskim županom grozijo s povračilnimi ukrepi, če ne bodo mirili razjarjenega prebivalstva.
V Švici bi morali vsak čas objaviti rezultate preiskav, kj jih je v imenu mednarodnega rdečega križa napravil zdravnik Franz Alther. Medtem pa je na povabilo izraelske vlade prispela v Cisjordanijo skupina strokovnjakov z epidemiološkega centra iz Atlante (Georgia -ZDA), ki bj morala izreči »nepristransko* sodbo o »domnevnih zastrupitvah*.
Za arabske države pa ni nobenega dvoma v zastrupitev. Včeraj so zahtevale začetek konzultacij o tem vprašanju v varnostnem svetu OZN. Iz bornih vesti, ki so na razpolago, je razvidno, da Arabci ne dolžijo neposredno Izraela, sklicujejo se predvsem na vse konvencije, ki obvezujejo okupacijske sile. da poskrbijo za civilno prebivalstvo.
Obsodba Izraela zaradi množičnih zastrupitev je prišla tudi s seje PLO v Amanu, kjer pa se u-badajo predvsem z vprašanjem odnosov z Jordanijo v luči Reaganovega načrta za Bližnji vzhod in dokumenta iz Feza. Po vsem sodeč ne bodo dosegli kompromisne rešitve med obema načrtoma, a skoraj gotovo bodo v kratkem sklicali izredni arabski vrh. ki bi moral v Maroku razpravljati o položaju na Bližnjem vzhodu.
Omenjeni obisk zbuja v državah gostiteljicah precejšnjo pozornost, saj pomeni korak h konkretizaciji načelnih stališč, ki so jih neuvrščeni sprejeli v Nevv Delhiju. Prav Latinska Amerika postaja dandanes poligon medblokovskih napetosti in nasprotij, po drugi strani pa se ubada z velikimi gospodarskimi težavami- imadolženostjo.
Žarkovičev obisk v Venezueli ima še dodaten pomen, saj sovpada s praznovanjem 200-letnice rojstva velikega osvoboditelja Simona Boli varja. (dd)
BERLIN — Na vabilo partije in vzhodnonemških oblasti bo danes prispel na uradni obisk v NDR maršal Dimitri Ustinov, sovjetski o-brambni minister.
bil simbol vseh »pohodov miru* Neu Ulm, kjer je manifestacija trajala kar tri dni in dve noči. Pet tisoč ma-nifestantov je s sklenjenimi rokami ustvarilo kilometre dolgo verigo in spuščalo v nebo oblake pisanih balonov z napisi miru in zaupanja.
O podobnih manifestacijah poročajo tudi iz Nizozemske in Velike Britanije, kjer so sc jih udeležili tudi laburistični poslanci.
Na področju sovjetsko - ameriškega »dialoga* o evroizstrelkih pa gre omeniti včerajšnji negativen odmev z Japonskega, kjer so tako vladni krogi, kot tisk vseh usmeritev, odločno zavrnili sovjetska stališča o| premestitvi njihovih jedrskih raket z evropskih tal na azijska. Tokio; pri tem obtožuje Moskvo, da želi iz- j vajati politično - psihološke pritiske i na Japonsko s tem, da jo utegne u- i vrstitvi v krog dosega svojih iz E- j vrope premeščenih raket.
Sovjetski tisk je včeraj nadaljeval protinapad na Reaganove predloge, ki jih je v soboto odločno zavrnil minister Gromiko. Pravda se na primer sprašuje, kako je mogoče, da ameriška administracija resno verjame, da bo SZ odstopila od interesov lastne varnosti. To se ne bo nikoli zgodilo, piše Pravda in obsoja ZDA. da so reagirale »z vnaprej pripravljenimi hinavskimi vzdihi* na sovjetski «njet» vmesnemu predlogu
ZDA, oziroma SZ. Kohl še ni odgovoril, a se zdi, da bo v ZDA odpotoval v kratkem, v Moskvo pa šele v drugi polovici leta.
Nadaljujejo se umori v italijanskih zaporih
MA TERA — Nadaljujejo se utaji v italijanskih kaznilnicah, ki so v j glavnem posledica sporov in maščevanj med skupinami organiziranega kriminala. Tako so v nedeljo umorili z več ubodljaji nabrušenega jedilnega pribora 40-letnega Salvato-reja Aversana, ki je prišel prejšnji dan v materski zapor iz kaznilnice v Cittanovi v Kalabriji. Preiskovalci j iščejo morilce med pripadniki nasprotujočih si kamorističnih družin.
aillllllllllllllfllllllllllllfllllMimHItlllKMIIIIIfUlIllllltlllintliliflllllllllllllllllllllltllllllllllllllliHlilltllllliimnilllllllllllllllllllllltllUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIfllHI*
Z NAPADI TUDI NA OZEMLJU TAJSKE
VIETNAMSKE OKUPACIJSKE ČETE ZAOSTRUJEJO BOJE V KAMPUČIJI
Tajska vojska odgovorila z ognjem - Vietnamski vojaki uporabljajo plinske maske - Resolucija držav ASE AN - Poziv Son Sanna
BANGKOK — Vietnamske okupacijske čete nadaljujejo s svojim napadom proti kampučijskim gverilskim silam na meji med Kampučijo in Tajsko. Stanje na Daljnem vzho-Bele hiše. Ameriška administracija j du se je namreč v zadnjih dneh je namreč na prozornem lovu za raz i izredno zaostrilo, tudi zato, ker so
vietnamski vojaki nekajkrat prestopili mejo s Tajsko in je prišlo do spopadov s tajskimi četami.
Včeraj so vietnamske čete na padla kraj Osmach, kjer je imel svoje oporišče princ Norodom Silia-nuk in kaže, da so mesto osvojili. Več kot 20.000 Kampučijcev je moralo v begunstvo in se je zateklo BONN — Kancler Helmut Kohl je na Tajsko, kjer je na varnem pred prejel hkrati vabilo predsednika ( bombardiranji. Nekaj so jih zaradi Reagana in sovjetskega velcposlani- težkih poškedb sprejeli v medna-ka Semjonova na uraden obisk v I rodno bolnišnico Rdečega križa, se
logi, s katerimi bi vso odgovorne za polom ženevskih pogajanj lahko pripisala Sovjetski zvezi. Temu mnenju se pridružuje tudi agencija TA SS, ki kritizira tudi nenavadno naglico. s katero je VVashington negativno ocenil Gromikovo tiskovno konferenco.
Žarkovič odpotoval v Latinsko Ameriko
BEOGRAD — Član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič je včeraj odpotovati na uradni in prijateljski o-bisk v Venezuelo, Kolumbijo, Boli vijo in Gvajano.
uiiiHitiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiHMitiiiiiiiiiMiiiuiiitiiiiiiinimuiiimiiiriiitiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHimiiimiiiiiiiimfiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiniMiiiiiiiiiiiinniu
Muhasto vreme motilo praznike
RIM — Velikonočni prazniki so letos potekali v Italiji v znamenju zelo različnih vremenskih razmer, ki so se obenem tudi hitro spreminjale. Marsikje je bilo v nedeljo sončno in včeraj deževno, pa tudi obratno. Na splošno pa je v vsej državi temperatura precej padla in marsikje so imeli prave zimske razmere. V mnogih krajih je tudi snežilo in je tako v Abrucih, v Camporotondu, zapadlo nič manj kot poldrugi meter svežega snega, ki je v tem kraju blokiral 3.000 turistov. Medtem ko so npr. imeli včeraj v Piemontu spet sončno vreme, pa je nad Lacijem divjala huda nevihta, s točo in dežjem, v Assisiju pa je velik zračni vrtinec povzročil milijonsko škodo. V Apeninih so zaradi snega mnoge ceste zaprli za promet, drugod pa so morali avtomobilisti opremiti kolesa svojih vozil s snežnimi verigami.
Na splošno je bil promet v prazničnih dneh, seveda, precej večji kot v prejšnjih dneh, vendar pa v glavnem občutno manjši kot v prejšnjih letih, ponekod celo za polovico. Tako se je med včerajšnjim povratkom dopustnikov v Rim pred nekaterimi izstopnimi postajami na avtocesti ustvarila 6 km dolga vrsta, medtem ko je merila lani kar 12 km. Pred Milanom so bile sinoči vrste na avtocestah dolge do 11 km. vendar so bile tudi tu krajše . kot lani. V Messini je znašala čakalna doba na trajekt do 3 ure, kar je manj kot v nekaterih prejšnjih letih.
Podobno stanje je bilo včeraj tudi na mejnih prehodih, kjer so bile vrste dolge po • več km (v Trbižu 1 km).
Seveda, tudi letošnji prazniki niso minuli brez žalostnega obračuna na cestah: drugi del velikonočnih praznikov je namreč terjal do sinoči 13 mrtvih in 38 težje ranjenih.
POSVET «SKUPINE 77* OD DANES NA MINISTRSKI RAVNI
Priprava stvarnih predlogov za UNCTAD
vedno pa ni znano, kje je preostalih deset tisoč prebivalcev tega mesta. Vietnamci so bombardirali tudi Plinom Chat. oporišče Rdečih Hme-rov, sicer pa so vietnamski vojaki nekajkrat bombardirali tudi tajsko ozemlje in je morala tajska vojska odgovoriti z ognjem. O srditosti spopadov priča ie samo dejstvo, da so vietnamski izstrelki segali do 50 kilometrov v notranjost tajskega o-zemlja. Ptseglo je tudi tajsko letalstvo, ki .ie napadlo vietnamske enote na tajskem ozemlju. Sicer pa je tveba tudi povedati, da je tajska vojska pred dvema dnevoma zajela več vietnamskih vojakov, ki so imeli na obrazu plinske maske, kar verjetno potrjuje trditev, da se vietnamska vojska poslužuje pri svojih napadih tudi strupenih plinov.
Istočasno z vojaškim se nadaljuje tudi politični boj. Tako Vietnamci odločno zagovarjajo svojo vojaško ofenzivo ter kritizirajo ZDA, Kitajsko in Tajsko, češ da podpirajo gverilce v boju proti »zakoniti kampučijski vladi in njenim vietnamskim zaveznikom*. Vendar je prav Vietnam država, ki je na vseh mednarodnih ratneh na zatožni klopi. Tako je treba omeniti zadnjo resolucijo držav ASEAN, ki obsoja vietnamske napade na civilno prebivalstvo in opozarja, da je najmanj dvesto civilistov izgubilo življenje. Predstavniki držav ASEAN, ki so se sestali v Singapuru, so tudi izrazili pripravljenost, da vzamejo resno v poštev vsakršno pobudo za vzpostavitev miru v Kampučiji.
Kar pa zadeva kampučijske predstavnike, je treba omeniti, da je eden voditeljev kampučijskega odporništva Son Sann pozval OZN in Evropski parlament, naj povečata pritisk na Vietnam, da prekine z napadi in umakne vse svoje okupacijske čete, to je 180 tisoč vietnamskih vojakov, ki so trenutno angažirani na kampučijskem ozemlju.
RIM — Približno 50.000 oseb se je v nedeljo udeležilo četrtega velikonočnega pohoda po rimskih ulicah proti lakoti v svetu. Na čelu sprevoda, ki se je zbral pri Porta Pii in je nato krenil mimo Kviri-nala in trga Navona do Vatikana, so korakali rimski župan Vetere, nobelovca Dausset in Halfven, vele-! poslaniki tujih držav, italijanski in tuji poslanci ter predstavniki vodstva radikalne stranke. Pohod so tudi letos pripravili na pismeno pobudo 3066 italijanskih županov, ki predstavljajo 28 milijonov državljanov, da bi zbrali vsoto 3.000 milijard lir za rešitev treh milijonov oseb, katerim grozi smrt zaradi lakote.
Sprevod se je za krajši čas ustavil na trgu Navona. kjer je spregovorilo več udeležencev te manifestacije, nato pa je z napisi, ki so pozivali k solidarnosti do stradajočih v svetu, nadaljeval svojo pot
stanek vidnih predstavnikov konservativne stranke Nea demokratia.
Eksplodirali so trije peklenski stroji, četrti pa je odpovedal.
Namen atentatorjev je bil povzro čiti pravi pokol, saj so se poslužili proti trgu sv. Petra, kjer je imel
celih 25 kilogramov razstreliva, ki I tata* svoi velikonočni govor. Ne-baje prihaja iz smodmsmc grške vojske. Peklenski stroji so bili postavljeni tako, da bi njih eksplozija morala povzročiti eksplozijo rezervoarja plinskega olja (ki je na srečo bilo kos eksploziji) in porušilo stopnice ter preprečiti izhod predstavnikom Nove demokracije.
Atentat je, kot je logično, povzročil vrsto protivladnih izjav, češ da se socialistična vlada Papand. euja hoče na tak način znebiti politične opozicije.
MADRID — Jutri se ta v Madri du začel prizivni postopek zaradi spodletelega državnega udara leta 1981. Proces prot) vrhovnim sodiščem bi moral trajati teden dni, sicer brez prisotnosti obtožencev. Državni pravdnik ni vložil priziva proti obsodbi generala Milansa Del Boscha in polkovnika Tejera na 30 let zapora, temveč proti obsodbi generala Armade na 6 let. Po mnenju državnega pravdnika general Armada ni kriv samo zarote, temveč je bil dejansko vodja celotnega državnega udara in zato zasluži najvišjo kazen.
Pločevinasta kača ob povratku z velikonočnih izletov.	(Telefoto AP)
Atentat v Grčiji
ATENE — V Didymotichonu, na meji s Turčijo, je prišlo sinoči do hudega bombnega atentata, ki le po srečnem naključju ni povzročil smrtnih žrtev. Do atentati je prišlo v hotelu, kjer je bil v teku se-
BUENOS AIRES — Danes se začne drugi del posveta »skupine 77», ki ta potekal na ministrski ravni in bo pripravil skupna sta lišča držav v razvoju za šesto konferenco UNCTAD (agencije OZN za trgovino in raz voj), ki se bo pričela G, ju.iija v Beogradu. V argentinsko glavno mesto je že prisila ve čina minisitrov za zunanje zadeve in za zu nanjo trgovino 126 držav, ki se prištevajo k »skupini 77», ki so bili včeraj na vljudnost nem sprejemu pri argentinskem predsedniku Reynaldu Bignoneju. medtem ko izvedenci in visoki vladni funkcionarji zaključujejo »teh nični* del posveta s pripravo osnovnih doku mentov za ministrski vrh.
Jutrišnje zasedanje bo odprl predsednik Bignone z uvodnim govorom, v katerem bo oozval industrijsko razvite države, naj krepijo trgovinske odnose z deželami v razvoju in naj pospešijo sodelovanje za izhod iz mednarodne gospodarske krize, nekoliko pre-
vidnejši pa ta v kritiki na finančni pritisk razvitih držav, ki sili države v razvoju v velike dolgove. Kot je znano znaša skupna zadolžitev držav v razvoju že več kot 620 milijard dolarjev, od katerih se je nabralo več kot 200 milijard v zadnjih dveh letih za radi izgub v zunanjetrgovinski menjavi, ki je plod premoči bogatejših.
Največji dolžniki so prav latinskoameriške države: Mehika in Brazilija s po 80 milijardami, Argentina pa z več kot 40 milijardami dolarjev. Spričo recesijskih politik industrij sko razvitih držav in upadanja trgovinskih izmenjav se je tudi ustavila gospodarska rast držav v razvoju, zaradi česar mnoge enostavno ne zmorejo povračil, kar peha krizo sam mednarodni finančni sistem. Zaradi tega je nujna obnovitev pogovorov Sever -Jug, za katero mora nuditi beograjska konferenca UNCTAD priložnost, ki je ne gre zamuditi.
Države v razvoju se zato trudijo v Buenos Airesu, da izdelajo čim stvarnejše predloge o konkretnih ukrepih za izhod iz predolgo trajajoče svetovne gospodarske krize, da se jim bogatejše države ne bodo mogle izmikati zgolj s splošnimi izrazi dobre volje. Pri tem prevzemajo bistveno vlogo neuvrščene države, katerih glas ta uradno prinesel na ministrski vrh »skupine 77» indijski zunanji minister Narasimha Rao, ki je včeraj odpotoval v Buenos Aires. Rao ta, skupaj z drugimi zastopniki vodilnih držav gibanja neuvrščenih, med katerimi je Jugoslavija, posredoval zaključke nedavnega vrha v Nevv Delhiju, s posebnim poudarkom na nujnost čimprejšnjega začetka globalnih pogovorov med industrijskimi in državami v razvoju glede uvajanja novega mednarodnega gospodarskega reda, posebej pa predlog neuvrščenih o sklicanju mednarodne konference o monetarnih in finančnih vprašanjih.
kateri vodilni udeleženci so izrazili svoje obžalovanje, ker Janez Pavel TI. v svojem govoru ni omenil te pobude v pomoč lačnim v svetu, vendar so drugi poudarili dejstvo, da je v svojem govoru letos prv č postavil, v dolgem seznamu težav', ki tarejo sodobni svet. prav vprašanj lačnih na prvo mesto.
Po papeževem govoru je skuDina radikalcev zastavila razhaja;oči se množici pot. tako da je nastala precejšnja prometna zagata, vendar so se nato manifestanti skupno z 230.GC0 udeleženci velikonočnega shoda na trgu sv. Petra razšli.
Papež je v svojem govoru, kot ie običaj, naslovil velikonočna voščila v 44 jezikih, med temi tudi v vseh enajstih slovanskih.
Na sliki: mogočna manifestacija proti lakoti v Rimu (AP).
LONDON — Neznani morilci so predsinočnjim ustrelili po vdoru v stanovanje, kjer je gledal televizijo, delavca Johna McCormaka iz Ban-gorja v Severni Irski, njegovo ženo pa ranili v noge.
«Challenger» vzletel
Včeraj je točno ob 20.30 po »evropskem času« vzletel z oporišča Cape Canaveral na Floridi novi ameriški vesoljski trajekt »Challengeri. V svoji prvi misiji bo ostal v zemeljski krožnici pet dni, dva člana štiričlanske posadke bosta opravila krajši «sprehod», v orbito pa bodo iz skladišča vesoljske ladje pognali tudi dve toni in pol težak komunikacijski satelit. Po več kot dveh mesecih odlogov NASA nadaljuje svoj program vesoljskih trajektov. Po «Challengerju» bodo zgradili še dva, da bodo imele ZDA štiri vesoljska letala, ki jih lahko ponovno uporabljajo	(Telefoto AP)
EDINO VREME JE MOTILO PRAZNIKE
Velika noč brez znakov krize Včeraj pravi naval na Kras
Gostilne so delale s polno paro - V deželi zasedena smučišča ■ Včeraj popoldan pa so se po tržaškem Krasu vile kolone avtomobilistov
Edino, kar je med letošnjimi velikonočnimi prazniki motilo, je bilo vreme. V nedeljo je deževalo na Tržaškem in v vsej naši deželi, v hribih pa je padlo precej novega snega. Včeraj se je vremenska slika vsaj na Tržaškem izboljšala, marsikje v deželi pa je deževalo, v hribih je v višjih legah, pa tudi v krajih, kot so Nevejsko sedlo, Matajur, Piancavallo še naprej snežilo. Smučarska središča v deželi so torej beležila uspešno veliko noč; hoteli so bili vsi zasedeni.
Sploh niso letošnji prazniki potekali v znamenju štednje. Znan gostilničar na Krasu nam je povedal, da krize sploh ni bilo čutiti, nasprotno, «rezervacije smo prejemali celih 14 dni prej, v nedeljo in ponedeljek pa je bil lokal poln,* je dodal. To ni bil edini glas, tudi ostale znane kraške gostilne so, predvsem kar se tiče kosil, delale s polno paro. Običajnim jedem so se pridružile nekatere velikonočne specialitete, predvsem pa jagnjetina, ponekod pa tudi kozliček.
Velikonočna nedelja je torej napolnila gostilne, včeraj popoldan, potem ko je v jutranjih urah posijalo sonce, pa je Kras doživel pravi naval. Od Saleža do Bazovice so ljudje dobesedno preplavili poti in gmajne. Tz mesta in tudi po kraških cestah so se vile dolge kolone avtomobilov. Številne družine so si privoščile spomladanski piknik na zraku, proti večeru pa so ljudje stopili tudi v gostilne po priboljšek ali kozarček. Tudi v tem smislu je bil o-bisk skorajda rekorden. Po telefonu so nam nenateri povedali, da toliko ljudi na Krasu, kot jih je bilo včeraj, že zdolga ne pomnijo. Kolone avtomobilov pa so se vile tudi po obalni cesti.
Pozanimali smo se tudi, kako je bilo s prometom na mednarodnih mejnih prehodih. V nedeljo je bilo precej živahno, včeraj zjutraj pa je bil promet normalen; veliko je bilo proti večeru izletnikov, ki so se vračali domov. Predvsem intenzivno je delal obmejni prehod na Pesku. Z večerom se je seveda ogromna mno žica ljudi vračala v mesto; s hribov, od morja in seveda s Krasa. Kdor je včeraj potoval, je bil torej obsojen na kolone, predvsem pa v okolici mesta. Krajši izlet in gostilna sta torej označevala velikonočne piaznike Tržačanov, čeprav podatek, da so bila smučišča v naši deželi zasedena, očitno kaže, da si je tudi marsikateri Tržačan privoščil bivanje na snegu. Letošnja velika noč torej ni poznala krize in sedla za dobro obloženo mizo. ..
Oster protest sindikata FLM
Nevzdržne razmere v podjetju FIAT
Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze kovinarjev FLM (F1 OM - F IM - UILM) in tovarniški svet podjetja FIAT na Marsovem polju (Čampo Marzio), ki zaposluje danes okrog 130 delovnih moči, medtem ko jih je pred nekaj leti bilo še 280, sta izdali tiskovno sporočilo, v katerem hočeta opozoriti javno mnenje na nevarnost, da utegnejo podjetje prej ali slej zapreti. Ravnateljstvo podjetja — pravi tiskovno sporočilo — je v svoji kratkovidnosti najprej temeljito skrčilo število delovnih moči in poslalo uradnike delat daleč v notranjost države, sedaj pa poziva še delav-
ce, naj se pustijo premestiti ali pa naj se odpovejo službi proti posebni nagradi. V nasprotnem primeru — se nadaljuje sporočilo — bo ravnateljstvo delavce kratkomalc odpustilo. Vodstvo FLM in tovarniški svet tega ne sprejmeta in sta zahtevala nujnostno srečanje z ravnateljstvom podjetja, da jima obrazloži, kaj pravzaprav namerava.
Konzorcij za namestitev, upravljanje in razvoj območja za znanstvene in tehnološke raziskave med Bani in Padričami je nedavno razpisal natečaj o idejnem doprinosu k izoblikovanju predloga za splošno urbanistično ureditev celovite ga raziskovalnega kompleksa. Izdelke, ki so jih pripravili natečajniki, bodo razstavili v palači Co-stanzi: odprtje razstave bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 18.30.
0 pobudah KPI v korist Trsta
V tržaškem časnikarskem krožku bosta danes zjutraj ob 11. uri deželni in pokrajinski tajnik KPI Ros-setti in Tonel predstavila zastopnikom krajevnih javnih občil pobude, ki jih je stranka sprejela na vsedržavni ravni v korist Trsta. Govor bo tudi o resoluciji o problemih Trsta, ki jo je KPI predložila v poslanski zbornici in ki jo je kot prvi podpisal vsedržavni sekretar Berlinguer. Današnjega srečanja s tiskom se bosta udeležila tudi senatorka Gerbčeva in poslanec Cuf-faro.
POMEMBNO GOSTOVANJE V LJUBLJANI
Grudnove «Besede ljubezni» drevi v Cankarjevem domu
Gre za predstavo, ki smo si jo lahko ogledali v Kulturnem domu ob dnevu slovenske kulture
Tiskovna konferenca sindikalne zveze
Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL . Ul L bo sklicalo v četrtek, 7. t.m., ob 10. uri v Časnikarskem krožku na Kor-zu 12 tiskovno konferenco. Sindikalisti bodo kritično prikazali žgoče probleme v zvezi z nazadovanjem gospodarstva in posledičnim redčenjem zaposlenosti v naši pokrajini ter pojasnili, kako se sindikalna zveza namerava boriti za izhod iz kriznih razmer. Tajništva sindikatov vabijo na tiskovno konferenco tudi krajevne parlamentarce, župane tržaške in okoliških občin ter predsednika pokrajinske uprave.
niiiiiiiiiiiniiiiiimiiiuiiiimiiiitiiHiiHMMtiHinMHmiiiiiimiiiiiiiitiiiuiiiiiiitiiiiiiiimiMifmmiiiMiiiiiiminiiifimiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiuaiiiiiiiniiiiiiimii
PO IZGLASOVANJU ZAKONA V DEŽELNEM SVETU F-JK
V pokrajini dobre možnosti za razvoj kmečkega turizma
Skoraj 2 milijardi lir za triletje 1983-85 - Kdo lahko postane agrituristični operater - Kam je treba vložiti prošnje za vpis v posebni seznam in kam za prejem finančnih prispevkov
Pred kratkim je deželni svet odobril zakonski osnutek, ki predvideva posege v korist kmečkega turizma v naši deželi. Za njegovo uveljavitev je dežela nakazala skoraj dve milijardi lir za obdobje 1983-85. Gotovo je, da ta osnutek nudi precejšnje možnosti agriturističnega razvoja tudi v naši pokrajini.
Dežela bo finančne prispevke lahko dodelila za ureditev in opremo sob v kmetijskih poslopjih, za ureditev in opremo zasebnih ali zadružnih poslopij, v katerih bo dovoljena prodaja na drobno in preskrba s tipičnimi kmetijskimi proizvodi, ki jih bodo pridelali lastniki sami (to velja predvsem za osmice), za ureditev opremljenih področij za kampiranje v bližini kmetijskega poslopja ter za vodovode, higiensko -zdravstvene, električne, ogrevalne in telefonske naprave z vsemi priključitvami, ki so potrebne za zgoraj omenjene posege.
Kdor se bo želel posvetiti kmečkemu turizmu, bo lahko razpolagal z največ 10 posteljami za turiste, ali
-•llllinHIIMIIIIMMIIMIMMMIMMHnilllMIUHmMBBMMmiMMHUMMMMMMMIMMMmmMHIMMMHMMMMMMtH«
PRERANA IZGUBA BRUNA KRIŽMANČIČA
V Trebčah je včeraj popoldne odjeknila žalostna vest, da je kruta in zahrbtna usoda za vedno iztrgala iz kroga najdražjih in naše skupnosti komaj 28 letnega domačina Bruna Križmančiča, vsestransko ak tivnega in naprednega fanta, ki pušča v vseh nas veliko praznino.
Še sredi februarja je nesrečni Biuno, kot vedno zelo srčno in požrtvovalno, vodil nogometno ekipo domačega Primorca v zmagoviti tekmi 3, amaterske lige. Dolga leta je bil steber trebenske ekipe, pri kateri je v bistvu nastopal vse od o-troških let. Bilo mu je komaj 11 let, ko je prvič oblekel dres vaškega kluba, kateremu je ostal, razen krajšega nastopanja pri padriško - gro-pajski Gaji, do konca zvest. Ljubezen in navezanost do nogometa je tako rekoč podedoval po očetu, ki je bil v povojnem času sam aktiven športnik. Matičnemu društvu je večkrat priskočil na pomoč tudi kot odbornik ter za vse usluge pripravljen sodelavec, kronike nogometnih nastopov Primorca pa je od vsega začetka vsako nedeljo vestno posredoval bralcem Primorskega dnevnika. Tudi pri izvrševanju te naloge je Bruno redno izkazoval svojo resnost In požrtvovalnost.
Poleg športne dejavnosti pa mu je bilo zelo pri srcu tudi kulturno življenje v vasi. Že kot mladenič je vstopil v trebensko godbo na pihala »Viktor Parma» ter se izučil za klarinetista. Bil je eden izmed pobudnikov pomladitve te godbe skupine, ki danes tudi po njegovi za slugi spet vestno izpolnjuje svoje plemenito poslanstvo in redno nasto pa na vaških ter tudi na ostalih krajevnih kulturnih prireditvah. Svojo ljubezen do sočloveka pa je izkazoval kot darovalec krvi.
Pokojni je bil zaposlen v tovarni Grandi motori. pred kratkim pa se je odločil, da bo postal poklicni ga silec. to je delavec s področja, ki ga je dobro spoznal iz časa služenja vojaškega roka. Prve dni marca je zato odpotoval v Rim na opravljanje potrebne poklicne prakse, od koder pa se ni nikoli več vrnil. Zahrbtna in v marsičem neznana bolezen ga je daleč od svojih najdražjih v zelo kratkem času izmučila in ga pripeljala v prerani grob.
Trebče so izgubile z njim enega svojih najboljših fantov. Pokojni Bruno zapušča ženo Irmo in komaj 6-mesečno hčerko Karin ter očeta, mamo in sestro. Težko prizadeti družini izrekamo naše sožalje.
• Tržaški občinski urad za kolrr nije javlja, da bo v soboto, 16. t. m'., zapadel rok predložitve prošenj
za sprejem v kolonijo. Prošnje je treba sestaviti na ustreznih obrazcih in jih izročiti šolskim zdravstvenim asistentkam.
Danes delavska skupščina v VM
pa s 5 prostori za šotore in rulotke. Za vse posege, ki smo jih zgoraj omenili, bo dežela podelila finančne prispevke, ki bodo lahko dosegel 80 od sto predvidenega stroška. Prošnje za prispevke, skupno s katerimi je treba predložiti tudi poročilo o nameravanem posegu in načrt, je treba vložiti na posamezne občine, ki jih bodo nato, z lastnim mnenjem, odposlale pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu. Prispevki bodo dodeljeni lahko samo za dela, ki jih je treba začeti in/ali za nakupe, ki jih bo posameznih opravil, potem ko je že vložil prošnjo.
Vsi posegi, ki jih bodo posamezniki uresničili s temi deželnimi prispevki, bodo morali služiti za kmečki turizem najmanj za dobo 5 let, sioer .jih -bo posameznik primoran, z izjemo razlogov višje sile, vrniti. Prispevki bodo preklicani tudi v primeru, da bo posameznik izključen ali pa bo izgubil rekvizite za vpis v pokrajinski poklicni seznam kmetijskih podjetnikov in*ali v seznam agriturističnih operaterjev v obdobju 5 let od dne, ko je prejel prispevek. Dodati gre še, da bo dežela dodelila finančne prispevke do največ 80 od sto predvidenega stroška, ki jih bo imelo združenje agriturističnih operaterjev za pobude, ki jih bo samo opravilo, za razvoj a-griturizma. Pri vsem tem moramo še dodati, da se bo moral agrituristični operater prevalentno ukvarjati s svojo glavno, to je kmetijsko dejavnostjo.
Kdo pa se bo lahko posvetil kmečkemu turizmu? Najprej gre povedati, da se bo moral vsakdo, ki bo hotel opravljati to dejavnost, vpisati v posebni seznam, ki ga bo za vsako pokrajino vodila pokrajinska komisija za poklicni seznam kmetijskih podjetnikov; tega seznama pa kot znano iz poznanih razlogov v naši pokrajini še nimamo, zaradi česar bo ta posebni seznam agriturističnih operaterjev vodil direktor kmetijskega nadzorništva, potem ko se bo posvetoval s posvetovalno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijskih strokovnih organizacij obstoječih v pokrajini. Ta posvetovalna komisija še ni bila ustanovljena (kar zavira dejavnost kmetov tudi v drugih primerih), zaradi česar je Kmečka zveza pred dnevi nastopila pri predsedniku dežele s pro-
šnjo, da bi čimprej izdal ustrezen odlok.
V posebni seznam agriturističnih operaterjev se lahko po zakonu vpišejo vsi tisti, ki so že vpisani v poklicne sezname kmetov; kot smo videli, pa tega seznama pri nas še ni, zaradi česar bo o pravici vpisa odločal direktor kmetijskega nadzor-ništva po posvetovanju s posvetovalno komisijo (ki jo je treba še ustanoviti). Prošnje bo treba vložili potom občine (ki izda svoje mnenje), v kateri se posameznik namerava posvetiti kmečkemu turizmu na kmetijsko nadzorništvo in navesti dejavnosti, ki jih že, ali pa se jih v prihodnje namerava opravljati. Kot smo že rekli, bo o njih odločal direktor, potem ko bo slišal mnenje posvetovalne komisije. Za prošnje, o katerih niso občine dale svojega mnenja, bosta avtonomno odločala direktor nadzorništva s posvetovalno komisijo. Proti zavrnitvi prošnje je moč vložiti priziv na deželno komisijo, ki jo predvideva zakon 10 iz leta 1972.
Danes zvečer bo v mali dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma ponovitev pesniškega večera z besedili Iga Grudna rBesede ljubeznh. Gre za predstavo, ki smo si jo lahko ogledali v tržaškem Kulturnem domu pred dvema mesecema ob zaključku treh dni slovenske kulture v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev.
Štefka Drolčeva, Polde Bibič, Mira Sardočeva, Dare Valič. Giuiiana in Marko Sosič bodo ljubljanskemu občinstvu posredovali del ljubezenske lirike veselo otožnega Nabrežin ca. Recital dopolnjujejo songi, ki jih je uglasbil Aleksander Vodopivec; poje jih Boris Kobal, ob kavirju ga spremlja Vihra Kodrič. Poleg njiju nastopata še kitarist Igor Starc in nabrezinski mešani pevski zbor Igo Gruden pod vodstvom Matjaža šče-ka. Sceno je zasnoval študent arhitekture Jurij Žerjal, za izbor pesmi in režijo je poskrbel Sergij Verč.
V predstavi, ki traja približno eno uro, igralci posredujejo na preprost in obenem učinkovit način prijeten izbor najnežnejših Grudnovih pesmi, da bi pričarali v gledalcu podobo zasanjanega Primorca, čigar ljubezenske pesmi sodijo med naj’epše v slovenski povojni literaturi. Moč njegovih najintimnejših izpovedi ostane nespremenjena tudi v songih, zaradi občutenosti in dovršenosti je tudi še vedno živa 'in dostopna vsakomur, ki se za trenutek umakne vase in se prepusti sa-n;am in ljubezenski zasanjanosti. Nabrezinski zbor ne poje Grudnovih pesmi, kljub temu pa je njegova prisotnost nepogrešljiva, ker dopolnjuje Grudnovo liriko s pesmijo in da večeru še bolj tprimorskh pečat.
Primorski večera bogati prisotnost treh Ijubfanskih znanih in nam priljubljenih igralcev. Omeniti moramo tudi, da gre za zanimiv in povsem uspel poskus spajanja ljubiteljstva in profesiOna’nosti pri predstavi, ki jo odlikujeta prefesio-nalni pristop in istočasno prijetna neposrednost. Bilo bi res škoda, ko bi recitala ne ponavljali v Ljubljani, poudariti pa moramo, da se to po navadi ne dogaja. (Izjema so predstave našega gledališča!) Tak pretok pa je še kako potreben, saj uresničuje dolgoletno eteriziranje» o enotnem kulturnem prostoru.
(nak)
uri v Ljudskem domu v Podlonjer-ju (Ul. Masaccio 24) sestanek s sledečim dnevnim redom:	branje
prejšnjega zapisnika, navodila o novih predpisih za trgovanje z vinom, priprave na letošnjo vinsko razstavo in razno.
Pevka Leyla Gencer na 3. TV mreži
Tretja italijanska televizijska mreža bo predvajala v torek, 12. aprila, ob 21.30 prvo oddajo z naslovom: *Šola kraljic: Legla Gencer in do-nizettijevska vokalnost». Oddajo so posneli v Trstu ob lanskih Pomladnih seminarjih*, na katerih je zna na turška pevka predavala in izvajala odlomke in Donizettijevih del. Oddajo sta pripravila Gianni Gori in Mario Licalsi. V oddaji bo Gencer jeva med drugimi predstavila svoje stvaritve znanih angleških kraljic Ane Bolegn, Marije Stuart in Elizabete.
Industrijska arheologija
Deželni inštitut za študije in ra ziskave CGIL bo prihodnji teden priredil na pomorski postaji razstavo industrijske arheologije z naslovom »Tržaška industrija med devetnajstim in dvajsetim stoletjem*. Slike, dokumenti in drug material, ki bo razstavljen na prireditvi, prihaja iz raznih virov, dober del pa so prispevali tudi sodelavci železniškega muzeja. Razstava bo trajala od 11. do 22. aprila ter si jo bodo lahko ogledale tudi skupine dijakov, katerim bodo na voljo tudi strokovnjaki - spremeljevalci.
Na sliki: pogled na železniško p«* stajo v Nabrežini ob prelomu sto. letja. Razglednica vsebuje tudi pozdrav v nemščini, slovenščini in ito lijanščini.
uiiiiiiiiiiiMMMiiiiiiiiMininiiMMmiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiimmiHiiiiiiiiMiMmiiiHiiiimiiiiMMMHHmiiinii
POBUDA ŠKOFIJSKE KOMISIJE ZA MLADINSKO PASTORALO
Srečanje mladih o duhovnosti v dražbi za bodočnost Trsta
Prireditev bo v soboto in v nedeljo na Pomorski postaji
V podlonjerskem Ljudskem domu
V sredo sestanek skupnosti vrtnarjev in vinogradnikov
Na pobudo rajonske skupnosti za obrambo in valorizacijo vrtnarskih, vinogradniških in cvetličarskih dejavnosti bo v sredo, 6. t.m., ob 19.
«Mladi 83 — duhovnost in delo v družbi danes za bodočnost TJrst* je naslov dvodnevnemu srečanju, ki ga v soboto in v nedeljo, 9. in 10. a-prila, prireja Škofijska komisija za mladinsko pastoralo. Komisija je poseben organ tržaške Cerkve, ki ga sestavljajo po večini mladi laiki, med katerimi sta tudi dva Slovenca.
Pobuda bo potekala v prostorih tržaške Pomorske postaje. V soboto popoldne bo najprej Gian Carlo Murkovic v uvodnem nagovoru o-risal namen srečanja, nakar bo prisotne pozdravil tržaški škof Bello-mi. Benediktinski opat Giorgio Giu-risato bo nato govoril o smislu posvečenega življenja, don Mario Vat-ta pa o skupnosti S. Martino al Čampo (»Na mejah trpljenja in e-marginacije* bo naslov njegovega posega). Prisotni bodo nato začeli z delom po skupinah: obravnavali bodo. različne teme. kot na primer: molitev in meditacijo, občestvo in skupnost, evangeH6h'efj0*'J in člove kov napredek, ekumenizem in dialog, prijateljstvo in ljubezen, mir in razvoj, prostovoljno delo in delo v družbi, emarginaciio in nova u-boštva, šolo in mladinsko kulturo, delo in brezposelnost. Zvečer bo sledila družabnost z nastopom glas-
■iimtiiiuiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiHiiiuiiiHNMimiiiiiiiiiiiiiiHiiitfiimniiiuiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnMnTUiHiniiiiiiiiintiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
Tekmovanje pritrkovalcev v Skednju
benih skupin, ki jo bosta povezovala Miriam Kornfeind in Claudio Stagni.
V nedeljo dopoldne bo najprej Marijan Kravos govoril o pomenu skupnega delovanja, Mario Cividin bo obravnaval temo «Mladi in Cerkev*, »Da bi živeli to, v kar verujemo* pa je naslov prispevka Maura Vi-ginija.
Zgodaj popoldne bo Pier Giorgio Ragazzoni predaval o mladih in družbi, popoldne pa bo končno zborovanje, na katerem bo Paolo E-milio Biagini podal splošne ugotovitve, zaključno misel pa bo povzel Manfredi Poillucci. Zatem bo pri Sv. Justu bogoslužje, ki ga bo vodil škof Bellomi, sodelovalo pa bo škofijsko misijonsko središče.
Pri tej pobudi bodo aktivno sodelovali tudi Slovenci: kot animatorji delovnih skupin in kot pričevalci. Srečanje-je-pomembno, ker hoče analizirati najrazličnejše aspekte socialnega in duhovnega življenja v našem mestu. In prav mladina je v svojem nenehnem iskanju za tako problematiko najbolj odprta. Shod bo edinstvena prilika za osebno poglobitev in za posredovanje lastnih izkušenj vrstnikom — Italijanom in Slovencem.
Uredništvo Primorskega dnevnika izreka globoko sožalje svojcem ob prerani izgubi svojega sodelavca Bruna Križmančiča.
S Tiziano in, družinama globoka sočustvujejo ob težki izgubi brata Bruna Križmančiča Milena, Edvin, Marko, Sonja in Nataša.
Ob težki izgubi dragega Brana izreka globoko sožalje družinama Križmančič sekcija KPI Zorko Kralj iz Trebč.
Ob prerani smrti našega nogometaša Bruna Križmančiča izreka iskreno sožalje družinama športno društvo Primorec.
Trener in igralke prve ekipe ŠZ Sloga se pridružujejo Tizianinemn žalovanju ob smrti brata.
Ob smrti Bruna Križmančiča Izreka ZSŠDI občuteno sožalje svoji sodelavki Tiziani.
Odbor ŠZ Sloga izreka iskreno sožalje Tiziani Križmančič ob smrti brata Bruna.
Ob izgubi matere Rozalije Izrekajo nameščenci Založništva tržaškega tiska in časnikarji Primorskega dnevnika iskreno sožalje svojemu delovnemu tovarišu Celesteju Sancina.
Noni
Rozaliji
zadnji pozdrav
Fany, Laila, Clandia, Mira
Trst, 5. aprila 1983
Danes navsezgodaj, ob 7.30, bo delavska skupščina v tovarni motorjev VM. Sklical jo je tovarniški svet spričo dejstva, da je bilo za leto dni vpisanih v dopolnilno blagajno kar 120 delavcev — vseh delovnih moči je 142. Na skupščini bodo spregovorili tudi nekateri sindikalisti. Sindikati so sila zaskrbljeni zaradi dopolnilne blagajne, v kateri vidijo nevarnost, da se obrat postopoma likvidira, namesto da bi mu pomagali iz težav in mu omogočili ponovni zagon proizvodnje.
.........................................ttttt......*...................................................
PO TRAGIČNEM DOGODKU V KASARNI V UL. R0SSETTI
Vojak Stefano Bertuola v zaporu pod obtožbo nenamernega umora
Ginlio Del Bello
Nenamerni umor in neizpolnjeva nje vojaških obveznosti: s tema ob tožbama je namestnik državnega tožilca Roberto Staffa odredil v soboto ponoči aretacijo 20-letnega vojaka Stefana Bertuola iz Castelfranca Veneta blizu Padove. V koronejski za por so ga zaprli le nekaj ur potem, ko je strel iz njegove puške
«garand» kalibra 7,62 ubil v skupni spalnici vojaške kasarne v Ul. Ros-setti, kjer je sedež bataljona »S. Giusto*, 20 letnega vojaka Giulia Del Bella iz Križa.
Čeprav so nekatere podrobnosti tragičnega dogodka še nepojasnjene, kaže, da je Bertuola zapustil stra žarsko mesto z izgovorom, da mora nujno telefonirati. Istočasno je stopil tudi v spalnico, kjer sta bila poleg Del Bella še dva vojaka. Med Bertuolo in pokojnim je nastal prepir, v katerem sta baje dala duška mladostni vročekrvnosti. Bertuola so besede razvnele, tako da je bolj v šali kot zares prijel za puško in po meril proti tovarišu, ki je bil na po stelji in se skušal skriti za železno omaro. Počil je strel, krogla je prebila omaro in nato prestrelila Del Bella v višini grla, tako da je kljub pomoči tovarišev zaradi hude krva vitve umrl v nekaj minutah.
Tragedija je sprožila tako med vo jaki kot v tržaški javnosti veliko debat in domnev, kajti to je že tretji podoben primer v loku dveh let. »Prej ali slej je moralo priti do tragedije*, je včeraj komentiral dogodek neki vojak. »Organizacija v
kasarni je izredno pomanjkljiva, kdor ni iz Trsta dobi dopust le po treh ali štirih mesecih. Logično je zato, da nastane v odnosu z domačini, ki lahko vsakdan obiščejo dom, veliko slabe krvi. Prepričan pa sem, da Bertuola ni nameraval ubiti svojega tovariša. Poznal sem ga le bežno, kljub temu pa mi ni dajal vtisa prenapetega ali nerazsodnega fanta.*
Dr. Staffa bo obtoženega vojaka zaslišal danes, potem ko je v noči med soboto in nedeljo imel z njim neformalen pogovor. Od zasliševanja in pričevanja ozividcev bo od visno, če se bo obtožba za nenamerni umor spremenila v umor, kar pomeni dolgo vrsto let zapora.
Giulio Del Bello je še do pred kratkim bil zelo aktiven v kriškem športnem društvu Vesna, kjer je bil kot srednji napadalec obetavna sila v mladinskih nogometnih vrstah. Pred štirimi meseci je zaradi voja ških in delovnih obveznosti prenehal z aktivnim športom. Kljub temu, da ni bil domačin, je bil v vasi znan, saj je med svojo športno dejav nostjo navezal prijateljske stike z vaško mladino.
Tekmovanje pritrkovalcev, ki ga na velikonočni ponedeljek priredijo župnijske skupnosti iz Brega, in ki je že postalo tradicionalno, tokrat ni bilo v Bregu, temveč se je letos preselilo v Skedenj, škedenjski slovenski kaplan Jakomin je povabil pritrkovalce v škedenjsko faro, da bi tudi slovenskim in italijanskim prebivalcem tega predela približal to zanimivo in svojevrstno umetniško zvrst. Na letošnjem tekmovanju so se predstavile samo tri skupine pritrkovalcev, dve pa sta morali zaradi bolezni žal odpovedati.
Pred začetkom je Dušan Jakomin na kratko orisal zgodovino zvonov. »Zvon je glasbeni inštrument z da leč donečim glasom, zato je pri meren za sklicevanje ljudi,* je dejal Jakomin, »v naš kulturni prostor pa je prišel pred kakimi 3 tisoč leti. Najstarejši ohranjen zvon je bronasti zvon z asirskim reliefom, ki je bil vlit okoli 900 let pred Kristusom. Velik razvoj je bil v sred njem veku, ko so zvonove prej uli vali iz železa in ugotovili, da bro nasti bolje zvenijo. V Sloveniji je najstarejši zvon v koprski stolnici in nosi letnico 3. IX. 1333, najtežji zvon, vedno v Sloveniji, pa je na Sveti gori in tehta 4 in pol tone.*
Po nagovoru se je začel koncert alj tekmovanje pritrkovalcev. Vsa ka skupina je imela na razpolago 15 minut. Komisija, v kateri so bili župnik iz Portoroža Dominik Pegan, dolinski župnik Albin Grmek in predstavnik «pro loco* iz Skednja Ruggero Paghi, je upoštevala ritem, harmonijo, crescendo in decrescen do, pestrost ter začetek in zaklju ček pritrkovanja. Čeprav škedenjski zvonovi niso najbolj primerni za
m «
pritrkovanje, so skupine pritrkoval cev v glavnem kar dobro pokazali vse te lastnosti.
Po končanem pritrkovanju so se vsi zbrali v Ukmarjevem domu, kjer je bilo nagrajevanje. Prvo mesto je zasedla skupina iz Boljunca s pritrkovalcema Albinom in Mauri-ziom Germanijem, drugo mesto sta zasedla Srečko Vodopivec in Zdravko Lovriha iz Doline, tretje mesto pa Josip in Angel Lovriha prav ta ko iz Doline.
Sledila je zakuska z dobro domačo kapljico s Kolonkovca, ki jo je podaril Lojze Debeliš.
MM
• V nedeljo, 17. t.m., bo plavalni bazen «B. Bianchi* zaprt za javnost zaradi plavalnega tekmovanja.
Mladeniča ranjena
v nesreči na Proseku
Malo po 22. uri je na Proseku, v bližini gostilne Lukša, A 112 tre ščil v obcestni zid. V nesreči jo je najhuje skupil sopotnik, 18 letni Peter Micheli iz Ul. Bernardi 29, za katerega zdravniki domnevajo, da si je zlomil stegnenico desne noge. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh. Voznik A 112, 20 letni Aris Sedmak s Kontovela 174 (v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč jn ga nato odslovili, okreval bo v 10 dneh) je dejal karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo o nesreči, da je pred njim nenadoma zabremzal avtomobil; da bi se izognil trčenju, je še sam hitro zabremzal, pri tem pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je treščilo v zid.
Dne 3. t.m. nas je zapustila naša draga mama in nona
ROZALIJA PETRINJA vd. SANCIN
Pogreb bo jutri, 6. t..m, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: sinova Pino in Celeste, snahi Eta in Silvana, vnukinji Tanja z možem Frankom In Barbara z možem Antoniom, sestri, brat ter drago sorodstvo
Trst, Ocizla, Beka, 5. aprila 1983
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni dne 4. aprila zapustil naš dragi
BRUNO KRIŽMANČIČ
Dan in uro pogrebo bomo javili naknadno.
Žalujoči: žena Irma, hčerka Karin, mama Pierina, oče Srečko, sestra Ticjana, nono in drugo sorodstvo.
Trebče, Bazovica, Cerovlje, 5. aprila 1983
Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož in oče
KARLO LAZAR
Pogreb bo danes, 5. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti v Repnu št. 87.
Žalostno vest sporočajo: lena Julka, hči Nadja z možem Robijem ter drugo sorodstvo
Repen, Gropada, 5. aprila 1983 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Dne 2. t.m. je umrl naš dragi
DANILO ŠKERLAVAJ
Pogreb bo jutri, 6. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice
ŽALUJOČI SVOJCI
Opčine, 5. aprila 1983
/
“ssa®?®
'f GLEDALIŠČE V TRSTU _
Po treh letih zagrebško gledališče »KOMEDIJA*
znova v Kulturnem domu
RDEČI OTOK
musical
Po komediji Mihaila Bulgakova priredil Vanča Kljakovič Pesmi Milan Grgič Glasba Alfi Kabiljo
v soboto. 9. aprila 1983, ob 20.30 v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri
Prodaja Vstopnic v Kulturnem domu ob delavnikih od 10. do 14. ure.
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 5. t.m., ob 20.30, red premiere, bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Schillerjevo delo »I Masnadieri*. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije pri glavni blagajni.
Danes, 5. t.m., ob 20.30 bodo Po-
. AVDITORIJ
dreccove lutke predstavile «Lunin svet* Goldonija. V abonmaju odrezek št. 10.
VERDI
' Danes ob 20. uri red B/C na sporedu tretja predstava Puccinijeve opere «Turandot». Dirigent Daniel Oren, režiser Alberto Fassini. orkester in zbor bo vodil Andrea Giorgi.
V	glavnih vlogah nastopajo: Oli-via Stapp (Turandot), Lando Barto-ljfn (neznani princ), Carlo Del Bo sco (Timur), Marion Vernette Moore (Liu). Giancarlo Montanaro (Ping), Pierfrancesco Poli (Pang).
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
V	petek, 8. t.m., ob 19.30: D. Rupel «Pošliite za naslovnikom*. Gostovanje PDG v Ajdovščini.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Mala dvorana
Danes, 5. t.m., ob 19.30: Besede ljubezni — Literarni večer ob 90-letnici rojstva Iga Grudna.
Sejna dvorana I
Jutri, 6. t.m., ob 19.30: Predstavitev grafične mape Barda Iucundusa - Ecole Berlitz.
Sprejemna dvorana
Do 10. t.m. bo odprta razstava Informel in materija v sodobnem Španskem slikarstvu.
I. preddverje
Do 15. t.m.: Razstava Ivan Me-št-oVič — študije.
Srednja dvorana
Jutri, 6. t.m., ob 19.30: W. Shakespeare - L. Ristič Romeo in Julija, premiera. * ,j: . ;...
Velika dvorana
Danes, 5. t.m., oh 19.30r Srebrni abonma — Aleksander Toradze — klavirski recital.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Cappella Underground Jutri ob 17.00
20.30	«1 sette samurai*.
Ariston 16.00 «Diva».
Eden Zaprto.
Nazionale 10.30—19.00 «1 diabolici amori*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 17.00-22 00 »Gan-dhi*. Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Bonnie e Clayd all'italiana».
Fenice 17.00 »Povero ricco*. Renato Pozzetto.
Mignon 15.00 «Bamby». Walt Disney.
Filodrammatieo Zaprto.
Aurora 15.45 «In viaggio con paph*.
Cspitol 16.00 »ET I extraterrestre». Barvni film za vsakogar.
Cristallo 16.30 «Rambo».
Moderno 15.30 »Rambo* S. Stallone.
Radio 15.40 »Gimme sensaction my love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.30 »Testa o croce*. N. Manfredi, R. Pozzetto. Zabavni film.
Lumiere 16.00 »Pierino medico del la SAUB*.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 5. aprila
VINKO
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 19.37 — Dolžina dneva 12.50 — Luna vzide ob 2.52 in zatone ob 11.31. Jutri, SREDA, 6. aprila IVO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,6 stopinje, najnižja 8,9. ob 18. uri 11,8 stopinje, zračni tlak 1003,8 mb ustaljen, veter 12 km na uro vzhodnik, vlaga 61-odstotna, nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 11.5 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. Ul. illuga 46. Ul. Mascagni 2, Sesljan, izovica. Žavlje.
d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, sljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
unec: tel. 228-124, Bazovica !26 165: Opčine: tel. 211-001 k: tel. 225-141: Božje polje v. tel. 225 596: Nabrežina: tel l: Sesljan: tel. 209-107.
Konec tedna spet ^Primorska poje»
Po velikonočnem premoru se bo konec tedna nadaljevala priljubljena zborovska revija «Primorska poje*. V petek, 8. aprila bo prireditev v domu JNA na Pivki, dan kasneje v portoroškem Avditoriju ter v nedeljo v Kulturnem domu v Komnu. Od tržaških zborov bodo na Pivki nastopili ženska pevska skupina TFs «Stu ledi*, dekliški zbor ^Slovenski šopek» iz Mačkolj ter moški zbor Tabor z Opčin. V Portorožu bosta nastopila ženski pevski zbor Prosek - Kontovel in mešani mladinski zbor tržaške Glasbene matice, v nedeljo v Komnu pa moški zbor Vesna iz Križa, mešani zbor PD Mačkolje, ženski zbor Tabor z Opčin, mešani zbor Slovenec iz Boršta, mešani zbor «Su. Jerneja» z Opčin, moški zbor Fantje izpod Grmade in mešani fbor *Marij Kogoj* iz Trsta.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv.
Frančiška 20/2
vas vljudno vabi danes, 5. aprila na
srečanje s kiparjem
JANEZOM LENASSIJEM
predvajanje diapozitivov in razgovor o sodobnem kiparstvu in mednarodnih simpozijih.
-	Vabljeni
Koncerti
Glasbena matica - Trst. Sezona 1982/83 : 8. abonmajski koncert v petek, 8. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Ciril Škerjanec - violončelo. Aci Bertoncelj - klavir. Na sporedu: C. Debussy. L. van Beethoven, L. M. Škerjanec, J. Brahms. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razstave
V	TK GALERIJI, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja novejša dela Demetrij Ce.j.
V	občinski galeriji v Trstu je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 8. aprila. Tokrat bo dal na o-gled kakih dvajset svojih del: olj, temper in risb.
f Čestitke
V soboto se je srečal z Abrahamom ANGEL KRALJ. Še mnogo zdravih in srečnih let mu želijo pevke in pevci ter odbor PD Slovan.
Urnik trgovin ob velikonočnih praznikih
Združenje trgovcev je sporočilo urnik trgovin ob letošnjih velikonočnih praznikih.
Jutri, 6. aprila, bodo lahko vse trgovine z jestvinami, cvetličarne in drogerije odprte tudi popoldne.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Valentin Vodnik - Dolina vabi v petek. 8. aprila, ob 20.30 v svoje društvene prostore na srečanje »Poezija, vrtnarstvo in pesem*. Predstavili bomo knjigi dveh dolinskih avtorjev, in sicer pesniško zbirko Marija Čuka «Suho cvetje* in vrtnarski priročnik »Aktinidija* Vitja-na Sancina. Za veselo razpoloženje bo poskrbel .udi ženski pevski zbor KD Ivan Grbec iz Skednja.
KD F. Prešeren Boljunec vabi na »Glasbena večera* v soboto. 9. aprila, ob 20.30 mešani pevski zbor Obala iz Kopra — dirigent Mirko Slosar, v petek. 15. aprila, ob 20.30 otroški zbor Venturini, mlad. zbor Prešeren, pianistka Vihra Kodrič.
V	spomin na gospo Rozalijo Petrinja vd. Sancin darujeta Claudia in Miro 10.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za TPPZ »Pinko Tomažič*.
Ob osmi obletnici smrti dragega moža Silvestra Grgiča daruje Silva
10.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na mamo Rozalijo Petrinja vd. Sancin darujeta Celeste in Silvana 100.000 lir za TFS «Stu ledi*.
zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od It. d«
2L ure in praznična od A do 20.
POTOVALNI URAD
« A U R O R A »
vabi na naslednje Izlete:
14. in 15. maja — z avtobusom na KRK. Cena 53.000 lir; od 27. do 29. maja - z avtobusom na MALI LOŠINJ. Cena F6.0C0 lir;
28. in 29. maja - z avtobusom na PLITVIČKA JEZERA. Cena 78 000 lir: od 29. maja do 3. junija — z avtobusom na RAB. Cena
139.000	lir;
od 9. do 12. junija - z avtobusom v BUDIMPEŠTO. Cena
253.000	lir.
Sprejemamo še vpisovanja za tedenska bivanja v poletnih mesecih na otoku KRK. na MALEM LOŠINJU in v BOVCU.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA* -Ul. Cicerone 4. tel. (F 261.
Važno obvestilo KZ glede prodaje vina in posebnih znakov IVA
Kmečka zveza je v preteklih dneh priredila že vrsto pobud po vaseh v sodelovanju z občinskimi upravami, da bi vinogradnike, ki prodajajo vino v posodah do 60 litrov zmogljivosti, podrobno seznanila z novimi predpisi, ki zadevajo to vprašanje. Znano je, da je treba te posode na osnovi vladnega odloka, ki je stopil v veljavo s 1. marcem, opremiti s posebnimi znaki (contrassegni) IVA. Kdor bi tega ne spoštoval — to velja tako za prodajalca kot za kupca
—	bo podvržen globam, ki dosežejo višino 3 milijonov lir.
Podobni javni srečanji bo Kmečka zveza v naslednjih dneh priredila:
—	danes, 5. t.m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini za vinogradnike iz devinsko - nabre-žinske občine;
—	v četrtek, 7. t.m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju za vinogradnike iz Lonjerja In s Katinare.
S tem v zvezi KZ obvešča vse zainteresirane, da so končno » njenih uradih na razpolago tako posebni znaki IVA, kakor tudi posebni registri, v katerih bo treba beležiti ves promet z vinom. Kdor jih je pri njej naročil jih zato lahko takoj dvigne.
KAKO srn PREŽIVELI DVA PRAZNIČNA DNEVA
Slabo vreme je marsikomu pokvarilo voljo do izleta v goriško naravo
Le včeraj popoldne je bilo vse polno vozil na vseh cestah Goriške Do kraja polna vsa podeželska gostišča
Natečaj za dijake o zadružništvu
Dne 15. aprila zapade rok za predstavitev nalog tradicionalnega natečaja med dijaki višjih srednjih šol naše dežele na temo zadružništva, ki ga prireja deželna uprava. Pobuda (30 nagrad po 200 tisoč lir) ima namen razširiti med mladimi idejo in spoznavanje zadružništva. Naloga letošnjega natečaja nosi naslov: »Vloga in funkcija zadružnih podjetij v eneiri ali več gospodarskih sektorjih (kmetijstvu, gradbeništvu, potrošnji. prevozih, ribištvu, bančništvu) z morebitnim poudarkom na zadružna podjetja, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini*.
Nagrade sprejema dežela Furlanija - Julijska krajina, služba za razvoj zadružništva in za nadzorstvo nad zadrugami. Ul. sv. Frančiška 37, Trst.
Razna obvestila
Uprava občine Dolina sporoča, da bo tudi letos priredila tradicionalno razstavo domačih vin in sicer 7., 8., 9. in 10. maja. Vsi zainteresirani vinogradniki iz dolinske občine lahko prinesejo vzorce svojega pridelka na županstvo (soba št. 5) od 7. do vključno 15. aprila tega leta.
Sonce je včeraj popoldne vendar le zasijalo in dalo duška vsem tistim, ki so prečepeli doma dva praznična velikonočna dneva. Veliko ljudi je v nedeljo ostalo kar doma, mestne ulice so bile vse dopoldne j prazne. Le malo ljudi je bilo v ma-| loštevilnih odprtih kavarnah. Gostilne na podeželju na obeh straneh meje so bile v nedeljo in tudi včeraj polne gostov, ki so si zagotovili mesta že pred tednom dni. Odpadli pa so nedeljski popoldanski izleti v naravo, kajti lilo je kot iz škafa, to po vsej deželi. Tako so mnogi ljudje ostali doma ali šli na obisk le k sorodnikom. Zaradi dežja so v nedeljo zjutraj odpadle tudi nekatere cerkvene slovesnosti na prostem. Že pred nekaj leti so v podtumski cerkvi, oziroma pred njo obnovili stari običaj snidenja ljudi tega kraja. V nedeljo vsega tega ni bilo zaradi dežja.
Več desetin ljudi je odšlo na enotedensko potovanje v druge dežele. Najbolj srečni so šli kar preko morja v toplejše dežele. Veliko ljudi pa je izkoristilo dva praznična dneva za smučanje, saj je v gorah prav v teh dneh ponovno snežilo. Veliko je bilo pri nas tudi tujih turistov, kar kaže, da jih bo letos poleti spet veliko ,še posebej Nemcev in Avstrijcev. Ob povratku domov pa so morali severni turisti čakati na Trbižu v dolgih vrstah, kajti avstrijski cariniki so bili tokrat zelo strogi, Zaplenili so vsak, tudi prekajen izdelek svinjskega mesa. Avstrijci se namreč boje, da ne bi iz Italije prišla v njihovo državo svinjska afriška kuga, ki sedaj razsaja v Italiji in pred katero se morejo zavarovati tudi naši kmetje;
Avtomobilskega prometa je bilo v nedeljo zelo malo, policisti in karabinjerji niso zabeležili niti ene prometne nesreče.
Včeraj dopoldne je spet deževalo, ljudje so bili zaradi tega tudi včeraj kar precej doma. Popoldne pa je kar na lepem posijalo' sonce, zaradi tega je marsikdo vzel avto iz garaže ter šel na izlet na podeželje. Vendar pa so odpadli izleti v naravo, tradicionalni spomladanski izleti. Spet so bile na vrsti gostilne, kajti piknik na travniku je bil nemogoč.
Mali oglasi
telefon (0401 7946 72
OSMICO je odprl Frandolič v SJiv-nem št. -25. Toči belo in črno -vino.
SERGIO FERFOUA pri Piščancih ima odprto osmico.
OSMICO je v Prebenegu odprl A-lojz Bandi. Toči tipično prebene-ško vino/
RAZPRODAM dve kompletni kuhinji po polovični ceni, hrastovo o-troško sobo ter raznovrstno pohištvo. Telefon 040/54390.
OSMICO je odprl Doro Sirk v Pod-gori. Toči pristno briško vino.
KROJAČNICA KOŠUTA ima na zalogi nove spomladanske vzorce blaga za moške in ženske obleke, suknjiče, hlače, kostime (tailleur). Drevored D’Annunzio 11, Trst.
IZGUBIL sem črna očala za vid od Samatorce do Bajte. Janko Trampuž, Zgonik št. 35.
V	KRIŽU na reviji »Primorska po je* so mi pomotoma zamenjali dežni plašč rjave barve. Emil Gombač. Lonjerska ■ cesta 328, telefon 040/910145.
OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za prigrizek.
MLAD fant išče kakršnokoli zaposlitev kot vajenec ali pa pri kakem avtoelektričarju ali v trgovini, z radioaparati. Tel. 040/228313.
PRODAM golf GL diesel letnik 1982 (avgust) bele barve v odličnem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na št. 0481/779469.
ČISTILNICA »TATJANA* Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne usluge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote. od 8. do 13. in od 16. do 19. ure.
PRODAM volkswagen maggiolino 1200 letnik 1974 v odličnem stanju. Telefonirati od 13. do 14.30 in v večernih urah na št. 040 422093
OSMICO je odprl Rikardo Živec v Koludrovici. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ljubi Petaros v Borštu
V	DOLINI prodam stanovanje: dve spalnici, dnevna soba. kuhinja, kopalnica, klet. parkirni prostor in prostor za zidavo garaže. Telefon 040/228390.
ODDAM v najem zemljišče, oddaljeno samo sedem minut od Trsta, z razgledom na morje. Ponudbe po slati na upravo Primorskega dnev nika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Zemljišče*.
PRODAM ape 600 MP. Telefon 040/824381.
PRODAM fiat 500 letnik 1968 z no vim> gumami in opravljenim teh ničnim pregledom. Telefonirati ob nedeljah na št. 040/575145.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku 58. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan. Do lina 147.
OSMICO je odprl l/ivrenc Žerjul v Lonjerju št. 253. Toči belo in črno vino.
PODJETJE PAHOR prodaja v Tr žiču stanovanja, trgovine in gara že v gradnji različnih velikosti. Za informacije telefonirati na št 040/208251
PODJETJE Malalan Benčina pro daja v rezidenčm coni na Opči nah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom
Za informacije tel. 211043.
gega svetovalca v konzorcij za 4. prometno območje. Izvolili bodo preglednike računov v nekaterih ustanovah. Potrdili bodo tudi vrsto sklepov, še zlasti o javnih delih, ki jih je sprejel ožji odbor.
Uvodoma bodo na dnevnem redu poročila župana in interpelacije. Brez dvoma bo župan poročal o skorajšnjem zaključku postopka za rešitev podgorske predilnice ter o sklepih deželne vlade glede porazdelitve sredstev na podlagi zakona 828.
Prerana smrt na Vrhu
Obvestilo trgovinske
1	1 r »	* i -	*	4 :« /1 •
zbornice
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da so na razpolago vabila -vstopnice za prireditev CISI (Centro Intemazionale Scambi e Irtcontri), ki bo 15. in 19. aprila v 'okviru milanskega mednarodnega velesejma. Vstopnice so na razpolago v tajništvu zbornice. <
V petek seja občinskega sveta
m:
Goriški občinski svet se bo. sestal v petek, 8. aprila, izjemoma ob 19.30 (svetovalci hodo tako imeli mož-ndst, da prisostvujejo predstavitvi knjige njih kolege Waltritseh'a v Kulturnem domu). Na seji bodo ra? pravljali o železniški povezavi z avtoportom. Kot vemo obstoja že od nekdaj vsaj okvirni načrt, da bi na bodoči avtoporto, ki je sedaj v prvi fazi gradnje, speljali tudi železni ške tire. Obstojajo sicer nekatere težave tehničnega značaja, ki jih je sicer moč premostiti.
Svetovalci bodo tudi izvolili rta mesto odstopivšega Tacchinardija (bil je izvoljen za odbornika) dru-
Na veliko noč je v goriški splošni bolnišnici nepričakovano preminila Zmaga Cotič por. Devetak. Le-
tos 23. decembra bi dopolnila 50 let.
Rodila se je na Vrhu, v družini Palunkinih, kjer je bilo 15 otrok. Zrasla je torej v skromnih razmerah, navajena trdega dela, pripravljena pomagati, če se je kdo znašel v stiski.
Pred petindvajsetimi leti. oktobra naj bi proslavili srebrni jubilej, sta z domačinom Remom Devetakom stopila na skupno življenjsko pot. V zakonu sta se jima rodili hčerki Doriana in Anastazija.
Vsi so se že veselili letošnjega srebrnega jubileja, pa je kruta u-soda tragično posegla v življenje družine. Jeseni je Zmaga pričela vidno hirati, v februarju se je zatekla v bolnišnico, od koder se ni več vrnila. Pckcpali jo bodo jutri popoldne na domačem pokopališču na Vrhu.
DANES IN JUTRI
DVA FURLANSKA FILMA V KULTURNEM DOMU
Drevi Maria Zef, jutri pa Gli ultimi
V okviru kinematografske sezone v Kulturnem domu v Gorici, za katero skrbita Piccolo cineforum in Ki-noatelje, bosta ta teden na sporedu kar dva filma, ki sta posvečena tradicionalnemu furlanskemu kmetijskemu svetu. Danes zvečer bodo, ob 21. uri, izjemoma predvajali film Maria Zef Vittoria Cottafavija in Sira Angelija, jutri, v sredo, ob 18. in 21. uri pa film Gli ultimi Vita Pandolfija in Davida Marie Turolda.
Med izdelavo obeh filmov je minilo dvajset let. Gli ultimi je bil predvajan že leta 1962, Maria Zef pa je čisto nov, predvajan Uta 1981. Velja primerjati oba filma, kajti predstavljata čisto drugačno realnost saj se je tudi furlansko podeželje v tem času spremenilo. Gli ultimi je edini film Vita Pandolfija, ki se je zatem ukvarjal z gledališko režijo, pri njem pa je sodeloval tudi znan furlanski pesnik in duhov nik David Maria Turoldo, ki bo ju tri zvečer prisoten na razpravi. Maria Zef pa nam kaže nekdanje življenje v vasici na meji Karnije in Cadoreja, vasici, ki je bila odreza-
■iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiMuiiiiinimTHiiiiiiiiiiiiirfiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiu
KAKO JE S PRODAJO AVTOMOBILOV PRI NAS?
Januarja in februarja registrirali 965 novih in 580 rabljenih vozil
Največ popraševanja še zmeraj po manjših modelih - Dražja vozila gredo težko v promet
Preko televizijskih zaslonov, po radiu, v časopisih, nas v zadnjih mesecih avtomobilske hiše dobesedno bombardirajo z ekonomsko propagando. Izredne priložnosti, milijonski popusti, odplačevanje na kredit celo do štirih let, najvišja stopnja garancije za rabljena vozi1 a itd. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da je izredno živahna ekonomska propaganda odraz naraščajoče krize v avtomobilski industriji, o-ziroma krčenju prodaje novih vozil, spričo trajanja in celo zaostrovanja splošne gospodarske krize in občutnega znižanja kupne moči pri zelo širokih slojih prebivalstva. To bo najbrž do določene mere tudi držalo, vendar ne povsem. Trgovina z novimi, še bolj pa rabljenimi avtomobili ,je bila. vsaj na Goriškem, v prvem letošnjem obdobju živah-rnej|a.,kakor ,v istem obdobji),, lani.
Po podatkih goriškega urada avtomobilskega kluba je bilo v janua-rjii"'BTTebruarju letos vpisanih v javni avtomobilski register 965 novih vozil, v istem obdobju lani pa 936. Zanimiv je tudi podatek, da je izredno naraslo število novih registracij v februarju: 535 proti 430 v prvem letošnjem mesecu. Še večji je razkorak glede registracije rabljenih vozil (tako imenovanih vozil iz druge roke), ki so bila vpisana v drugih pokrajinah. Takih registracij je bilo januarja in februarja letos 580. v istem obdobju lani pa samo 492.
Podatkov za marec žal še ni na razpolago, vendar bi se dalo sklepati, da večjih odstopanj, vsaj v primerjavi s prvima dvema mesecema, ni. Katera avtomobilska hi-, ša je v tem času največ prodala?
Natančnega odgovora ni. čeprav smo v teh dneh pridno vrteli telefon in skušali izvedeti kaj več od predstavnikov podjetij. V večini primerov so nam posredovali le splošno‘ugotovitev, da je popraševanje (predaja) večje za modele do 1100-1300 kub. centimetrov, zmeraj težje pa je prodajati večje in dražje modele. Izgleda. da so v letošnjem prvem obdobju največ prodali pri
Fiatu, kar za okrog 3,5 odstotka več vozil kakor v istem obdobju lani. Najbolj gredo v promet modeli uno, panda in ritmo. Fiatov delež v prodaji novih vozil v goriški pokrajini je znašal v prvih letošnjih mesecih okrog 44%.
Kako bo v prihodnjih mesecih spričo precejšnjih pretresov na valutnem tržišču?
Pri razdeljevanju sredstev so povsem pozabili na Konzorcij za ind. cono
Nezadovoljstvo nad načinom porazdelitve sredstev iz zakona 828 je te dni izrazil predsednik Konzorcija za razvoj industrijske cone v Gorici. Gianlufgl DčVetag."Od 'štiridesetih milijard, kolikor so jih menda doslej oddvojili za različne po-
sege v goriški pokrajini, konzorcij ne bo dobil ničesar.
To je v popolnem nasprotju, u-gotavlja predsednik konzorcija, z osnovnimi smernicami, ki so navedene že v besedilu zakona samega. Po členu št. 10 omenjenega zakona morajo sredstva služiti gospodarski obnovi in ohranitvi zaposlitvene ravni na območju tržaške in goriške pokrajine ter na nekaterih območjih Spodnje Furlanije.
Korzorcij za goriško industrijsko cono je zaprosil za okrog dve milijardi lir. S temi sredstvi bi dokončali urbanizacijske posege, okrog 800 milijonov pa bi namenili za odkup zemljišč.
Odvetnik Gianluigi Devetag predlaga takojšen sestanek na krajevni ravni med predstavniki političnih strank, ustanov in gospodarskih združenj z namenom, da se skuša, kolikor je še mogoče, popraviti tako odločitev. ■
umi iiiiimiiiiiiiii itnmiiiiiiii i miiiiiiiiiii m* iiHimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiliHininniinmii
ZASEDANJE BO 9. OZ. 11. T.M.
Nad trideset interpelacij na prihodnji seji skupščine KZE
Med drugim naj bi upravni odbor pojasnil stališče glede «narobe škandala > v tržiški bolnišnici
Po vsej verjetnosti bo prihodnje zasedanje skupščine goriške krajevne zdravstvene enote, napovedano je za soboto, 9. t.m., oziroma ponedeljek, 11. t.m., potekalo v dokaj razburljivem ozračju. Prvič zaradi »narobe škandala*, v tržiški bolnišnici o čemer naj bi upravni svet jasno opredelil svoje stališče, drugič ker smo dejansko že stopili v predvolilno obdobje, ko skušajo posamezne stranke kar se da poudariti svojo prisotnost in pomen v raznih organizmih. Morda je sad takega prizadevanja tudi preko trideset
nilllllHI||||||||HUiii||iH||||||||||||||||||||Mi||||||||||||M|it||||||||||||l||||ll||,|„|„|„|||||„|||„||„||||||„||||,M|m|luu„|„|„||||||||||1||||||1|||m||||||||||||||||||||||||||UM
PŠENICA NA 300 HEKTARJIH POLJ
V Vipavski dolini so setev pšenice in sajenje
že končali krompirja
Koruzo bodo posejali tudi na novih površinah
V Vipavski dolini so z uspehom in na večjih površinah kot lani posejali pšenico, ki ji v Jugoslaviji namenjajo posebno skrb. Privatni kmetje so jo posejali na okrog 300 hektarih zemljišč, Kmetijski kombinat Vipava (to je družbena kmetijska organizacija) pa na približno 80 hektarih polj. Sklenili so tudi že pogodbe za odkup pšenice, ki jo bo prevzemala živilska industrija »Mii notest* v Ajdovščini. Medtem ko je ta organizacija od zasebnikov lani prevzela nad 540 ton pšeflice, naj bi odkup po prihodnji žetvi znašal že 800 ton. Pšenica se torej po predahu, ki je trajal več kot 10 let, spet uveljavlja kot ena izmed najbolj donosrih in obetajočih kultur na Vipavskem. Ob tem naj poudarimo, da je Kmetijski kombinat, ki usmerja prek kooperacije tudi razvoj zasebnega kmetijstva zagotovil dovolj semen najboljših vrst pšenice. Tudi preskrbjenost z zaščitnimi sredstvi je bila boljša kot lani. V Vipavski dolini pa narašča tudi potrošnja umetnih gnojil. Slednjih bodo na primer v sedanjem obdobju poljskih del porabili okrog 4.700 ton.
Na območju Vipavske doline, kot tudi drugod onstran meje, so končali tudi sajenje krompirja, ki je
iker ena izmed najvažnejših kul-
tur. Sedaj orjejo in pripravljajo zemljišče za setev koruze, ki jo bodo opravili v času od 20. aprila do 10. maja. Koruzo bodo posejali na okrog 1.700 hektarih polj, pri čimer bodo pridelovali bodisi koruzo za silažo, to je krmljenje živine, kot tudi koruzo v zrnju. Letos bodo s koruzo posejali tudi prve večje površine, ki jih urejajo v okviru programa za ovrednotenje oziroma razvoj kmetijstva v Vipavski dolini.
V pripravi dve številki časopisa li Territorio
Pred kratkim smo poročali o sedmi številki časopisa H Territorio, ki ga izdaja večnamensko kulturno središče v Ronkah in v katerem so objavljeni članki in razprave o preteklem in sedanjem življenju v trži-škem okolišu. Zaradi organizacijskih težav je ta številka izšla po več kot enchetnem presledku, medtem ko naj bi časopis izhajal dvakrat letno. Sedaj so težave mimo in prav pred dnevi se je uredniški odbor sestal ter dokončno odobril vsebino o-sme številke. Material so že izročili tiskarni in upajo, da bo ta številka lahko v prodaji že konec aprila. V septembru pa nameravajo izdati še
eno številko. Letos naj bi bile torej tri. Tako bi nadoknadili lansko zamudo. V Obeh prihodnjih številkah bodo tudi članki o Slovencih, ki živijo v tem okolišu oziroma na do-berdobskem Krasu.
Interpelacija KPI o smrtnem primeru v bolnišnici
V zvezi s smrtjo 69-letnega Gio-vannija Buttignona, iz Gradišča ob Soči, ki so ga zaradi slabosti nemudoma prepeljali z rešilcem v goriško bolnišnico, ponoči letošnjega 8. marca pa so ga zdravniki po pregledu spet poslali domov, isti večer pa spet zdoma odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer je ponoči umrl, so sorodniki pokojnika vložili tožbo na goriškem sodišču. V zvezi s tem dogodkom so komunistični zastopniki v obdoru krajevne zdravstvene enote Fain, Bolzan in Furlan poslali predsedniku KZE interpelacijo, s katero hočejo izvedeti, če stvar odgovarja resnici ter tudi katere ukrepe bo podvzel odbor KZE, da prepreči podobne dogodke, seveda upoštevajoč to, kar bo odločila sodna oblaat
pismenih vprašanj, na katera naj bi predsednik KZE, oziroma člani upravnega odbora odgovorili na prihodnji skupščini in ki so tudi bila vnešena v dnevni red. Med temi tudi interpelacija komunistične skupine glede sodne preiskave proti u-službencem tržiške bolnišnice. Komunisti so vložili tudi interpelacijo v kateri vprašujejo o načrtih upravne va odbora glede organizacije in delovanja štirih zunanjih centrov za mentalno higieno in glede ukrepov, ki jih upravni odbor namerava storiti za zagotovitev ustrezne sociope-dagoške in rehabilitacijske službe za otroke slovenske narodnosti.
Ob tem velja zabeležiti podatek, da je krščanskodemokratska skupina predložila 17 različnih interpelacij, komunisti 13, liberalci pa 3.
Na vse najbrž na prihodnji seji res ne bodo uspeli dati izčrpen odgovor in bo precej dela po vsej verjetnosti ostalo še za naslednje za sedanje. Sicer pa je bilo do zdaj že večkrat ugotovljeno, da se skupščina, odkar obstaja, pravzaprav du ši v lastnem delu in da se vprašanja, tudi nujna, rešujejo z veliko zamudo.
• Skupina/ komunističnih svetovalcev v skupščini KZE želi izvedeti od predsednika če je izdelan načrt za racionalno uporabo analitičnih laboratorijev v bolnišnicah, da bi se tako izognili uporabi zasebnih laboratorijev.
na od sveta. Ta film je bil izdelan od italijanske televizije in je govorjen v karnijsko • furlanskem narečju.
Na današnjo predstavo bo vstop prost, jutri pa bodo veljale abonmajske izkaznice.
GLASBENA MATICA ZSKD - ;skp
ABONMAJSKI KONCERT
CIRIL ŠKERJANEC
violončelo
ACI BERTONCELJ
klavir
GORICA -četrtek, 7.
KULTURNI DOM aprila, ob 20.30.
Razna obvestila
Na pobudo pokrajinskega konzorcija za rehabilitacijo bo v petek, 8, in v soboto, 9. t.m., v prostorih občinskega večnamenskega socialnega centra v Ul. Baiamonti v Gorici, izpopolnjevalni tečaj o rehabilitaciji dojenčkov in otrok s psihomotoričnimi motnjami. Predaval bo prof. dr. Michel Le Metayer s pariške univerze. Podrobnejša pojasnita dobijo interesenti na sedežu konzorcija v Gradišču, Trg Unitš 3. tel. 99-133.
Danes zvečer ob 19.45 bo na koprskem televizijskem ekranu goriški časnikar Marko Waltritsch imel intervju z zgodovinarjem tržiškega o-koliša in bizjaškim pesnikom Silviom Dominijem.
Kino
(Zorica
VERDI 18.00—22.00 »Testa o croce*.
N. Manfredi in R. Pozzetto. CORSO 18.00—22.00 »Attila flagello di Dio*. D. Abatantuono. VITTORIA 17.30—22.00 «Sex fasina-tion*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22 00 »Anvd
miei II.».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Rambo*. Nora (Zorica in okolica
SOČA 19.00-21.00 »Pekel Vietnama*.
Ameriški vojni film.
SVOBODA 18.30—20.30 »Agent tajne službe št. 1». Angleški avanturistični film.
DESKLE 20.00 »Kataklizma ob 15.30». Japonski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Terenziana, telefon 44 387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco. telefon 32-515.
Esmmm
Namesto cvetja na grob Zmage Devetak daruje Benjamin Čemic
20.000	ljr za ŠZ Soča. Ninko Černič, v isti namen 10.000 lir.
Ob tragičnem dogodku, ki je tako hudo prizadel družino naše Anastazije, se pridružujemo žalovanju in se klanjamo spominu njene mame ZMAGE COTIČ por. DEVETAK Člani folklorne skupine
Travnik
Župan ter občinski svetovalci ▼ Sovodnjah izražajo svetovalen Rema Devetaku sožalje ob smrti žene ZMAGE
Odborniki in člani sekcije Društva prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje se pridružujejo žalovanju svojega člana in odbornika Rema Devetaka in družinskih članov ob boleči Izgubi žene
ZMAGE COTIČ DEVETAK
Ob prerani izgubi žene in mame ZMAGE
izrekajo globoko občuteno sožalje možu in hčerkama člani sekcije SSk - Sovodnje.
Člani športnega združenja Soča izrekajo iskreno sožalje svoji igralki Doriani in družini ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame ZMAGE
Umrla je naša draga mama in žena
ZMAGA COTIČ por. DEVETAK
Pokopali jo bomo jutri, 6. t.m., na Vrhu. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14.30 iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev na Vrhu, kjer bo ob 15. uri pogrebni obred.
Vrh, 5. aprila 1983
Žalostno vest sporočajo: hčerki, mož Remo in drugi sorodniki
Kolektiv AGROFORESTA in MARKA Izraža Dorjani tat avojcem najgloblje sožalje ob izgubi drage mame
VIKTORIJE
PO POBRATENJU DVEH RUDARSKIH MEST
Med Idrijo in Aumetzom so stkane številne vezi
Idrijske klekljarice učijo ženske iz francoskega rudarskega mesta, kako se klekljajo čipke ■ Kako je prišlo do pobratenja dveh mest
l*o rodu je iz Bengalije, stara 21 let, kar čedne zunanjosti in lepo poje. Na Angleškem, kamor je prišla, išče zaposlitev, seveda kot popevkarica. Verjetno bo našla pot!
IDRIJA — Na dan 8. novembra 1981 so v rudarskem mestu Au-metz (veliki rudniki železa v de-partmanu Moselle - Francija -blizu nemško-luksemburške meje) svečano podpisali listino o trajnem prijateljstvu in sodelovanju med krajani rudarskih mest Idrije in Aumetza. S tem želita oba rudarska kraja prispevati še večji delež k mednarodnemu sodelovanju za mir in prijateljstvo ter medsebojnemu spoznavanju, krepitvi tradicionalnega prijateljstva med republiko Francijo in SFRJ ter krepiti povezovanje s slovenskimi izseljenci, ki so našli svoj drugi dom v Aumetzu.
Veliko vlogo pri pobratenju Idrije in Aumetza so odigrali slovenski izseljenci, zbrani v slovenskem delavskem društvu »Sv. Barbaram ter v moškem pevskem zboru, ki deluje v njegovem okrilju. V delavskem . društvu in pevskem zboru deluje že tretja generacija slovenskih izseljencev, !u ohranja kulturno izročilo in navezanost na
•iffliiHiiitiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiMiifiiiiHiiiiiiiitifniiiiHiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiMiiiiiiiiimiiiiiiinimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
TUDI MED NAMI BOLJ MALO ZNAN SLOVENSKI LITERAT
Tržaški rojak Alojzij Remec pisatelj, pesnik in dramatik
Rodil se je v Trstu, vendar je dolgo žive! na Štajerskem m sicer v Ptuju, kjer je tudi umrl pred obilnimi 30 leti ■ Njegova pisateljska bera ni velika a je veljavna
V	jeseni lanskega leta je minilo 30 let, odkar je v Ptuju na Štajerskem umrl odvetnik in pisatelj dr. Alojzij Remec. Rodil se je v Trstu, 10. aprila 1886.
O svojem rojstvu in mladostni dobi, piše Remec, da je bil sin »malih ljudi*, oče je bil pismonoša v Trstu, mati pa iz kmečke družine iz vasi Osek na Vipavskem. Dveletnega je napadla huda otroška bolezen — črne koze
—	zato so ga starši paslali na deželo, na materin dom v Osek, »kjer sem preživel prvo dobo kot kmečki otrok, se navadil tamkajšnje domače govorice ter srkal prve pojme o svetu in ljudeh iz tega kraja. Moj stari oče — Jože Rožič — mi je bil kljub sivi starosti dober vzgojitelj. Z'osmimi leti sem se zelo težko poslovil od
•Id h ja in ljudi in se vrnil v Trst...* y Trstu je pri Sv. Jakobu nadaljeval Ciril-Metodovo ljudsko šolo. Zatem je obiskoval nemško gimnazijo, kjer sta mu bila profesorja slovenščine dr. Karel Gla-ser in dr. Ivan Merhar, katera je Remec, kot sam pravi, »ohra-nil v lepem spominu*.
Po maturi je odšel v Gorico v bogoslovje, a je po treh letih to učenje zapustil ter šel v Gradec študirat pravo, katero je dokončal tar leta 1916 promoviral. Po končani vojni je bil nekaj let kot od vfetniski pripravnik v Ljubljani. Ixsta 1927 pa se je preselil v Ptuj. kjer je začel opravljati samostojen odvetniški poklic; poleg zasebnega, odvetniškega dela pa je pridno prisaril. Nekaj let pred vojno je postal celo ptujski župan; in nacifašistična zasedba Slovenije in Jugoslavije leta 1941 ga je našla na tem položaju. Kmalu so ga zaprli in ga nato z mnogimi drugimi pripeljali v izseljensko zbirno taborišče v Rajhenburg, od tam pa z vso družino in ostalimi sotrpini v Srbijo — v Vmačko banjo. Naravnost pretresljivo je Remec opisal ta odhod iz Rajlien-burga: »Z višine se vije v dolino procesija izgnancev. Zdi se mi, da je to vizija, vredna, da bi jo opisal Ivan Cankar... Stari in mladi ženske in moški, delavci, kmetje, učitelji, zdravniki, duhovniki
—	vse to je šlo s svojo prtljago na Ciril-Metodov dan leta 1941 skozi Rajhenburg. Drobne nožiče otrok so se opotekale po gramozu, matere so nosile svoje nebogljenčke na rokah, večji so oprtali na ramena mlajše bratce... Rajhenburažni so mahali od daleč v slovo tej bedni procesiji slovenskih pregnancev...*
V	izgnanstvu je Remec preživel vso vojno dobo ter se šele po osvoboditvi (julija 1945) vrnil v Ptuj. Toda pasledice prestanega trpljenja v nacističnih zaporih in taboriščih so mu izpodkopali zdra vje. Leta 1952 je hudo zbolel in ‘21. novembra istega leta umrl —• še ves poln pisateljskih načrtov... Ptujčani so mu priredili veličasten pogreb.
Kot pišejo slovstveni kritiki, je Remec pisateljsko zorel precej o samljen, navezan bolj na čitanje kot na stike z drugimi knjižveni-ki in raznimi strujami.
Svoje prve spise in pesmi je začel objavljati že v višješolskih letih: v Ljubljanskem zvonu. Domu in Svetu, tržaški Edinosti in še kje. Podpisoval se je s psevdonimi Zvoran Zvoranov, Štel an Poljanec. .se mlad je napisal daljšo Zgodovinsko povest »Veliki punt* kmečka zgodba iz 18. stoletja. Govori o znanem tolminskem uporu in tragičnih zaključnih dogodkih v Gorici leta 1712-13. Povest je izšla v samostojni knjigi leta 1909 in je takoj naletela na živahno zanimanje in pripoznanje s strani bralcev, tako da je bila kmalu razprodana in so jo že naslednje leto (1919) ponatisnili.
O prvem natisu in izdaji knjige »Veliki punt* se je Remec pozne-
je takole spominjal: «Pred mnogimi leti sem se nahajal v študijski sobi nekega zavoda v Gorici ob zakurjeni peči in nameraval izročiti plamenom debel zavitek listov. Tedaj me zgrabi za roko pisatelj Lojze Filipič: »Stoj Kaj je to?» — Povest... Veliki punt... — »In kam hočeš z njim?*
— Sežgati rokopis... Uničiti ga do zadnje črke... »Zakaj?* — Ker je stvar uporniška, prevratna, novo-strujarska in hujska zoper človeške in božje postave. Tako sodijo gospodje, ki odločajo o tem, ali taka stvar na svetlo. Svetova1! so mi,- naj jo uničim... — »čakaj, daj sem! Bomo videli...* in pisa-
telj mi je izvil rokopis iz rok. »Doto bom dobil od doma. Če je stvar dobra, jo bom jaz izdal in založil...* — štirinajst dni zatem je zastaven očanec, prava kmečka korenina, oče Lojzeta Filipiča, v tiskarni podpisal, da jamči s svojim premoženjem za vse stroške za knjigo »Veliki punt*.
O tem svojem delu Velikem puntu je Remec sodil, da je »dobra ljudska knjiga, a ne za ljudi, ki so se odtujili rojstni zemlji, ne za tiste, ki hlepe po modemih spisih — za tiste, ki imajo še smisel za našo grudo in njeno zgodovino...*
Poleg povesti je Remec napisal tudi precej iger, dram, novel in pesmi: »Opustošena brajda*, «U-žitkarji*, »Zakleti grad*, »Učite-ljiea- Pavla*, »Pozne rože*. »General burja* so nekateri naslovi iz del njegovega prijetnega razno-
■ *w «••••*	» ••
vrstnega pisanja.
Slovstvenik Janko Moder je nekje zapisal, da Remec ni ustvaril velikih del, ne po obsegu, ne po umetniški moči, a v vsakem je košček njegovega srca, ki je vedno čutilo s šibkejšimi, stiskanimi, trpečimi... Ne le v svojem poklicnem, odvetniškem delu, tudi kot pisatelj je bil Remec odvetnik,. branilec pred krivicami in zatiranjem, zagovornik človeka in njegove prostosti.
Zaradi priznane naklonjenosti in čustvovanja z »malimi ljudmi* je Alojzij Remec, zlasti na Ptujskem, kjer je deloval večji del svojega plodnega življenja, ostal v lepem spominu.
LADO PREMRU
slovensko zemljo. Zanimivo je, da v slovenskem pevskem zboru pojejo tudi Francozi, Italijani in Poljaki, ki jih je privabila lepota slovenske pesmi, čeprav njenih besed največkrat ne razumejo. Spričo mešanega narodnostnega sestava pevskega zbora je razumljivo, da je njegov progi am mednaroden, vendar prevladuje slovenska naiodna pesem. Predsednik slovenskega delavskega društva «Sv. Barbara* v Aumetzu je Anton Pi-šlar. zborovodja pa Andrej Kogovšek. Naj še omenimo, da je Joseph Cigale, čigar starši so se priselili iz Godoviča pri Idriji, podžupan Aihnetza.
Kako je prišlo do pobratenja navedenih rudarskih mest?
Poleti 1981 je moški pevski zbor slovenskega delavskega društva iz Aumetza na svojem gostovanju po Sloveniji imel koncert tudi v Idriji. najstarejšem slovenskem rudarskem mestu, kjer je bil izredno toplo sprejet. Ob tej priložnosti sta predsednik društva Anton Pišlar in župan Aumetza Tullio Carrara, ki je spremljal pevce po Sloveniji, predlagala piedstavni-kom krajevne skupnosti Idrija pobratenje med Idrijo in Aumetzom, kar so le-ti z veseljem sprejeli.
Po podpisu listine o pobratenju in sodelovanju so začeli tkati številne vezi med Aumetzom in Idrijo. Maja lani je prišla v Idrijo 14-članska delegacija Aumetza na čelu z županom Tulliom Carraro in vrnila obisk delegaciji krajevne skupnosti Idrija, ki je bila predtem v gosteh v Aumetzu.
Lani poleti je večja skupina otrok iz Aumetza letovala v Ankaranu, a jeseni je v Aumetzu uspešno gostoval Rudarski pihalni orkester iz Idrije.
S pomočjo krajevne skupnosti v Idriji sta bili te dni v Aumetzu klekljarici Tonica Prelovee. ravnateljica čipkarske šole Idrija, in Helena Polanec, ki sta dvajset dni učili klekljan ja 11 žensk Aumetza. S seboj sta prinesli originalne idrijske bule in klekeljne, darilo krajevne skupnosti Idrija. Nekaj tovarišic iz Aumetza. ki so dobile osnove klekljanja. bo prišlo v Idrijo, kjer bodo v čipkarski šoli poglobile znanje.
Jeseni pa bo rudarska godba na pihala iz Aumetza prišla v Idrijo in tako vrnila obisk idrijskim godbenikom. Obe rudarski godbi, ona iz Idrije in ona iz Aumetza bosta nastopili na koncertu 4nvve-selici na prostem pred znano partizansko bolnišnico Franjo pri Cerknem. Upravi Postojnske jame in turističnim delavcem Bovca so predlagali skupen koncert godb Aumetza in Idrije.
Obe rudarski mesti predvidevata še druge oblike sodelovanja, s čimer dokazujeta, da svečano podpisana listina o pobratenju in sodelovanju ni samo mrtva črka na lepem papirju.
JOŽE OBLAK
/C* O*
/■*» Vi/	**» s-/
V PRIHODNJEM SOLSKEM LETU
V otroških vrtcih predvidene novosti in nov delovni čas
Občinske otroške vrtce tarejo v zadnjem času razni problemi kot n.pr. finančni problemi, protesti učnega in neučnega osebja radi nameravanega novega delovnega časa in še drugi. 0 tem so obširno pisali krajevni časopisi in na občini v Trstu so se vrstili razni sestanki med političnimi strankami in sindikati na eni strani in predstavniki tržaške občinske u-prave na drugi strani. V prvi polovici marca je bil zanimiv sestanek med pokrajinskim tajnikom avtonomnega šolskega sindikata SNALS Ughijem in Aghilonijem, ki je odgovoren za otroške vrtce.
Iz tega srečanja so izšli novi predlogi za poslovanje občinskih otroških vrtcev v tržaški občini v prihodnjem šolskem letu. Največ govora je bilo o novem delovnem času v letu 1983-84. Tako naj bi v prihodnjem šolskem letu delovali občinski vrtci v Trstu od 8. zjutraj do 16. popoldne. V nekaterih vrtcih šo otroci, ki jih starši pripeljejo pred 8. uro, tudi po 16. uri, ker so starši zaposleni. Seveda morajo predložiti poleg prošnje tudi potrdilo delodajalca z navedenim delovnim časom. V sedanjem delovanju so bili ti a troci sprejeti v vsakem otroškem vrtcu, če so starši predložili pio-šnjo s potrdilom delodajalca. Za v bodoče je padel predlog, da bi se podaljšal umik vrtca samo tam. kjer bi vsaj deset družin predložilo prošnjo za podaljšani delovni čas. Da bi problem bolj poenostavili, je bilo domenjeno, da naj bi v vsakem šolskem okraju deloval po en občinski vrtec s podaljšanim delovnim časom, katerega naj bi obiskovali tudi otroci iz drugih vrtcev, ki bivajo v vrtcu . dlje kot diugi vrstniki. Ta predlog je za slovenske starše nesprejemljiv, ker bi povzročil nemalo problemov staršem tistih o-trok, ki pridejo v vrtec pred 8. uro in bivajo v njem še po običajnem delovnem času.
V tržaški občini delujejo 4 občinski vrtci s slovenskim učnim jezikom: v Ul. Conti, na Greti, pri Sv. Ivanu in v Dijaškem domu. Če bi deloval samo eden od teh vrtcev s podaljšanim delov-inm Časom, bi morali mnogi starši voziti svoje otroke iz enega konca mesta v drugega z veliko izgubo časa. Zato se s to odločitvijo ne moremo strinjati in to smo jasno povedali na sejali medraz-rednega sveta, ki so bile sklicane p av radi tega novega delovnega časa v občinskih otroških vrtcih. Pozitivno pa smo ocenili predlog, -da bi se v prihodnjem šolskem letu ustanovila didaktična ravnateljstva za občinske otroške vrtce. Za več vrtcev bi bilo eno didaktično ravnateljstvo. Tako bi za 4 slovenske vrtce v mestu delovalo eno didaktično ravnateljstvo, ki pa bi moralo biti ali pri Sv. Ivanu ali pri Sv. Jakobu.
Sevoda bi moral biti dodeljen slovenskim občinskim vrtcem slovenski raiTiateli! Prav v tem so velike težave, da so dodeljeni slovenskim občinskim vrtcem v Trstu italijanske ravnateljice, ki slovenskega jezika ne razumejo in tudi ne poznajo problemov, ki tarejo slovenske vzgojiteljice, ki morajo same poskrbeti primerne
slikanice in knjige v slovenščini. Enako velja za didaktični material in ne nazadnje, da je pogovorni jezik na sejah zbora učnega osebja in na sejah medraz-rednega sveta izključno italijanski. Zato bo treba vztrajati in pritiskati na odgovorne v tržaški občini. da se dodeli slovensko ravnateljico slovenskim vrtcem, kar bi nedvomno pripomoglo k boljšemu delovanju slovenskih občinskih vrtcev v mestu.
M. P.
Tolminski punt v slikah in risbah tolminskih šolarjev
Od 24. marca do 1. aprila je bila v galeriji knjižnice Cirila Kosmača u Tolminu likovna razstava na temo Tolminski punt in razstava šolskih glasil. Res smo bili prijetno presenečeni, ko smo vstopili v razstavno galerijo in za začetek nahitro preleteli s pogledom razstavljena slike in risbe na dveh poaolinih stenah galerije. V prvi od šestih vitrin na levi nas je presenetilo pet panjskih končnic s prizori iz Tolminskega punta iz leta 1713. Res izvirna zamisel Jane Dolenc, dijakinje pedagoške gimnazije v Tolminu. Pri ogledovanju naslikanih prizorov smo se spomnili na panjske končnice iz-, pred 70-80 let, na katerih so domači umetniki naslikali prizore: mož nese svojo ženo v košu, hudič in krčmar, čarovnica jaha na metli in podobne. Na razstavljenih končnicah pa je prikazan delček zgodovine iz fevdalnih časov.
Razstavljene slike in risbe prikazujejo prizore iz punta: orož e puntarjev, zvon kliče k uporu, u-porniki s Petelinjimi peresi se pogovarjajo pri ognju in podobno. Izredno zanimivi so linorezi u-čencev višjih razredov osnovne šole iz Bovca. Na ogled je bilo 18 linorezov z znaki upornikov: zimzelen in petelinje pero, Za staro pravdo, Tlaka, Davkarji, Sovražnika. Upor, Nad grad. Skupina puntarjev pod grajskimi zidovi, Maščevanje, V ječi, Tlačani okovani v železje in še drugi. Skozi vso razstavo se je vila rdeča nit trpljenja tlačanov, katerim je končno prekipela odločitev na upor z geslom: Le belica štor’ pravica!
V 'vitrinah smo videli razstavljena šolska glasila osnovnih šol Tol-, min, Kobarid, Bovec, Most na Sopi. Podbrdo in Srednja šola Tolmin. Nekatere številke so posvečene Tolminskemu puntu. Na platnici glasila osnovne šole Kobarid z imenom Slavček, smo videli značilno ilustracijo — velik kres z letnicami 1713, 1573, 1515 in 1478 s podpisom: Le vkup, le vkup, u-boga gmajna.
Organizatorjem razstave in učiteljem je treba dati vse priznanje za tako posrečeno zamisel. Mogoče bi prihodnjo podobno razstavo priredili na temo Veliki osvobodilni boj z oboroženo revolucijo.
A.P. - OGAREV
..........»......»im.........................m,..,...m....,...................
RAZMIŠLJANJA OB PETNAJSTI OBLETNICI USMRTITVE MARTINA LUTHRA KINGA
Kingovo geslo «Naše najmočnejše orožje je nenasilje» se je, vsaj doslej, že večkrat pokazalo kot učinkovito
»Sanjam, da bodo nekega dne na rdečkastih gričih Georgije sinovi nekdanjih sužnjev in sinovi nekdanjin lastnikov sužnjev skupno sedli za mizo bratstva. Sanjam, da bodo nekoč moji štirje otroci živeli v skupnosti, ki jih ne bo sodila po barvi polti, pač pa po njihovih zaslugah . .
Te besede Martina Lutha Kinga, velikega borca za pravice temnopoltih ah bolje nebelopoltih državljanov ZDA, so vse do njegovega tragičnega konca ostale — sanje, samo sanje. Te njegove besede in globoke misli so še danes marsikdaj le — sanje.
V štirih desetletjih, kolikor jih je Martin Luther King dočakal, so ga pretepali in poniževali, ameriške policijske sile so ga večkrat zaprle, belopolti rasisti so njegov dom večkrat napadli z ročnimi bombami. Njega, pravzaprav njegovo lutko so mnogokrat prebadali z noži. Martin Luther King je veliko krat videl svojo lutko o-ziroma lutko z njegovim imenom na prsih, ki so jo beli rasisti sadistično obešali na drevo in jo z noži prebadali. Nekajkrat tudi zažgali. In vendar Martin. Luther King ni odnehal, nasprotno iz leta v leto je postajal odločnejši po-bomik ljubezni in raztnenjavanja med ljudmi, pofoomik enakopravnosti vseh državljanov ZDA ne-glede na razliko v barvi kože. V tem smislu je iskal tudi pot iz vrelega ameriškega kotla mržnje, sovraštva.
Kaže, da je Martin Luther King imel v svoji kampanji precej uspehov, katti mračnjaške sile. kj so koreninile še v dobi suženjskega sistema, niso hotele popustiti in so pripravljale svoie maščevanje in na današnji dan 1968, torej pred 15 leti je v mestu Memphis
v državi Tennessee kriminalec in zapornik James Earl Ray iz svojega skrivališča ustrelil več strelov na Martina Luthra Kinga, na voditelja gibanja za borbo proti plemenski segregaciji, na Nobela vega nagrajenca za mir Mariina Luthra Kinga, ki se je pravkar odpravljal iz hotela na neki sestanek. Streli iz puške so črnskega voditelja zadeli v vrat in če prav so 'reševalci ranjenega pastorja z vso naglico odpeljali v bolnišnico in so se zdravniki takoj lotili reševanja,, je Martin Luther King izkrvavel, ker so bile rane prebude, da bi mu mogli u-staviti krvavenje. Martin Lutlier King še ni dopolnil 40 leta življe nja, ko je obležal mrtev pod streli belopoltih rasistov, ki so se zbali človeka, ki je hotel, da bi bil temnopolti človek enakovreden bela poltemu.
Še danes se spominjamo, kako je zločinski atentat ameriških rasistov vzbudil v svetu ogorčenje in tudi velik del ameriških mna žic se je ob tem zločinu zganil. Tedanji predsednik ZDA Lyndon Johnson, ki se je odpravljal na pot v Honolulu, je svoje potovanje od povedal in preko ameriške televizije zločinski umor obsodil, hkrati pa je pozval ameriške državljane »naj odklonijo sleherne nasilje, slepo nasilje, ki je utonilo življenje Martinu Luthru Kingu . . .*. »Mi ne moremo ničesar doseči z nezakonitostjo in prav nič ne bomo dosegli niti z razcepljenostjo med ameriškim narodom,* je še rekel Johnson.
In prav to protizakonitost in razcepljenost .je z vsem svojim pa četjem obsojal Martin Luther King, ki se je proti nezakonitosti in raz cepljenosti boril vse svoje življenje. če namreč danes vlada v do
ločenih ameriških krogih nekoliko drugačno mnenje, če biti črnec ne pomeni več biti povsem brezpravna raja, je treba velik del zaslug za to pripisati tudi Martinu Luthru Kingu. V času Kingovega otroštva, rodil se je namreč leta 1929, je po vseh ZDA in še pose bej v južnih predelili velike dežele veljalo mnenje, da črnec ni čla veško bitie, da pravzaprav niti ne zasluži biti človek, veljalo je mnenje, da črnec ne potrebuje šole in zato v šolo niti ne sme. Za črnca, ki je veljal kot odlična delovna sila, je veljal tudi nepisan zakon, da ne zasluži za isto delo enako plačo kot jo dobi njegov belopolti delovni tovariš na polju, v delavnici ali kjerkoli. In ob kakšnem stanju so še tako rekoč same od sebe rojevale sile, ki so nujno vodile v odpor. In te spontane sile proti rasizmu so začenjale dobivati svoje oblike in svojo organizacijo. V organiziranje teh sil, v organiziranje tovrstnega gibanja še je vključil tudi mladi Martin Luther King, ki pa je ubral nekoliko drugačno pot, kot so jo narekovali drugi. Sprožil je namreč »borbo nenasilja*, namreč gibanje, ki naj bi doseglo enakopravnost, vendar pa ne z nasiljem. Mnogi so za Martina Luthra Kinga rekli, da je ameriški Gandi ali tudi da je črni Gandi v ZDA. In kot je veliki indijski Gandi s svojim množičnim gibanjem izpodkopaval kolonialno oblast Velike Britanije v Indiji, da so 7. junija 1947 angleške ladje odpeljale iz Indije poslednje enote angleške a kupacijske vojske in tudi angleškega guvernerja, tako je množični odbor nenasiVa, ki ga je vodil Martin Luther King krepko ■ razmajal ali bolje zamajal temelje reakcionarnega rasističnega sveta
v ZDA, predvsem rasističnega Juga.
Kdor se spominja one dobe, ve kako je »črni Gandi* postal zelo popularen v svetu. In tudi v ZDA. Martin Lutlier King je namreč organiziral ah vsaj sodeloval pri organiziranju mogočnih demonstracij črncev, katerim se je pridruževalo vedno več belopoltih sa mišljenikov, ki so v dolgih dolgih kolonah karakali po ameriških mestih in »brez nasilja grozili* ameriškim belopoltim rasistom in jih opozarjali, da; bo ■ treba prej ali 'slej rešiti status črnskega prebivalstva, status najmanj 25 milijonov ameriških državljanov črne polti, ki jim je bilo marsikaj prepovedano, ki niso smeli npr. v ' javna prometna sredstva, ki niso smeji v vsako kavarno, v vsak javni lokal, kajti belopolti ameriški Rasist črnca ni prenesel razen v delavnici, rv tovarni, na polju, kot strežno osebje, pač tam, kjer je črnec za njega garal. In kaj se je sedaj dogajalo? črnec ni napadal belopoltega rasista, pač pa je mimo sedel v restavracijo,, ka mor mu je bilo prepovedano, vstopil je v park, ki je bil za bela poltcga meščana in sedel na nje govo klop, stopil je v hotel, ki je bil namenjen le belopoltemu človeku, stopil je v čakalnico na kolodvoru ali postajališču, kamor bi ne bil smel, ker je bila čakalnica rezervirana za belopoltega človeka. In čeprav so črnca bela polti rasisti pretepli, jim ni odgo varja 1 v enaki meri. pač pa z vztrajnostjo, ostajal je pri svojem načelu, ki je bilo načelo Martina Luthra Kinga, da bo tudi z nenasiljem zmagal, pa naj gre za nasilje rasista ali za nasilje uradne belopolte Amerike, kajti črnskega človeka »na prepovedanem me-
stu* niso napadali le belopolti rasisti, pač pa tudi belopolti ameriški policaji, ki so zelo pogosto nagnali proti črnskemu človeku — policijskega psa.
In tu je prišel Martin Luther King v navzkrižje tudi z delom svojih črnskih ljudi včasih celo s samim seboj. Na eni strani so ga belopolti rasisti smatrali »za nesramnega voditelja upora*, z druge strani pa so ga mnogi črnci smatrali za kolebljivca, ker da je preveč mehak in da popušča tudi tam, kjer bi bilo treba udariti. Kakor je znano, so prav v tisti dobi imeh v ZDA tudi zelo močno črnsko strujo odpora ali že upora, ki je na beli rasizem odgovarjala s črnskim rasizmom.
Nenasilni odpor, že skoraj upor, ki ga je proglašal in vodil Martin Luther King pa je vendarle žel določene uspehe. Čeprav smo v začetku rekli, da njegove sanje o enakopravnosti črncev v ZDA o stajajo sanje, je tudi res, da so se razmere dokaj spremenile in da je Kingovo geslo »naše najmočnejše orožje je nenasilje* marsikje in v marsičem obveljalo, morda celo zaradi tega, ker je tudi sam postal žrtev belopoltega nasilja, kajti mrtvi Martin Lutlier King je postal izredno učinkovit element v rokah tistih ameriških naprednejših krogov ki so spoznali, da so njegove ideje zares veljavne tudi v zadnjem času tu ali tam pa javi kaka skupinica ku kuks kla novcev, njihova pojava ne vzbuja več strahu, kot ga je vzbujala ne koč. čeprav bi ne mogli in tudi ne hoteli reči. da predstavljajo rasisti le folklorno posebnost, kot je reke) nekdo pred nedavnim, je tu di res, da je rasizmu v ZDA kot odločilni sili odklenkalo.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Svet okoli nas
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.00	Dnevnik
14.00	Tam tam - Aktualnosti Dnevnika 1
14.40	Koncert Antonella Vendittija
15.30	šolska vzgoja:
Pričevanje za Giustina For tun ata
16.00	Shirab - risanka
16.20	Dnevnik 1 - Objektiv na .. .
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Remi - risani film
17.30	Festival disokluba - Posebna oddaja iz Vibo Valentia
18.00	Komični filmi s Stanliom in Oliom
19.00	Italija zvečer
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Večerna kriminalka
21.45	Quark . potovanja v svet znanosti
22.30	Dnevnik
22.40	Mister Fantasy - glasbeni program
23.35	Šolska vzgoja:
Non vivere copia
00.05 Dnevnik 1 - Nočne vesti
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Tandem
14.05	Plavtime - tekmovanje med mladimi iz Rima in Turina
14.40	Risanka
15.10	Oddaja o radovednosti
15.30	Videogames
15.45	Risanka
15.50	Potovanja
16.30	Šolska vzgoja:
Follow me
17.00	Mork in Mindy - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Tedenska oddaja o gledali šču in glasbi
18.40	Dnevnik 2 - Večerne športne vesti
18.50	Starsky in Hutch - TV film Zvita kot lisica
19.45	Dnevnik 2
20.30	<2001: Odissea nello spazio* (»2001: Odiseja v vesolju) režija Stanlevia Kubricka
22.45	Dnevnik 2 - Nocoj
22.55	Srečanje s kinematografijo kinematografske novosti
23.05	Planet Toto
23.55	Dnevnik 2 - Nočne vesti
Tretji kanal
15.25	Goldoni v belem in črnem
18 25 «L'orecchiocchio*
20.05	šolska vzgoja:
Didaktične komunikacije
20.30	Dnevnik 3 - Set
21.30	Glasbeni ansambli v Loretu
22.20	Dnevnik 3
22.55	Genova: Bil je nekoč kino
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano
9.05, 10.35 in 16.25 TV v šoli
Zagreb kot kulturno - zgoda vinski spomenik; Avstralija; Kenija; Poklici v .proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev; nio'ekularna zgradba snovi: Zemlja se spreminja
Če se vam pokvari televizijski sprejemnik morate pa klicati elektrotehnika - elektronika. Pri tem pa ne pomislite. da televizor brez e-lektričnih instalacij, ki jih v stanovanju polaga elektro inštalater, ne bi delal. In če pralni stroj noče več prati perila, pokličete elektrome-hanika. Vendar, kot boste videli v tej oddaji, so to le najbolj enostavna dela za pa klice, s področja električnih strojev in naprav
Včasih hudega zločinca niso kaznovali z obešenjem, tem več so ga poslali na gaie jo — na veliko ladjo z dve sto ali tristo veslači. Tam je veslal — se pravi — delal. Delo je torej v tem prime ru kazen. Toda jaz ob le pem vremenu prav rad se deni v čoln in veslam. Ali je to tudi kazen? Zame ni, na sprotno — lepo je. Kdaj e sprotno — lepo je. Kdaj je čisto nekaj drugega, bomo spoznali v današnji oddaji
17.25	Poročila
17.30	Zbis - V. Bitenc: Zlati če veljčki
17.55	Glasba narodov: Mehika, 3. oddaja
18.25	Obalno kraški obzornik
18.40	Pisani svet
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	John Steinbeck: Vzhodno od raja, L del ameriške nadalj. Znani ameriški pisatelj, No belov nagrajenec, John Stein beck, se je rodil leta 1902 v kalifornijskem mestecu Šali nas. Njegov oče je imel manjšo kmetijo in hkrati u radniško službo v mestu. Mladost je Steinbeck preživel na farmi, kjer je vzljubil zemljo in spoznal trud in lepoto kmečkega dela. študiral je na stanfordski univerzi in prišel s petindvejsetimi leti v Ne\v York. kjer se je za posili kot novinar, obenem pa je začel pisati novele. Roman »Vzhodno od raja* je izšel leta 1952 in je dosegel veliko popularnost, čeprav ni pisateljevo najboljše delo. Delo obravnava tri genera cije ameriške družine. Zgod ba se začenja v . Novi Angliji in opisuje brata Adama in Charlesa Iraška, ko še živi njun gospodovalni oče Cy rus. Potem pa v življenje o-beh mladeničev vstopi Cathy. lepo in očarljivo dekle, ki pod svojim nedolžnim vide zom skriva zlobno naravo. Prav ona je tista zapeljivka in morilka, ki v družini Tra skovih povzroči največje tra gediie. Dogajanje se preseli v Kalifornijo: Adam in Ca-thy se nastanita v hribovitem predelu salinaške doli ne. Cathy s svojim početjem do konca zlomi Adama, zgod ba pa naprej obravnava živ Ijenje njunih sinov Arona in Čala. Nadaljevanka ima sedem delov
20.50	Aktualno
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja
17.30	T\T} Novice
17.35	TV šola
Danes bodo v okvira oddaje »Odprta mej'a» med dragimi predvajali tudi vest:
GORICA — Volitve na Goriškem
18.00	Inšpektor Bluey - serijski film
19.00	Obzorja
19.30	TVD - Stičišče
19.45	Z nanii pred kamero - odda ja v živo
20.30	Tako se bo končala najina noč - film
22.10 Turistični vodič
22.25	TVD - Danes
22.40 Dokumentarna oddaja Zagreb
17.45	Mali svet
18.15 TV koledar
18.25	Kronika občine Osijek
18.45	Glasbeni klub 83
19.30	TV dnevnik
20 00 Signali, notranjepolitična od daja
20.50 Ena ženska - en film: Projekcija za zaprtimi vrati, francoski film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Od Milj do Devina; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Tone Svetina: »Ukana*, 2. del; 14.30 Ropotuljica; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Deželni avtorji: P.P. Pasolini: »Ubesedovanje*.
KOPER
(Sloveofik' program)
6.30, 13.30, 16.30 Poročila in Primorski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Cestne razmere;
6.45	Prometni servis: 7.15 Val 202; 12.40 Popoldne na valu Radia Koper; 13.00 Zanimivo; 13.15 Glasbena šola; 13.40 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.00 Prisluhnite med glasbo...; 14.30 Zborovska glasba; 15.00 Dogodki in odmevi;, 15.30 Glasba po željah; 17.00 Zaključek.
KOPER
(Italijanski program)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30 11.30,
12.30,	13.30, 14.30,	15.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Horoskop; 7.30 Glasba; 7.50 Time mušic; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.20 Glasba; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasbeni program; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna; 15.45 Glasba; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 in 18.45 Glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.008.45	Glasbena kombinacija; 9.02 Radio tudi jaz '83; 11.10 Top and roli; 11.34 Rossini; »Trud*: 12.03 Ulica Asiago Tenda: 13.25 Poštna kočija; 13.25 Master: 14.30
Dabadam bam bam: 13.03 Oblo:
16.00	II paginone; 17.30 Globetrot ter: 18.35 Srečanje z. B. Streisand in F. Sinatro; 19.30 Radio 1 - jazz ’83; 20,00 Francosko gledališče med stoletjema 1850-1915 ; 20.40 Pozabljene glasbene strani; 21.03 Skrivnostna • Italija; 22.27 Magic moments; 22.50 Glasbeni odmor;
23.05	Telefonski klic.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30 in
19.30	Poročila; 6.00 7.05 Dnevi;
8.00	Šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 -predvaja; 8.45 Radijska priredba; 9.32 «L’aria che tira»; 10.30 Ra-diodue «3131*; 12.48 Glasbeni e, fekt; 13.41 Sound-track; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Krog Sonca; 19.50 Predmet razgovora; 21.30 Potovanje skozi noč;
22.50	RadiodUe «3131»; Nočni program.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00.11.00. 12.00. 14.00. 19.00 Poročila; 6.10,
6.45	in 7.35 Prometne informacije;
6.50	Dobro jutro, otroci; 7.45 Iž naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za ..; 11.05 Ali poznate.,.?; 11.35 Naše pesmi jn plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12 40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iž naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Čez tri gore, čez tri dole;, 15.00 Dogodki in odmevi;
15.50	Radio danes, radio jutri;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč. otroci;
19.45	Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska - Matej Šarc - oboa; 21.05 Radijska igra; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni pro gram.
NOGOMET
V POKALU PRVAKOV
Juventus povsem nared Spencer (v razredu 500 ccm) nedosegljiv za srečanje s Poljaki
Za jutrišnjo tekmo izredno zanimanje ne samo v Italiji
TURIN — Juventus se temeljito pripravlja za jutrišnjo polfinalno tekmo nogometnega pokala prvakov proti poljskemu moštvu Widzew iz Lodža.
Turinčani so včeraj opravili zahtevnejši trening. Pred le-tem pa jih je obiskal predsednik Giovanni A-gnelli, ki je igralcem svetoval, naj dajo vse od sebe, saj Poljakov ne gre podcenjevati.
Trener Trapattoni je po treningu dejal, da je moštvo povsem nared za jutrišnji veliki spopad. Vsi igralci so v dobri formi in povsem si je opomogel tudi Brio. Pristavil je, da njegovi varovanci gotovo ne bodo storili usodne napake, ki jih je drago stala v mestnem derbiju proti Torinu in da se od poljskega moštva najbolj boji protinapada.
Poljski prvaki so medtem že dopotovali v Turin in opravili trening.
Med poletom iz Varšave v Rim je zrakoplov, na katerem so bili poljski nogometaši, zadela strela, kar je povzročilo med potniki precej preplaha. Kaj kmalu pa so si vsi opomogli in poljski nogometaši so že na včerajšnjem treningu dokazali. da so v zelo dobri formi.
Za jutrišnje srečanje v Turinu je zanimanje izredno. Stadion je seveda razprodan. Tekmo pa bodo prenašale številne televizijske postaje iz raznih delov sveta.
Italija klonila Franciji
CANNES — Na mednarodnem mladinskem nogometnem prvenstvu je Italija v finalu s 3:1 po streljanju enajstmetrovk zgubila proti Franciji. Po regularnem delu tekme in po podaljških je bil rezultat 1:1.
MOTOCIKLIZEM
Im FRANCIJE V LE MANSU
Nedeljska dirka pa se je tragično končala m Švicarja Frutschija
LE MANS — Tudi na nedeljski motociklistični dirki za »veliko nagrado Francije*, drugi preizkušnji svetovnega prvenstva, je Američan Freddy Spencer v najprestižnejšem razredu potrdil svojo premoč. Na drugo mesto se je uvrstil predlanski svetovni prvak, Italijan Marco Lucchinelli, tretji pa je bil nepričakovano Britanec Rod Haslam. Edini, ki se je učinkovito upiral Spencerju in je bil nekaj časa tudi v vodstvu, je bil Roberts, vendar se je zaradi okvare na vozilu moral zadovoljiti s četrtim mestom. Smolo pa so i-meli lanski svetovni prvak Uncini, Mamola in Lawson, katerih vozila niso vžgala (verjetno zaradi nizke temperature).
Dirka pa je terjala novo smrtno žrtev. Potem ko je že med poskusnimi vožnjami zgubil življenje Japonec Iwao Ishikawa, je v nedeljo zaradi hudih poškodb, ki jih je u-trpel med padcem v 10. krogu, v bolnici umrl še 30-lethi Švicar Mi-chel Frutschi, zaradi česar so na
•HniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiB
wmm
m
lasa:	, *. -	„ *	> ;
TOKRAT BREZ VEČJIH PRETRESOV
21. kolo 1. jugoslovanske lige je minilo brez večjih pretresov. Vodeča Dinamo iz Zagreba in Partizan sta brez problemov prebrodila gostovanji v Nišu oz. Novem Sadu, beograjski OFK in Rijeka sta osvojila točke upanja, Hajduk in Olimpija sta podpisala prvi predaji v drugem delu prvenstva in tako je v nadaljevanju edinole Crvena zvezda še brez poraza.
V preteklosti, ko je zagrebško moštvo jurišalo na naslov, je prav odločujoče tekme zgubljalo v Nišu (leta 1967 in 1979), tokrat pa je z dvignjeno glavo zapustilo stadion. Partizan je imel slabšo nalogo v Novem Sadu, kjer je sicer dosegel dva gola, eden od teh pa je bil avtogol in tako je pred rekordnim številom gledalcev (25 tisoč) osvojil le točko.
Konec je tudi spomladanskih u-spehov Spličanov in Ljubljančanov. Skopijanci so z zadetkoma Ringova in Uroševiča odpravili Hajduk, po 375. minutah pa je moral kloniti tudi Budimčevič, odlični vratar Olimpije, ki je z 2:0 zgubila v Vinkovcih. Neporažena je tako le Crvena zvezda, vendar tudi ona ne bo dolgo zdržala, če hočemo soditi po nedeljskem remiju (2:2) z zadnjeuvrščeno Ga-
leniko.
Po odličnem startu v drugem delu, sarajevski enajsterici vse bolj zaostajata in sta vse dlje od uvrstitve, ki bi jima zagotavljala nastop v pokalu UEFA. Borba pred izpadom je težak posel, nanj pa sta se že privadila OFK Beograd in Rijeka: Beograjčane je rešil Marič prav v zadnji minuti, Rečane pa povratnik iz Španije, Kustudič.
IZIDI 22. KOLA
Radnički - Dinamo (Z)	1:1
Rijeka - Velež	2:1
Sarajevo - Osijek	1:1
Dinamo (V) . Olimpija 2:0 Vojvodina - Partizan 1:1 Sloboda - Željezničar 3:0 Galenika - C. zvezda 2:2 Vardar - Hajduk	2:1
OFK Beograd - Budučnost 1:0
LESTVICA
Dinamo (Z) 31, Partizan 29, Hajduk, C. zvezda 26, Radnički 25, Sarajevo 24, željezničar 23, Sloboda 22, Vardar. Osijek, Budučnost 21. Dinamo (V), Olimpija 20, Rijeka, Velež, Vojvodina 19, OFK Beograd 17, Galenika 13.
PRIHODNJE KOLO (10. 4.) Partizan - Galenika (9. 4.), Budučnost - Radnički (9. 4.), Sarajevo - Sloboda, Osijek . Rijeka, Velež - Vardar, Hajduk - Vojvodina, C. zvezda - OFK Beograd, Dinamo (Zagreb) - Dinamo (Vin-kovci), Olimpija - Željezničar.
francoske organizatorje in na samo progo, ki je bila še nevarnejša zaradi slabih vremenskih razmer, letele hude obtožbe.
VRSTNI RED
500 ccm: 1. Spencer (ZDA) hon da; 2. Lucchinelli (It.) honda: 3. Haslam (VB) honda; 4. Roberts (ZDA) yamaha; 5. Huewen (VB) suzuki. Lestvica SP: 1. Spencer 30 točk; 2. Roberts in Haslam 20; 4. Lucchinelli 14: 5. Fontan 13.
250 ccm: 1. Carter (VB) yamaha; 2. Cornu (Švi.) yamaha; 3. Rati-cault (Fr.) yamaha; 4. De Radi-gues (Bel.) chevallier: 5. Head (VB) armstrong. Lestvica SP: 1. De Ra-digues (Bel.) 20; 2. Comu (Švi.) 18; 3. Balde (Fr.) in Arter (VB) 15; 5. Fernandez (Fr.) 13.
125 ccm: 1. Tormo (Šp.) MBA; 2. Seligni (Fr.) MBA; 3. Vitali (It.) MBA. Lestvica SP: 1. Tormo (Šp.) 15; 2. Seligni (Fr.) 12; 3. Vitali (It.) 10.
50 ccm: 1. Dorflinger (Švi.) krei-dler; 2. Lazzarini (It.) garelli; 3. K'ein (ZRN). Lestvica SP: 1. Dorflinger (Švi.) 15: 2. Lazzarini (It.) 12: 3. Klein (ZRN) 10.
Prikolice:	1. Bilan - Waltisperg
(švi.) LCR; 2. Barton - Birchall (VB) yamaha; 3. Schwarzl - Huber (ZRN) yamaha. Lestvica SP: 1. Bilan 15; 2. Barton 12: 3. Selnvn.-zl 10.
AVTOMOBILIZEM
«SAFARI RALLY»
Finec Vatanen nepričakovano prvi
NAIROBI — Na avtomobilskem rallyju Safari je povsem nepričakovano zmagal Finec Ari Vatanen (opel asccna), ki pa se ima zahvaliti predvsem smoli, ki je zadnjo noč zaustavila vodeče.
LESTVICA: 1. Vatanen - Harriu-man (Fin. - VB) opel ascona 60.58’; 2. Mikkola - Hiertz (Fin. - šve.) audi quattro po 6’; 3. Mouton - Pon s (Fr. - It.) audi quattro po 59’; 4. Shah - Khan (Ken.) datsun 240 RS po 1.22’; 5. Takoaka . Sunahara (Jap.) subaru 1800 po 7.15’; 6, Iwa-se - Vinavak (Ken.) datsun PA 11 po 7.27’; 7. Takahashi - Pringle (Jap. - Ken.) subaru 1800 po 8.06’; 8. Hellier - Hope (Ken.) peugeot 504 po 8.31’; 9. Duncan - Bennett (Ken.) datsun po 8.37’; 10. Anvvar Davis (Ken.) datsun po 9.23’.
Lestvica pilotov za SP
1. Mikkola (Fin.) 65; 2. Mouton (Fr.) 37; 3. Vatanen (Fin.) 34; 4. Rohrl (ZRN) 32; 5. Blomquist (Šve.)
27; 6. Alen (Fin.) 25; 7. Lampi (Finska) 12.
Lestvica avtomobilskih hiš 1. Audi 48; 2. Opel 37; 3. Lancia 32; 4. Datsun 16; 5. Talbot 8; 6. Renault 6; 7. Citroen in Peugeot 2.
KOLESARSTVO
DIRKA PO FLANDRIJI
Jan Raas prvi
MEERBECKE (Belgija) - Nizozemec Jan Ras je osvojil prvo mesto na mednarodni kolesarski dirki po Flandriji.
Med favoriti te dirke je bil tudi Italijan Francesco Moser, ki pa je na cilju krepko zaostal.
VRSTNI RED
1. Raas (Niz.), ki je prevozil 272 km v 6.37’14” s poprečno hitrostjo 41’087 km na uro: 2. Peeters (Bel.) 6.38”44”; 3. Sergeant (Bel.); 4. Co-lijn (Bel.); 5. Nulens (Bel.) vsi v času Peetersa.
ii!
na
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA

•	v
Šibenčanom prvi krog, toda
Šibenka je na dobri poti, da osvoji letošnje jugoslovansko dr žavno košarkarsko prvenstvo. Ši benčani so namreč v prvem fi nalnem srečanju doma premagali sarajevsko Bosno in tako vodijo z 1:0.
Zmaga Dražena Petroviča in to varišev je bila povsem zasluže na, in to predvsem zaradi dobre igre v drugem polčasu, ko so do mačini v glavnem po zaslugi Ja riča in Šariča «razbili* obrambo gostov, dosegli vrsto košev z meti od daleč, priigrali si zanesljivo prednost, ki so jo nato uspeli obdržati do konca tekme.
Po drugi strani pa dokaj preseneča slaba igra Bosne v drugem polčasu. V prvem delu so namreč Sarajevčani stalno vodili in so bili tudi v vseh elementih igre znatno boljši od domačinov, še posebno sta izstopala Radovanovič in Varajič, ki pa sta v nadaljevanju odpovedala. In prav ta preobrat Sarajevčanov v dveh delih srečanja preseneča. Nihče namreč ni mogel pričakovati, da bi lahko Sarajevčani, ki uvrščajo več izkušenih košarkarjev, kot so Varajič, Radovanovič, Benaček
a m m
itd., tako popustili v drugem delu tekme, ko je navadno boljše bolj izkušeno moštvo.
Verjetno so se Sarajevčani «bali zmage*, ker si drugače res ne moremo razlagati tako slabe igre v drugem polčasu. Na dlani pa je, da je zopet odločilno pripomoglo k zmagi Šibenčanov sijajno domače občinstvo, ki je bilo svojim varo mncern vselej ob strani in jih srčno bodrilo tudi tedaj, ko so košarkarji Šibenke poprečno igrali.
Jutri bo v Sarajevu drugo finalno srečanje, v katerem je seveda Bosna nesporni favorit. Težko je namreč pričakovati, da bi lahko Ši benčani pre senetili Sarajevčane v gosteh, saj so Dražen Petrovič in tovariši doslej na tujem igrali dokaj poprečno. Povsem jasno je namreč, da si je Ši benka zastavila kot cilj za osvojitev državnega prvenstva le zmage na domačem ;grišču. Doslej je trenerju Djuroviču ta namera povsem uspela.
Bo Šibenki ta «taktika» uspela tudi v sami končnici prvenstva? Težko je reči, ker je tudi težko pričakovati, da bi Bosnini košarkarji v sobotnem tretjem finalnem in odločilnem srečaniu v Šibeniku (o zmagi Bosne v Sarajevu seveda ne dvomimo ...) zopet ponovili napake iz prve tekme.
IZID PRVEGA FINALNEGA SREČANJA V ŠIBENIKU: šibenka — Bosna (SA) 103:98

KOŠARKA
ZA ITALIJANSKI DRŽAVNI NASLOV
Dragan Kičanovič zopet odličen
Proti Berloniju je dosegel 30 točk in tako se je Scavolini uvrstil v polfinale, v katerem bo danes igral proti Billyju
Znan je tudi četrti polfinalist za italijanski državni naslov. To je Scavolini iz Pesara, ki je v tretji in odločilni četrtfinalni tekmi «play-offs* zasluženo doma premagal moštvo turinskega Berlonija s 96:85 (43:38).
Glavno zaslugo za ta uspeh ima Dragan Kičanovič, ki je bil daleč najboljši na igrišču in je obenem dosegel tudi 30 točk. Zadovoljivo pa je opravil svojo nalogo tudi Jerkov (14 točk).
Pri gostih sta bila najuspešnejša Vecchiato in Sacchetti, ki sta dosegla po 18 točk.
Že danes pa čaka Scavolinijeve košarkarje izredno težka naloga. V prvi polfinalni tekmi bodo namreč igrali v Milanu proti Billyju.
TAKO V ČETRTFINALU Bancoroma - San Benedetto 2:0 (67:54 in 65:63)
Ford - Sinudvne	2:1
(81:88; 86:82 in 80:74)
Scavolini - Berloni	2:1
\96:73 ; 90:103 in 96:85)' ' w7
VATERPOLO
Jugoslavija najboljša na turnirju «šestih narodova
MAASTRICHT (Nizozemska) -Na mednarodnem mladinskem turnirju «šestdh narodov* je Jugosla-'nja z zmago proti Španiji (10:6) osvojila prvo mesto. Vrstni red: 1. Jugoslavija 10 točk; 2. Italija 8; 3- ZRN 6; 4. Španija 3; 5. Nizo-*®toska 3; 6. Francija 0.
Prot Ivan Peterlin: ^Velika zasluga staršev
.................""Milim."•'•»lil',.............................................................................................
POGOVOR Z VADITELJEM OTROŠKE TELOVADBE PRI ŠZ SLOGA
V Zagrebu je umrl Bernard Vukas
ZAGREB — Pri starosti 56 let je včeraj nepričakovano za srčno kapjo umrl eden najbolj popularnih nogometašev vseh časov Bernard »Bajdo*
Vukas.
Nogomet je začel igrati pri 13 letih v mestnih zagrebških mladinskih klubih, leta 1947 pa je prestopil k splitskemu Hajduku, s katerim je tudi osvojil tri državne naslove.
Nastopil je 59 krat z jugoslovansko reprezentanco in skupno dosegel 22 zadetkov. Nastopil je na dveh olim pijskih igrah (leta 1948 in 1952) in ha dveh svetovnih prvenstvih (1950 in 1954).
Igral je tudi dve leti pri italijanskem prvoligašu Bologni in pet let Pri avstrijskem klubu GAK.
Biser v njegovi izredni karieri pa Predstavlja nastop v Belfastu (1955), ko je evropska selekcija premagala ♦nepremagljivo* Anglijo s 4:1 in Vukas je dosegel kar tri zadetke.
Omenili smo že, da deluje pri športnem združenju Sloga več vaditeljev, ki se ukvarjajo s telovadbo za najmlajše. Tokrat smo se pogovorili s profesorjem Ivanom Peterlinom, ki je obenem tudi tajnik naše športne krovne organi zaci.je.
»Povedati moram, da so pobudo za organizirano otroško vadbo sprožili starši osnovne šole F. Bevk z Opčin, športno združenje Sloga nudi samo tehnično pomoč, medtem ko je organizacija še danes v rokah združena staršev te osnovne šole. Začetki segajo pred sedmimi, osmimi leti in odtlej je takšna pošolska dejavnost doživela čedalje večji razmah, tako da danes na Opčinah redko srečamo osnovnošolca, kj bi se v prostem času ne ukvarjal s telesno kulturo.*
»Delo Sloge pa je drugačno. Pred tremi leti smo namreč sprožili podobno pošolsko telovadbo v Trebčah, v Gropadi in na Padri-čah. S tem da se s to dejavnostjo v Bazovici ukvarja ŠD Zarja, lahko rečem, da krijemo ves vzhodni Kras, s čimer zapolnjujemo vrzel. kj nastaja zaradi pomanjkanja ustrezne vadbe v rednih šolskih urah. Zasluga za to gre predvsem staršem posameznih vasi.*
uKakšne pa so težave?*
«Prob!emov je seveda veliko, čeprav smo na Opčinah zelo dobro organizirani. Starši so brž razumeli, kaj morajo nuditi svojim o-trokom, vrhu tega pa imajo na voljo telovadnico nižje srednje šole Kosovel, ki je za vadbo čudovita. Tudi v drugih vaseh je pri starših veliko razumevanja, a popolnoma primanjkuje ustreznih vadbenih prostorov. Otroci vadijo v večjih razredih, kar je nadvse neprimerno. Drugi problem so kadri. Usposobili smo nekaj deklet, sicer naših odbojkaric, ki so se udeležile tečajev za vaditelje osnovnošolske telovadbe v Mozirju. Kar se tega tiče, se stanje izboljšuje iz leta v leto.*
rKakšno korist pa prinaša ta dejavnost Slogi?*
«Rezultati se že poznajo. Starši sami so želeli, da bi poleg k redni telovadbi otroci zahajali še k 'minivolleju’. Vadba je tako bolj komplektna. Ni torej naključje,
M? <- -	* -	/■	-
OBVESTILO
»C.. .vc	% ,	'	' '	'	%
Atletska zveza ŠZ Bor
obvešča, da bo jutri, 6. aprila, ob 20. uri na »prvem maju* seja odbora.
da naše mlade odbojkarice segajo že od samega začetka po najvišje rezultate, ne samo v Trstu, ampak tudi v deželi in celo v državi.*
«Z otroki se ukvarja več naših društev. Je vaše delo usklajeno?* «Na žalost ni tako. Veliko je govora o tem, da bi združili programe vadbe, a tega še nismo u-resničili. Objektivnih težav je več. Ponekod vadijo otroci v razredih, drugje v telovadnicah. Ob tako različnih pogojih za delo je tudi vsako usklajevanje načrtov praktično nemogoče.
Res je tudi, da imamo zelo malo usposobljenih ljudi, poklicnih vaditeljev pa še manj. O dolgoročnejših načrtih ni torej še moč govoriti, čeprav smo najbrž že ubrali pravo pot.*
«Lahko torej upamo, da bomo kmalu imeli osnovnošolsko olim-piado, ki bo res odprta vsem tržaškim otrokom?*
«Mislim, da je to mogoče uresničiti že v kratkem času. Seveda pa lahko gremo še dlje. Lahko bi se na primer zgledovali v tiste športne panoge, ki so za vsakogar posebej najprimernejše in v katerih bi se lahko uveljavili.* rMnogo se govori tudi o preobremenjenosti naših osnovnošolcev. . .»
»
»Popolnoma se strinjam, da so otroci preobremenjeni. Res pa je tudi, da smo pripadniki manjšine in kot taki se žal ne moremo zadovoljiti z enostranskim delovanjem, kajti če je šport ena poglavitnih postavk našega zamejskega življenja, isto velja tudi za kulturo, prosveto itd. Zato je tudi povsem logično, da se naša mladina ukvarja s številnimi dejavnostmi.*
M. ŠUTŠERŠIČ
Billy - Cagiva	2:0
(75:69 in 81:80)
TAKO- V POLFINALU Danes: v Milanu: Billy - Scave-lini; v Rimu: Bancoroma - Ford.
TENIS
TURNIR V MON1E CARLU
Šved Mats Wilander zmajal brez težav
MONTE CARLO - Mladi Šved Mats Wilander je osvojil mednarodni teniški turnir v Monte Carlu. V finalu je namreč brez vsakršne težave in le po uri in pol igre premagal Američana Mela Purcella s 6:1, 6:2, 6:3.
V finalu dvojic pa sta zmagala Madžar Taroczy in Švicar Gun-thardt, ki sta s 6:2, 6:4 odpravila Francoza Lacontea in Noaha.
cija. Poljska, in Kanada, ki so o-svojile po eno srebrno odličje, Madžarska je osvojila dve bronasti kolajni, Romunija in Sovjetska zveza pa po eno bronasto.
ŽENSKI TUftNrtt V TARANTD
Cecchinijeva bolpa od Sabrine Goleš
TARANTO — Italijanka Cecchi-nijeva je v finalu ženskega mednarodnega turnirja v Tarantu premagala Jugoslovanko Sabrino Goleš s 7:6, 6:7, 6:3.
V finalu dvojic pa sta Jugoslovanki Renata Sašak in Sabrina Goleš izgubili proti avstralskemu paru Pamtaii Mintor s 4:6, 3:6.
Bontempi najhitrejši
LEGORRETA — Na prvi etapi kolesarske dirke po baskovski deželi je bil v zadnjem naletu najhitrejši Italijan Guido Bontempi, ki je 188 km dolgo progo prevozil v 4.50’20”.
ČSSR boljša od Italije
CORTINA D’AMPEZZO — V prijateljskem srečanju v hokeju na ledu v okviru priprav na svetovno prvenstvo A skupine je Češkoslovaška s 3:2 premagala Italijo.
ATLANTIC CTTY - Američan Aaron Pryor je zlahka ubranil svetovni naslov v superlahki kategoriji (WBA), saj je že v 3. krogu s TKO premagal izzivalca, Južnokorejca Sang Hunn 'Kima.
ATLETIKA
»ZLATI ČEVELJ*
Sebastjan Coe po pričakovanju
VIGEVANO - Kot je bilo pričakovati, je Anglež Sebastian Coe o-svojil mednarodno tekmovanje v teku za trofejo «Zlati čevelj* v Vi-gevanu.
Edini, ki se mu je nekoliko upiral, je bil Italijan Gelindo Bordin.
VRSTNI RED (6,600 km)'
1. Coe (VB) 18’28”; 2. Bordin (It.) 18’30”; 3. Serra (It.) 18’38”.
1.	— 1.	Dumrek	2
2.	Rolva	2
2.	— 1.	Altomare	X
2.	Exor	X
3.	— 1.	Alisiano	1
2.	Marcovaldo	X
4.	— 1.	Ancar Ve	1
2.	Akron D’Ausa	X
5.	— 1.	Chaise D’Or	1
2.	Teofrasto	2
6.	— 1.	Hunur	2
2.	Farelia	X
KVOTE
12 (23 dobitnikov) 8.017.600 lir 11 (510 dobitnikov) 350.000 lir 10 (5499 dobitnikov) 32.000 lir
•imvNtlnnimliimiimiiHiunifniiiliifiiiiiiiiiiiiiHiiMnmiiHiniiiiiiiimiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiinimiMiniMiini
V NEDELJO V LONJERJU NETEKMOVALNI POHOD
<2. TROFEJA ADRIE
V nedeljo, 10. aprila, bo v Lonjerju startala druga izvedba netekmoval-nega pohoda za «2. Trofejo Adrie*. Tekmovanje je namenjeno vsem, moškim in ženskam, mladim in sta-
___________________ ____________ rejšim ter bo, kot lani, potekalo iz
.. ...	Lonjerja. na Katinaro do vrha Mon-
Velik uspeh Italije	tebella. Od tu navzdol v Rovte proti
BUDIMPEŠTA — Na svetovnem ljudskim hišam na Alturi, nato preko bivše železniške proge do plin-
SABLJANJE
mladinskem sabljaškem prvenstvu v Budimpešti je Italija dosegla velik uspeh, saj je osvojila kar štiri zlate in eno srebrno kolajno. Sledijo Fran-
skega rezervoarja nad Ricmanji, od koder se pot povzpne do državne ceste št. 202 (Trbiške) ter preko
ALPINE
CAR AUDIO
HI-FI CAR
Vam na uslugo za
PRODAJO - NAMESTITEV - POPRAVILA AVTORADIA IN PROTITATVINSKIH NAPRAV TRŽIČ. VI. Fontanot 3 - tel: 0481/45382
^SS^.'VERJE
mosta nad njo do cilja v Lonjerju.
Vpisovanje bo potekalo v društvenih prostorih v Lonjerju vsak dan od danes, 5. aprila, do sobote, 9. aprila od 18. do 20. ure ter na dan tekmovanja do pol ure pred startom. Vpisnina znaša 2.500 lir.
Vsi. ki bodo končali pohod do 12. ure (pravilen potek pohoda bo predstavljal na predvidenih mestih o-verovljen kartonček), bodo prejeli spominsko plaketo. Posebne nagrade so namenjene še prvim 10 tekmovalcem, prvim 3 ženskam, prvim trem deklicam (od leta 1971 naprej), prvim 3 dečkom (od leta 1970 naprej) ter prvim 10 skupinam z največjim številom vpisanih.
Skupino kot tako mora sestavljati najmanj 15 tekmovalcev. Enoten seznam nastopajočih pa morajo predstaviti vsaj uro pred startom. Pohod bo ob vsakem vremenu. Poskrbljena je zdravniška oskrba s strani združenja krvodajalcev.
Zbirališče je predvideno ob 8.30 v društvenih prostorih v Lonjerju, (R. F.)
Športno uredništvo Primorskega dnevnika izreka družini in ŠD Primorec globoko sožalje ob izgubi predragega Bruna Križmančiča, ki je bil vsa ta leta naš zvest in predragocen dopisnik.
UUMMtllllMMIIlilMIlIMMIIMItlMIMMMMMIIMMMtlMIIMIIMMIMIMMIIMIIIMMIIIMMMMIMIIMMIIMtlMMMMIIMMIMIHMMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIiilimiiiilimiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiUMIMMMMIIMIIIIIIIIIIHIt,m,,,,	,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
V Bazovici obudili staro tradicijo
Nogometni ekipi, ki sta se včeraj v tradicionalnem srečanju pomerili v Bazovici
Bazovci so včeraj po dolgem času spet obudili tradicijo športnih srebanj med Gurjenci in Duljenci. V jutranjih urah se je v prostorih Go-»Rodarske zadruge odvijalo srečanje 9. balinanju. Zmagali so Duljenci.
V popoldanskih urah pa so se Bazovci pomerili v nogometu. Tek ma je bila izenačena le v prvem polčasu, ko sta obe ekipi predvajali lep nogomet. V drugem polčasu pa so pobudo prevgeli Gurjenci, ki so
zagospodarili na igrišču in bi lahko zmagali, ko ne bi Egon Ruže v zadnji minuti izenačil. Najboljši na igrišču je bil tokrat sodnik Lukč. Srečanje se je končalo pri neodločenem izidu 2:2.	(Big)
!f:?: 177-'"	;'	' '	' ' "   •• .. . .... ..........
NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH • NAŠI NAJMLAJŠI V RAZNIH KOŠARKARSKIH PRVENSTVIH
z	••••" l .."..................‘ .. ..""	" "	v' *”....	..... .. .. ....
—
-L .. ail
Peter Volk (Bor): «S svojimi varovanci sem dokaj zadovoljen»
Primarna skrb slehernega slovenskega športnega društva v zamejstvu je doseganje dobrih rezultatov. Poleg tega pa se pri večini naših športnih organizacij vsi odborniki in trenerji dobro zavedajo. da je uspeh vezan predvsem na napredek naraščaja.
Športno združenje Bor ima številno zastopstvo svojih moštev v vseh mladinskih košarkarskih prvenstvih razen naraščajnikov in letos so pri Boru sestavili popolnoma «novo» moštvo minibasketa, v katerem so samo trije igralci, ki so že lani tekmovali.
Od začetka sezone pa vse do danes se je pri našem mestnem društvu vpisalo 14 novih igralcev minibasketa, kj navdušeno vadijo pod vodstvom trenerjev Štoklja in Volka.
Čeprav so Bovori malčki večinoma sami začetniki in so se šele letos prvič prijeli košarkarsko žo-žo, so se v pravkar sklenjenem prvenstvu »Zini & Rosenwasser» dobro odrezali in tudi izbojevali nekaj zmag proti bolj izkušenim ekipam.
Omenili bi tudi, da so nekateri igralci letošnje Borove postave
Urad Tolocalcia pri CONI je sporočil kvote, ki se nanašajo na športno nogometno stavo št. 32, z dne 2. aprila 1983.
13 (481 dobitnikov) 8.995.000 lir 12 (13.490 dobitnikov) 320.000 lir
minibasketa dve do tri leta mlaj ši od italijanskih vrstnikov, tako da bodo lahko nastopali v tej kategoriji še tri sezone.
Peter Volk, ki pomaga Renatu Štoklju pri delu pravi, da je s svojim moštvom zadovoljen, saj se redkokdaj zgodi, da bi s sa mirni začetniki dosegli tako spod budne rezultate.
«Treniramo dvakrat tedensko po uro in četrt.* nadaljuje Volk, »in udeležba je bila doslej zelo dobra, čeprav so fantje včasih malce oreveč živahni. Sedaj se bomo u-deležili prvenstva Plasmon, v katerem bi se morali boljše izkazati kot v prvenstvu Z & R, saj imajo 'mulci' nekaj izkušenj za sabo.*
Mlade Borove nade so torej pozitivno sklenile prvi del sezone in sedaj že čakajo brez preplaha na nove dvoboje, v katerih bodo se-
Borovo moštvo minibasketa. Stoje (od leve proti desni): Peter Volk (trener), Milone, Race, Pavlica, G. Bajc, Jercog, Cupin, I. Bajc; čepe: Pregare, P. Dazzara, C. Dazzara, Krasna, B. Pertot, Acerbi, M. Pertot
veda skušali zmagati. Na pogled so vsi prav res srčkani in težko verjamemo, da se včasih vedejo tako »živahno*. Zaenkrat naj nadaljujejo tako in naj še naprej igraje dojemajo osnove košarke, da se hodo kmalu razvili v dobre
košarkarje. Vaja dela mojstra, dragi borovci, zato potrudite se na vsakem treningu in pazljivo poslušajte trenerjeve nasvete: to je edino veljavno pravilo, ki omogoča hitro napredovanje.
CANCIANI
uredništvo uprava, oglasni oddelek
msi Ul Monleccht S. PP 559	le). (040) Z9 46 12 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. 10481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 tii — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številko 6,00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, zo organizacije in podjetia mesečno 140.00 letno 1400,00 din.
Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškego tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS 61000 Ljubljano
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 ADI1 Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|Ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali uprav., iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
V	1-,-rr	4l»n Italijanske tj
a k	^	zveze časopisnih |f
5. aprila 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska I
založnikov FIEG
PO PISANJU «NEWSWEEKA» IN «NEW Y0RK TIMESA»
Pomoč ZDA somozistom v napadu na Nikaragvo
CIA je v ta namen porabila skoraj 45 milijard Ur - Soma-z is te obveščajo tudi o gibanju nikaragovske redne vojske
hajal iz Pariza, in uslužbencu indijske letalske družbe za 16 milijonov dolarjev heroina
NEW YORK - Medtem ko se na daljuje hajka proti gardistom bivšega diktatorja Somoze postajajo vedno bolj jasne razsežnosti ameriških naporov za destabilizacijo neuvrščene Nikaragve. V svoji zadnji številki navaja ameriški tednik «News\vesk», da je CIA porabila kar 30 milijonov dolarjev (skoraj 45
milijard lir) za oborožitev in ur je	BUJE — Generalni kozul SFRJ v
nje somozistov v svojih honduraških j Trstu Drago Mirošič je včeraj sku oporiščih. Tajnoobveščevalna služba | paj s konzulom Marjanom Bankom
Drago Mirošič na obisku v Bujah
je moiala poseči celo v svoje »črne sklade*, saj je Reagan za destabilizacijo sandinistične revolucije na kazal le 19 milijonov dolarjev.
Ugledni dnevnik «New York Times* pa je objavil pričevanja nekega honduraškega državljana, ki je razkril podrobnosti o ameriški po moči protisandinističnim skupinam na honduraškem ozemlju. Informa tor «New York Timesa*, ki se je o-sebno udeležil raznih operacij, trdi, da Pentagon nudi somozističnim gardistom podatke o gibanju nikaragovske redne vojske, o topniških položajih in o prodiranju oklopnih enot. Ameriški sateliti in izviduiška letala torej neposredno vodijo ojieracije kontrarevolucionarjev v Nikaragvi.
Newyorški dnevnik obenem trdi. da je ivashingtonska administracija že avgusta lani oskrbela z orožjem in strelivom sandinistom sovražne indijance Miskite, ki živijo na ka raibski obali Nikaragve. Ameriški svetovalci pa so pripadnike tega ple mena tudi urili na honduraškem o zemlju, da bi s tem ustanovili zametke »plemenskega odpora* te indijanske skupine.
Prav tako lani so Američani o skrbeli z opremo in razstrelivom diverzantske skupine, ki so se izučile za sabotaže v Argentini. Te diver-zanske skupine so prispele na nikaragovsko ozemlje v prvih dneh januarja. Med njihovimi najuspešnej-š'mi akcijami je napad na pristaniške naprave v mestu Puerto Cabe-zas ob karaibski obali.
«New York Times* poudarja, da sla izjave njihovega honduraškega informatorja potrdila tudi dva ame-ri ka senatorja, člana posebne senatne komisije. Da bi še bolj o-krepil vr-odostojnost. svojega pisanja, je «New York Times* navedel, da je Informacije potrdil tudi neki funkcionar Reaganove admimstra c-ije.
obiskal občino Buje. S predsednikom občinske skupščine Marijom Pajičem in njegovimi sodelavci se je pogovarjal o razširitvi sodelovanja te občine z obmejnimi območji avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Pri tem so bili pozitivno ocenjeni dosežki dosedanjega sodelovanja občine Buje z devinsko nabiežinsko občino.
Ob obletnici falklandske vojne
Ob prvi obletnici argentinske invazije Falklandskega otočja so svojci padlih argentinskih vojakov bučno izrazili svoje nezadovoljstvo do vladne politike. Iti se noče razjasniti o britanskem kolonializma in ameriškem imperializmu	(Telefoto AP)
......lil.Miiii»iiiiiiiiilliiiliiiii»wiiiiiiiiiiiiiiliiilmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiiHimiMmililiiuiitiiliitMlliilMllilllilllllilllilililiiiiilitimimilHiimiHltiiiiiiimiimiliuiimlllllHlllliliillililiM'iin»
KAKO SO VELIKONOČNE PRAZNIKE PREŽIVELI POUAKI
Pomirljiv ton velikonočne poslanice poljskega kardinala Jožefa Glempa
Poslanica za del klera in emigrantske kroge ni bila dovolj radikalna - Drugačnega mnenja sta katoliški tednik Lad in marksistični teoretik Adam Schaff
m
SERIJA POLITIČNIH UMOROV NA ČRNI CELINI SE NADALJUJE
Zaskrbljujoče vmešavanje Pretorie v notranje zadeve afriških držav
Tudi atentat na dr. Mpakatija, najvplivnejšega voditelja malavijskih protivladnih gibanj, nosi očiten južnoafriški pečat
NEW YORK — Ameriški cariniki so zaplenili na letališču Kennedy
(Dopisnink Dela za Primorski dnevnik)
VARŠAVA — Velikonočni prazniki so na Poljskem potekli mirno in z verskimi prireditvami, med katerimi so po vseh cerkvah brali pastirsko pismo kardinala Glempa, polno klica k upanju in dvigu duha milijonov Poljakov.
»Veselimo se vstajenja, radosti zmage, radosti obnavljanja življenja,* je pozival Glemp in poudarjal. da tudi sam, morda še bolj kot ostali, razume »v kako težkem položaju se je znašla domovina*, vendar zaradi tega ne kaže izgubljati upanja in vere.
Vprizadevanju, da bi obdržal kar najbolj pomirljiv ton, je kardinal v novoletni poslanici na nenavaden način nasproti «grehom oblasti* postavil «grehe državljanov*. Ko trdi. da «z bolečino
pakistanskemu odvetniku, ki je pri- j Poljski priinas kardinal Glemp
•iiliiiiiiiMiiiiiiimuiniiiiiiiiiiHiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiHiHiiiminiiiiumimiiliimiiitiiuiiinmiiimtmiimiiiiuHiHiiiMituiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifuniiifiiii«
Podatki o informacijskih sredstvih Slovencev v Avstriji in na Madžarskem
(Posebni dopis)
L,TURI .J AN A — Ustrezno informiranje slovenske narodno-stne skupnosti v Avstriji (na Koroškem), v Italiji (Furlanija - Julijska krajina) in na Madžarskem (Porabje), kakor tudi pripadnikov obeh narodnosti, ki živita v Sloveniji — italijanska v obalnih občinah ter Madžarska v občinah Lendava in Murska sobota — sodi med ustavne obveznosti Slovenije.
Aktivnost slovenskega manjšinske ga življa je na informativnem področju dokaj različna, odvisna pa je predvsem od neenakih možnosti, ki jih nudijo zakoni v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, politika
Magnago
za samoodločbo, toda v okviru Italije
BONN — Južnotirolska ljudska stranka (SVP) si bo tudi v bodoče prizadevala doseči pravico do samoodločbe za nemško manjšino v Italiji, kar pa ne pomeni, da zahteva spremembo meja. Politika, ki bi zasledova la maksimalni smoter, bi na m reč vzbujala med prebivalstvom nade, ki bi jih ,ne bilo mogoče uresničiti, jte poudaril predsednik SVP Silvius Alagna go v intervjuju za zahodnonem ško radijsko postajo Deutsch-landfunk, pri čemer je priznal, da uživa nemška narodnostna skupnost v Italiji višjo raven zaščite kot druge manjšine na svetu.
večinskega naroda pa ekonomske in pogosto tudi kadrovske razmere.
Koroški Slovenci imajo dva tednika: Zveza slovenskih organizacij izdaja »Slovenski vestnik*, Narodni svet koroških Slovencev pa »Naš tednik*. Dnevne vesti tako ne do sežejo bralcev pravočasno, s tem pa je zmanjšana njuna konkurenčnost do avstrijskega tiska. Oba i-m.rta številčno dokaj skromen novinarski kader, težave pa imata tudi z zastarelo tiskarsko tehniko, ca sopisa naroča približno desetina Slovencev na Koroškem. Zelo pri ljubljeni in brani so občinski listi Koroške enotne liste, ki so bistvena in pomembna vez med slovenskimi občinskimi mandatarji in občani. Ta
ke informacijske liste, ki so dvo jeznični. izdajajo v nakladi 34.000 izvodov, zaradi njihove odmevnosti hočejo marsikje preiti na časopisni standard, v nekaterih občinah, kjer^ jih še ni. pa jih bodo začeli v kratkem tiskati.
Precej brana so verska glasila (zlasti »Nedelja*), ki izhajajo tedensko ali kot mesečniki: nekateri med njimi so namenjeni mladini »Dialog*, ki ga izdaja združenje slovenskih duhovnikov, pa je dvojezičen. Mladinski oziroma dijaški listi so po naslovih dokaj številni, vendar pa dosegajo majhne naklade in izhajajo zelo neredno. Komunistična partija Avstrije nudi Slovencem svoj mesečnik »Razredni boj* v slovenski izdaji. Pomembna pa sta tudi dva koledarja, ki ju izdajata Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in družba sv. Mohorja.
Celovški radio emitira mesečno 1400 minut slovenskega programa, vendar so termini oddaj skrajno neugodni. Boj za ugodnejši čas in razširitev programa je zelo težak, saj o tem odločajo politične sile v deželi in programska usmeritev skupnega avstrijskega radia. Slovenski program na radiu v državni pogodbi ni omenjen, zato oblasti zatrjujejo. da je obseg in čas slovenskega programa zgolj dobra volja, ne pa obveznost. Ob tem velja tudi povedati, da zastopniki Slovencev v nemških oddajah nikoli ne smejo govoriti slovensko. Kljub večkratnim zahtevam avstrijska televizija ne predvaja slovenskih oddaj. Obe slovenski organizaciji zahtevata po stopno uveljavljanje slovenščine na TV: prvi predlog je za tedensko enourno oddajo. Kot začasna rešitev pa zahtevajo sodelovanje pred stavnikov manjšine v nekaterih sedanjih oddajati.
Med Slovenci na Madžarskem sta najbolj razširjena »Narodne novine* in »Narodni koledar*. Prvi je ted nik, ki ga že več kot 20 let izdaja Demokratična zveza južnih Slova nov na Madžarskem (Budimpešta). Večina gradiva je v hrvaškem jeziku. nekaj v srbskem (cirilica), ena stran pa ,ie že nekaj let v sloven ščini. časopis ima občasno prilogo za najmlajše, kjer objavljajo tudi nekaj slovenskih člankov. »Narodne novine* so med Slovenci dokaj razširjene. žal pa nimajo iz Porabja ali iz županijskega glavnega mesta Szombathelyja stalnega sodelavca, ampak se s prispevki oglašajo narodnostni delavci - aktivisti. »Na
rodni koledar*, ki je med porabski-mi Slovenci zelo priljubljen, sicer povsem ne sodi v informativna sredstva. Vendar pa je v njem vsako leto okrog 30 strani slovenskih prispevkov. kj zajemajo domala vsa slovenska naselja.
Rojaki v Porabju z veseljem prisluhnejo 15-mintunim slovenskim oddajam vsako nedeljo na radiu iz studia Gyor. saj so te zaradi pogovorov. rejiortaz, komentarjev in vesti s terena najbolj živa informativna vez med Porabskimi Slovenci. Studio madžarske TV v Pe-čuju že deset let pripravlja mesečno polurno narodnostno oddajo Naš ekran v srbohrvaškem jeziku, ob časno pa so v njej tudi prispevki v slovenščini iz Porabja. Oddaja je sicer na drugem TV programu, vendar jo ponavljajo tudi na prvem, ker je drugače v Porabju ne bi mo gli gledati. Kot zatrjujejo uredniki, bi lahko našlo svoj prostor v oddaji več slovenskih prispevkov, vendar je premalo sodelavcev iz slovenskih vrst.
BORIS LENIČ
doživlja kratenje svobode mnogim sodržavljanom*, hkrati opozarja na greh kratenja življenja še nerojenim otrokom (prekinitev nosečnosti). Obsoja nesposobnost cerkve, da bi vključila v normalno življenje alkoholike, narkomane in brezdelneže. v isti sapi pa protestira, ker so iz javnega življenja izključeni »državljani, ki mislijo drugače*.
•»Kritiziramo informacijska sredstva in tudi sam sem izkusil, kako nekateri manipulirajo z mojimi izjavami. Toda, ali si sami dovolj prizadevamo, da J naših izjavah ne delamo iste napake, tako da prfaga-jamo resničnost našemu načinu mišljenja?* se samokritično sprašuje poljski primas..
Verjetno to pastirsko pismo s svojo vsebino ni zadovoljilo vseh vernikov in še posebno ne tist;h, ki od cerkve pričakujejo radikalnejših stališč. Pomirljivost katoliške hierarhije. ki je ne narekujejo le temeljni kanoni, marveč tudi praktični razlogi (v prvi vrsti ustvarjanje pogo jev za papežev obisk), izziva ostre kritike pri delu duhovščine in v krogih poljske emigracije na Zahodu.
Varšavski tednik Lad je prvi katoliški list, ki se je javno postavil na stran kardinala Glempa in škofov: v uvodniku opozarja na primere emigrantskih napadov na pri-masa in ugotavlja, da to kampanjo navdihujejo opozicijski krogi v državi. Po njegovem pisanju so bili »ekstremistični elementi* brez razloga predstavljeni kot «partnerji cerkve*, ko pa je katoliška hierarhija pokazala pripravljenost pomagati pri premagovanju krize, so se nenadoma počutili »izdane in zapuščene*.
Za sporazumevanje s cerkvijo se zavzema tudi znani marksistični teoretik Adam Scharf, ki preučuje možnost, da bi cerkveno hierarhijo sprejeli kot partnerja, ki zastopa milijone vernikov. Zdi se, da vidi svojo vlogo na podoben način tudi školovstvo, saj si prizadeva vključiti se v razprave o razvoju političnega sistema.
Večina Poljakov je velikonočni week-end prebila v družinskem,krogu in pred malimi zasloni, saj se je televizija potrudila praznični program izpolniti z dobrim in pestrim sporedom. Ob tej priložnosti so znova odpi li satirične ventile in so — poleg starih poljskih komedij —
predvajali tudi novo epizodo »Srečanja z balado* iz krakovskega studia. Tokrat so gledalci lahko izbirali med peklom in nebesi ter v različnih satanih, hudičkih in drugih prispodobah prepoznavali osebnosti iz javnega življenja. V pe klu se je po naključju znašla tudi trojica potepuhov, ki so brezuspešno iskali izhod. Eden je predlagal, da bi se vrnili po poti, po kateri so prišli, a sta bila njegova pajdaša odločno proti. Celo hudiči nočejo več poslušati starih krilatic, kot na primer »zgradimo nov pekel* (kar je parafraza Gierekovega poziva k izgradnji nove Poljske). Zgodovinske izkušnje, o katerih v komediji pojejo duhovi Napoleona, Franca Jožefa in Kara - Mustafe, da «s silo ni mogoče ničesar doseči*, pa odmevajo z refrenom: «Toda, kakšna je potem alternativa?*
ILUA MARINKOVIČ
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROB1 — Dr. Attati Mpakati. voditelj najvplivnejšega izmed treh malavijskih protivladnih gibanj, ki mu je že pred štirimi leti bombno pismo v Maputu odtrgalo obe roki, je bil ubit v zimbabvejski prestolnici Harareju, kot nova žrtev širokega obračunavanja predsednika Hastingsa Bande z opozicijo. Toda njegov umor odmeva širše po Afriki, ker je v njem čutiti roko Pretorie, ki si želi ohraniti Malavi, pod konservativno vladavino Bande, še naprej v svoji orbiti.
Mpakati je bil ubit na podoben način kot južnoafriški protirasistič-ni borec Joe Gcabi. junija lani v Harereju. Zimbabvejska policija je tedaj izjavila, da je Gcabija ubil južnoafriški agent. Ko je marca 1979 eksplozivna pošiljka odtrgala Mpa-katiju obe roki v Maputu, se je predsednik Banda sicer javno hvalil v parlamentu, da je bilo to »delo naših fantov v Lusaki*. Toda prav takšno bombno pismo je pred meseci ubilo v Maputu znano borko prati rasizmu, Ruth First, kar o čitno kaže na isto roko v obeh a tentatih.
Mpakatijevo gibanje LESOMA je eno izmed treh, ki se borijo proti »dosmrtnemu predsedniku* Hastingsu Bandi. Drugi dve gibanji sta MAFREMO (malavijsko osvobodilno gibanje), s sedežem v Zambiji, ki ga vodi nekdanji pravosodni minister Orton Chinva, tretje pa je CSR (Kongres za drugo republiko), ki ga v tanzanijskem Dar es Salaa-mu vodi nekdanji zunanji minister Kanyama Chiume. Pravzaprav je od treh opozicijskih voditeljev zdaj ostal le še slednji.
Decembra lani sta se namreč v Malaviju iznenada znašla Orton Chinva, voditelj MAFREMA, in njegova žena, potem ko so ju očitno nasilno ugrabili na zambijskem o zemlju. Javni proces, ki poteka v nasprotju z vsemi mednarodnimi pravnimi normani, se bliža h koncu in. po vsej priliki ju čaka smrtna kazen. To pomeni, da je predsednik Banda spravil s poti oba najnevarnejša opozicijska voditelja. Ubiti vodja LESOMA Mpakati je več sto svojih privržencev jMislal na urjenje na Kubo.
V 19 letih svoje osebne diktature je Hastings Banda, «ng\vazi* (lev), »odrešenik*, »varuh* in »dosmrtni
predsednik*, neusmiljeno opravil z notranjo opozicijo, trpel pa ni tudi zunanje kritike. Bil je edini na črni celini, ki je dovolil odpreti v svoji deželi južnoafriško ambasado in ki je uradno obiskal Pretorio. Ta je postala glavni trgovski partner Malavija, saj odpade nanjo 27 odstotkov vsega uvoza.
Po razglasitvi neodvisnosti Mozambika in Zimbabveja je Malavi vstopil v koordinacijsko konferenco za razvoj afriškega juga. SADCC. Toda finančne stiske Malavija, ki je danes med 30 najrevnejšimi deželami sveta, so Bando ponovno pahnile v južnoafriško naročje. Malavi je sicer z izdatno južnoafriško in zahodno pomočjo veljal v 70 letih za »gospodarski čudež*, saj je poznal letno rast 6 odstotkov, a
leta 1980 je rast zdrknila na ničlo in nato na minus.
Tako so izvozni dohodki, iz katerih gre dobra tretjina za odplačevanje dolgov, v zadnjem letu upadli za 12 odstotkov in potrebna je bila nova pomoč IMF, pa tudi Južne Afrike, ki je samo čakala na to, da si obdrži slejkoprej edinega zaveznika na črni celini. Uboj Mpakatija v Harareju naj bi bil »darilo* Pretorie staremu prijatelju, pa tudi poskus odpravljanja sleherne resne grožnje konservativnemu režimu za tedaj, ko se bo bolehni 80 letni Banda moral posloviti. To pa je za Afriko najbolj zaskrbljujoče, saj priča o odkritem vmešavanju Pretorie v notranje zadeve afriških držav.
TIT DOBERŠEK
ČRNA PUMA SE TRENUTNO NE POMIKA
Odločilne ure v borbi proti naftnemu madežu
Irak pripravljen na premirje, da bi ustavili petrolejski tok, ki se izteka v morje
■iuiinliui¥*ii“‘,>iii''iiiii,ii|i"i,,''ii'»","i"ii,,,,",,,,,,,",“‘“...................................
Rasisti pod policijskim varstvom
Na stotine do zob oboroženih polic ajev je moralo v soboto spremljati sprevod kakih <0 pripadnikov rasističnega Kn Klux Klana po ulic ah Houstona v Teksasu. Okoli rasistov se je zgrnilo na stotine demokratičnih prebivalcev, ki so le s težavo zadrževali svojo ogorčenost nad takim razkazovanjem plemenskega sovraštva	(Telefoto AP)
................umni,mm. ..umi.n.......................m........................................
PRIMORSKE VESTI	-jlgP—1***	P0 D0BR0 usmvAf" policijski akciji
-t
Petdeseta knjiga ob petdesetletnici
KOPER — Koprska založba Lipa je te dni izda'a knjigo Hrastov med pisatelja Pavla Zidarja. Izšla je v 3500 izvodih. Že na zunaj zbuja pozornost zaradi domiselne opreme Klavdija Palčiča.
Ub Hrastovem medu sta se srečali — morda naključno, morda namenoma — dve obletnici: petdeseta knjiga in pisateljevih petdeset let. Toda zagotovo ni naključje, da je pisatelj od knjige do knjige zorel in da je v Hrastovem medu dosegel vrh svojega dosedanjega umetni škega snovanja.
Pavle Zidar se je rodil leta 1932 na Jeseni cah. V Ljubljani je končal učiteljišče, nato pa služboval na Dolenjskem. Zdaj živi v piranski občini.
Prva leta življenja so mu vtisnila neizbrisni pečat, ko se je oblikoval kot človek m pozneje kot literat. Oče. ki. je bil nakladač v jeseniški železarni, se je ponesrečil in številna družina je bila večkrat lačna kot sita. Pavle je prišel zadnji na svet in stalno ga je praganjal občutek, da je nekako odveč. Svojo usodo je izpovedal v Bara-karjih in tudi v drugih delih, ki imajo po večini močno avtobiografsko noto. Ko prebiraš njega ve knjige, polne grenkega razmišljanja, čustvene
zavzetosti in pogoste preobčutljivosti, se ti zdi. da se vrača v otroštvo tudi takrai. ko je zgodba povsem drugačna od tiste, ki jo je doživljal v baraki revščine.
Literarni triptih Hrastov med sloni na treh motivih: življenje - smrt. duhovnost umetnost in minljivost - večnost. V »Koči iz obsidiana* razmišlja pisatelj o življenju in smrti. Glavna junakinja Vida grebe po retrospektivi svojega življenja, sestavlja ga košček za koščkom, medtem ko jo razjeda rak in je obsojena na smrt. V hrastovem medu* razmišlja pisatelj o pojavu duše in literature: petdeset let in prav toliko knjig že nosi na hrbtu. Toda pisati mora. Ob čakanju na navdih se mu zbudi vprašanje o substanci. In ko se sreča z dogodki iz otroštva, spozna, da njegovo pisanje prerašča v obračun samega s seboj. Spoznal je svojo substanco in literaturo, ki mu pomeni hrastov med (ki ga ni), in »boj, da ne bi postal človek manj, kot je*.
Da je človekova usoda nenapnvedljiva. da prav nihče ne ve, ali bo dan preživel, sc kaže v zadnjem delu triptiha »Kje bomo nocoj večerjali*. Ob letalski nesreči na Korziki pisatelj razmišlja o minljivosti življenja, zadnjem motivu, ki vre vladuje v tej knjigi.	L. O.
V Pordenonu za rešetkami devet razpečevalcev mamil
BAGDAD — Irak je pripravljen sprejeti omejeno premirje z Iranom, da bi omogočili izvedencem, da zaprejo naftne vrelce, iz katerih se tisoči sodi nafte zlivajo v Perzijski zaliv. Iraški glasnik je rekel, da mora biti ustavitev ognja omejena na območje, ki ga ogroža veliki naftni madež. Premirje morajo vsekakor nadzorovati predstavniki združenih narodov ali drugih mednarodnih organizmov. Prav gotovo pa premirje ne sme služiti Irancem, da bi prevažali orožje in strelivo, fili pa da bi bonificirali minska polja na tem območju Perzijskega zaliva. Če bodo spoštovali te pogoje, smo pripravljeni resno sodelovati, da bi preprečili ekološko katastrofo v Perzijskem zalivu, je dejal predstavnik iraške vlade.
Medtem so predstavniki nekaterih držav ob Zalivu že prispeli v Bah-rein, kjer se bodo udeležili sestanka, na katerem bi morali proučiti položaj in se odločiti za ukrepe, ki naj preprečijo naftnemu madežu, da pride do zahodne obale Perzijskega zaliva in povzroči pravo ekološko katastrofo. Zasedanja bi se morali udeležiti tudi predstavniki Irana in Iraka. Jutri bi morala biti ministrska konferenca držav ob Perzijskem zalivu, na kateri bi morali upoštevati sklepe sestanka izvedencev.
Naftni madež obsega trenutno 7 tisoč 500 kvadratnih milj, povzročilo pa ga je približno četrt milijo; na sodov nafte, ki se je od 8. februarja do sedaj izlilo v Perzijski zaliv. Oljni madež je debel od 60 do 80 cm in se trenutno ne pomika, ker ni vetra, vendar kakor hitro bo veter začel pihati, se bo madež spet začel bližati obali. Vse države ob Zalivu so sprejele stroge varnostne ukrepe: naftni madež nadzorujejo s helikopterji in s sateliti. V Saudski Arabiji so s|M>ročili, da madež še ni dosegel njihovih obal. medtem ko so vsi izvidi, ki so jih opravili na rivali za sedaj negativni. Kljub vsemu pa za sedaj še ni neke skupne strategije v boju proti nevarnosti. Najbolj ogroženi so menda arabski emirati, saj bi nafta popolnoma onemogočila razsoljevalne naprave, ki spreminjajo morsko vodo v pitno vodo za potrebe prebivalstva.
Najbolj ravnodušni pri vsem tem so, kakor je videti. Iranci, ki najbrž zaupajo v Alahovo previdnost. Če bo Alah hotel, se bo nafta prenehala iztekati iz vrtin. Sicer pa. naša dr-
PORDENON — Leteči oddelek pordenonske kvesture je skupno s policijo in karabinjerji iz 'Trevisa v široko zasnovani akciji aretiral devet oseb (med temi tri mladoletne), ki so obtoženi hranjenja in razpečevanja mamil.
Policisti so že dolgo časa sledili nekaterim manj pomembnim prodajalcem mamil in so po dolgem zasledovanju uspeli priti tudi do voditelja pordenonske razpečevalske organizacije, 39-letnega Cosima Stasija, ki je po rodu iz Cosenze, stanuje pa v Asolu pri Trevisu. Tam se je nastanil kot navaden delavec, v resnici pa je sodil med najpomembnejše trgovce z mamili na tem področju.
Izmed devetih aretiranih je osem priznalo svojo udeležbo pri tem žava tako in tako nj neposredno ncccdnom poslu, le Cositno Stssi vztr&jno zfltrjujc, (l«i nim«$ nobcnogfl	ic cinično iziftvil ored-
stika z razpečevanjem mamil, čeprav ima pordenonska policija trdne	10	mav"
in številne dokaze, da ne govori resnice. Policiji je uspelo tudi ugotoviti, da je tretjino mamil razpečal v pordenonski pokrajini, ostalo pa v Trevisu. V zadnjih treh mesecih naj bi tako v Pordenonu in okolici dal na «trg» približno pol kg heroina, katerega je prodajal Pd 140.000 lir za gram. «Detajlistl* so nato vsak gram tega mamila razdelili na 25 doz. ki so jih razprodajali naprej vsako po 10.000 lir.
PoMcija vedi zdaj vzporedno s temi aretacijami še preiskavo o in-vestiti ah. ki jih je S’asi opravil v razne nepremičnine z denarjem, ki si ga je piis.tiži) z razpečevanjem mamil.
ogrožena, je cinično izjavil predsednik iranske vlade Musavi.
Na sliki (telefoto AP): satelitski posnetek Perzijskega zaliva, ko je bil naftni madež še pri vzhodni o-bali.
NEW YORK — V starosti 84 let je včeraj umrla Gloria Swanson, zvezda ameriškega nemega filma.