Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 4. marca 1938 Štev. 51. Leto XII. (XIX.) 322E MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeraan upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni ček. rac. št. 11.409 JUTRA Tri možnosti Avstrija ne more do miru. Graški dogodki so izpričali, da imajo prav oni, ki zatrjujejo, da bo napeto stanje trajalo naprej. Vsa evropska javnost se živo zanima za nadaljnji razplet avstrijskih dogodkov. Med Hitlerjevim in Schusch-niggovim govorom je zazvenela hreščeča disonanca. Od Berchtesgadna in Hitlerjevega govora pa do samozavestnega govora avstrijskega kancelarja se je marsikaj lahko zgodilo, kar je opogumilo Schuschnigga in njegove. Menda je Mussolini na posredovanje Vatikana izrekel tehtno besedo, ki je prve dni po berch-tesgadenski senzaciji ni mata1! izustiti. Menda sta pristavila svoje tudi Pariz in Lo-ndon. To je delovalo na dunajske vladne kroge kakor čarobna palica, ki je obist mila svoj nepričakovani »hokuspokus«. Že neposrednj po Schuschraggovem govoru pa se jo po vsej Avstriji začutilo negodovanje narodnih socialistov, ki ie prešlo v burne in hrupne demonstracije. Nervoznost je latentna, vojaštvo v Gradcu, ki naj bi postal za prodor narodnega socializma to, kar je t\ Nemčijo Monakovo, to je izhodišče narodno socialistične zavlade, je še vedno v strogi pripravljenosti. V sosednjih državah Da st vsebolj vsiljuje vprašanje: Kakšne So nadaljnje razvojne možnosti v Avstriji? Odgovor ua to gotovo važno vprašanje bi* utegnil osvetliti sledeče tri razvojne možnosti, ki pa so verjetne le tako dolgo, dokler obstojajo predpostavke, na katerih so zgrajene. Prva možnost je: Sedanje stanje politične neizčiščenosti se nadaljuje do nekega prehodnega stanja, ki bi utegnilo prenesti preizkušnje moči na torišče, kjer bi avstrijskim hitlerjevcem — tako se zdi danes! — stale nasproti vse ostale avstrijske politične skupine, ki vidijo v narodnem socializmu največje zlo in ki obsegajo vso tisto pisano družbo od legitimistov in katoliških konservativcev na desnici, bivših hajmverovcev in gospodarsko stanovskih krogov v centru Pa tja do Kunschackovih krščanskih socialistov ter marksistov na skrajni levici. Narodni socialisti se te skupne proti-f fon te dobro zavedajo in skušajo sedaj kakor so pokazali graški dogodki ter izgovori, razbiti to skupno protifronto z navalom na navodno- bohotno razpasli komunizem v Domovinski fronti. Če celo štiritedenska prepoved *o zborovanjih ni mogla žaleči ir če so nemiri navzlic temu na dnevnem redu. potem si še vedno vsaj v nekoliko jasnih obrisili lahko predstavljamo, v kakšnem razvahi Političnih struj se bo po izteku tega roka znašla sosedni? Avstrija. Druga razvojna možnost poteka iz Predpostavke • r .škili dogodkov. Avstrijski narodni socialisti imajo v Gradcu svoj ilegalni odbor, ki razpolaga z velikimi vsotami denarja. Prvoimence ne bo menda ravno težko doslutiti. Zdi se. da je bil poslednji praški alarm le prvi poizkus, ki naj pokaže pripravljenostno stanje, vojaško ^organiziranost in udarno potenco narodnosocialistične mase. Gradec je pokazal, da je avstrijs! vojska n:i terenu močnejša in da ne m>ore biti zaenkrat govor;, o kakšnem koncentričnem pohodu narodnih socialistov,* dirigiranih po graškem generalnem štabu, proti avstrijski prestolnici, kjer naj bi potem izsilili odstop sedanje vlade, na-Jar °aj bi sledila hitlerjevska vlada, ki Dl Po gdanskem vzorcu izvedla dejan-'zravnanje z rajhovskim političnim. Pravnim gospodarskim, kulturnim in ružbenim življenjem, če bi se pa takšen Značilen hitlerjevski plebiscit v Gradcu! DUNAJ. . marca. Zvezni kancelar Je imenoval državnega tajnika dr. Trummerja Rolla za deželnega glavarja Štajerske. Odstavitev dosedanjega deželnega glavarja dr. Stepana je sledila na pritisk štajerskih hUlerjevcCv. Dr. Trummer ]e krščanski socialec in Schuschniggov prijatelj, vendar pa je pristaš čim večjega sporazuma z Nemčijo ter notranjega premirja v Avstriji. DUNAJ, 4. marca. Po poročilu essenske »Natlor .Izeitung« je narodno socialistično vodstvo v Gradcu uvedlo plebiscit v državnih uradih in podjetjih ter je pozvalo činovn&e in nameščene-, da se izjavijo za narodni socializem. Najugodnejši rezultat je bil v samem predsedstvu štajerske deželne vlade, kjer se je 92% uradnikov izjavilo za narodni socializem. Nedvomno je tudi ta hitlerjevski plebiscit v Grade- med vzroki odstranitve dosedanjega deželnega glavarja dr. Karla Stepana. HtofJtm I'fUiemrn fe §dd®p$& PARIZ, 4. marca. »Newyork Herald« poroča iz Haaga, da se v dvorskih krogih mnogo govori o abdikaciji kraljice Vrljemine in o tem, da bi stopila ua prestol prestolonaslednica Julijana. Ta sprememba naj bi se izvršila še letos. Na posebni konferenci kraljicc Viljemine, presto lonaslednice Julijane, ministra pravde ter majvišjega dvornega uradnika se je to vprašanje izčrpno obravnavalo. Ms&ke LONDON, 4. marca. V sodni razpravi o tožbi bivšega abesinskega cesarja Hai-la Sel a si i a proti družbi Cable and Wire-less so prečitali odgovor angleškega zunanjega ministrstva na vprašanje sodišča, kakšno je v sedanjem trenutku razmerje družbe do bivšega abesinskega cesarja. Sodnik je prečrtal naslednji odgovor stalnega državnega podtajnika v angleškem zunanjem ministrstvu, ki se gla- Attgiije tte&fmska f&sfitidsiua si: Iz poročil, ki jih je zbrala angleška vlada, je razvidno, da je italijanska vlada sedaj dejan.:, .i gospodar vsega abesinskega ozemlja. Zato priznava vlada Velike Britanije italijansko vlado kot dejansko abesinsko vlado. Kakor znano, je navedena družba sklenila svojčas z ue-gušem pogodbo, po kateri mu bo vsako leto plačala posebno odškodnino za kon-cr 'jo radijske službe v Abesiniji. Chmdedamt 2 $e&t$ttes§Memkm vototn sd kmm mdiemestsk® LONDON, 4. marca. Na snočnji seji spodnje zbornice je predsednik vlade Chamberlain odgovoril na zadevno vprašanje laburističnega poslanca Arturja Hendersona, ki je trdil, da je bil Schusch-nigg v Berchtesgadnu prisiljen, da je sklenil dogovor, ki resno ogroža neodvisnost Avstrije. Predsednik vlade Cham berlajn je odgovoril, da ne obstoja po mnenju brionske vlade nikakšen vzrok za to, da bi bile kršene prav n. določbe Šentžermenske mirovne pogodbe. V Berchtesgadnu sta se dva državnika dogovorila o nečem, kar naj izboljša av- strijsko nemške odnošaje. K temu spada tudi splošna amnestija. Kdor je čital Schuschnigov govor z dne 24. februarja, ta bo potrdil, da je moment neodvisnosti Avstrije podčrtan in ni mogel ni-kdo dobiti vtisa, da bi Schuschnigg sam mislil na to, da je neodvisnost ivstrije izročena kakšni drugi državi. Tudi je Chamberlain povdarjal, da se britanska vlada ne more dezinteresirati r.a srednji Evropi, saj je cilj politike britanske vlade, da sodeluje pri vpostavitvi čim mož-inejšega občutka varnosti in zaupanja v ; Evropi. id&ia RIM. 4. marca. Pri Porte Rose je treščilo na tla italijansko letalo. Vsi trije člani posadke so bili pri priči mrtvi. pohod ponesrečil, potem se lahko Avstriji pripeti to, kar se je Španiji, ki se potaplja v krvi bratomorne vojne, ali pa se ponovijo februarski senzacionalni dogodki. vendar pa topot ne s sunkom proti levici (marksizmu), ampak proti desnici. Je pa še tretja možnost, da bi bila dunajska vlada v lastno obrambo primorana, da oprt? ua jamstva evropskih velesil vpostavi stanje pred berchtesga-denskhni razgovori ter da se Schuschniggov režim nadaljuje v smeri še ostrejše JSchušehniggove diktature. Zadnji možnosti sta združeni z verjetnostjo komplikacij, ker je vprašanje, k:;-ko bi tja takšen razplet dogodkov reagirala Nemčija. Onstran naših meja se že sedaj čuti neko podtalno bobnenje. Kaj oznanja to bobnenje? Avstrijskemu narodu najbrže nič dobrega. Precej značilno je pisanje Gobbelso-vega »Angriffa«. ki je spontane manifestacije delavstva za Schuschnigga skušal prikazati kot znamenje posebnih navodil III. internacionale, ki da pripravlja v Avstriji veliko akcijo, ter je precej jasno, da bi bilo pod tem plaščem precej lahko mogoče najti povod za direktno intervencijo. Za nas pa je predvsem važno da oblikujemo našega obmejnega človeka v smeri čim močnejše narodne zavesti ter zavesti mirnega dobropočutja. ki ga na naši strani k sreči uživa, ki ga pa je tam onstran meja bore malo. Potrjena poravnava. Marib. okrožno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo, ki se je sklenila med Ljudsko tiskarno d. d. v Mariboru in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 24. jan. 1938. Konkurzne zadeve. Konkurz, ki je bil razglašen o imovini Alojzija Kostanjevca, trgovca v Ptuju, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa. Mesne eSne v Mariboru. Govedina kg 6 do 12, teletina kg 3 do 14 din, svinjsko meso s kostmi kg 11 do 12, svinjsko meso izluščeno 12 do 13 din, svinjska riba 15 do 16, svinjski zajec 11 do 13, salo 14 do 15, slanina 13 do 14, pljuča 7 do 9, jetra 7 do 8, svinjska reberca 10 do 12, svinjska glava z jezikom 5 do 6, ledvice komad 2 do 3, svinjske srage komad 1 do 2 din. Nazadovanje izvoza živine iz naše države. Po uradnih podatkih je izvoz živine iz naše države v januarju 1938 močno nazadoval. Letos smo izvozili v januarju samo 2403 glav živine, lani pa 8698. Skupni davek pri klanju živine. V smislu obvestila finančnega ministrstva se mora pobirati skupni davek za klanje živine pri tistih osebah, ki izpolnjujejo pogoje čl. 1. zakona o davku na poslovni promet, to je pri osebah, ki vrše promet z zaklano živino proti odškodnini na podlagi samostojnega poklica, da si s tem služijo dohodke. Osebe, ki ne izpolnjujejo teh pogojev, in ki koljejo drobnico (ovce, koze, svinje) zunaj klavnice doma za zasebno domačo porabo, pa ne plačajo skupnega davka. Bombaž, ki ga pridelujejo v Južni Srbiji, je za 115 odstotkov dražji od ameriškega, ki ga večinoma uporabljajo naše predilnice. Na drugi strani pa je znano, da se naša pšenica in moka v tujini prodaja mnogo ceneje kot pri nas v Jugoslaviji. Sladkor. Povprečna s sladkorno peso posajena površina je znašala v Jugoslaviji zadnjih deset let 25.909 ha. Letos bodo na pritisk kartela sladkornih tovarn posadili samo 14.500 ha, dočim bo ostalo pa ^5.000 ha neizrabljene zemlje. V državi se porabi sladkorja na leto okoli 760.00 kg. Proizvodna cena za 1 kg je 3.50 din; državna užltnina vzame do 7 din, poleg tega pa imajo tovarne še okoli 4 din pri 1 kg čistega dobička. Kranjska industrijska družba ima premoženja za 233 milijonov dinarjev. Letu 1934/35 je bila povišana glavnica od 45 na 90 milijonov dinarjev, krediti pa so se povišali v letu 1936/37 od 91.3 na 115.7 mili j. din. Gibanje stalnega in obratnega kapitala je takole: tehnični stro.i:, nepremičnine in tovarne so znašali leta 1934/35 98.6 mili j. din. L 1935/36 110.8 milij. din, 1. 1936/37 132.2 milij. din. Surovine, polfabrikati jn izdelano blago leta 1934/35 40.3 milij. din, leta 1935/36 43.8 milij. din, leta 1936/37 59.4 milij. din. Dobička je bilo leta 1935 5.6 milij. din, leta 1936 1.9 milij. din, leta 1937 pa 5.6 miiij. din. V Italijo je Jugoslavija izvozila lansko leto raznega blaga za 587 milijonov dinarjev, dočim leta 1936 samo za 137 milijonov dinarjev. Med izvoznim blagopi je ua prvem mestu les (248 milijonov dinarjev), potem živina (90.5 milij. din). Med drugim smo prodali Italiji tudi za 7 milijonov dinarjev premoga. Čisti dobiček Kruppovih tovarn orožja v Nemčiji je znašal v preteklem letu 16.230.000 mark. Molitve za generala Franca »Kmetski list« ponatiskuje v štev. 9: »Molitve za generala Franca. »Branik«, neodvisno glasilo svojih številnih mladih prijateljev prinaša v štev. 3. z dne 25. februarja 1938 na drugi strani v četrtem stolpcu sledečo, španjolskemu generalu Francu posvečeno molitev, ki se glasi brez kakršnih koli mojih ocvirkov takole: »V vseh sinagogah španskega Maroka je bila uvedena za generala Franca molitev, ki glasi: »Gospod, ki rešuje kralje, ki podeljuje knezom moč in čigar država je večna, Gospod, ki je rešil svojega slugo Davida nevarnega meča, ki je morju odpiral poti, ki je divjim vodam 'našel smeri, naj se blagoslovi, ščiti, ohrani in poviša in poveča naj svojo slavo: Razsvetli in vodi naj k cilju njegovo ekscelenco gospoda Franca, šefa španske države. Kralj kraljev naj ga ščiti s svojo širokogrudnostjo, podeli naj mu dolgo življenje in reši naj ga vseh težav in nevarnosti. Kralj kraljev naj ga okrasi s slavo in poveča zvezdo njegove usode, naj mu podaljša življenje v času njegove vlade. Kralj Kraljev! Bodi milostljiv njemu, njegovim ministrom in svetovalcem, da bodo z našimi somišljeniki dobri. Naj se rešijo John de, naj Izrael mirno živi in Odrešenik naj pride v Sion. To bodi Tvoja volja, amen.« Nerazmerje »Trg. list« piše v št. 8: »Ta preobremenitev Slovenije je narasla že do te mere, da uničuje gospodarsko silo Slovenije. Naj klepeta »Narodno blagostanje« še s takšno trmoglavostjo o gospodarskem poletu Slovenije, je vendar neovrgljiva resnica, da še ni kmalu imela Slovenija tako malo denarja ko sedaj. Bogati, res bogati ljudje so v Sloveniji prava redkost, a še med njimi so neslovenci v večini. Če se slovenski podjetnik dokoplje do srednje dobre eksistence, ki ni niti tako visoka, ko ameriškega kvalificiranega delavca, pa mora biti vesel. Zato je tudi pri nas toliko primerov, ko so nekdaj ugledni in bogati trgovci na stara leta brez vsega. Dovolj pa je znano tudi, kako silno slabo žive skoraj vsi šolani ljudje v Sloveniji. Skoraj vsi so navezani le na svoje skromno plače in v službi osiveli ljudje morajo hoditi še danes v menze, kakor pred desetletji kot dijaki. V Sloveniji ni denarja, v Sloveniji se rev ščina širi. In širi se predvsem zaradi prevelike davčne obremenitve Slovenije in zaradi premajhnih dotacij države. Kda se bo to nerazmerje nehalo?« »Iskreni" prijatelji »Nova doba« piše v št. 9: »Najbolj žalostno pa je, da se klerikalci sploh drznejo izdajati in predstavljati se za zaščitnike našega kmeta, obenem pa kmetu na protiljudski način odvzeti še zadnjo trohico svobode in ga popolnoma zasužnjiti. Toda tudi našemu kmetu so se že odprle oči in je že spoznal pravo lice teh svojih »iskrenih« prijateljev, ki so mu proti njegovi volji odvzeli zadnji košček svobode in samoodločevanja. Le »farbajte« še naprej našega kmeta, toda zavedajte se. da so tisti časi že minili, ko je kmet prisegal na vaše sladke in navidez pob o/ne besede.* Jože iz Vižmarij »Kmetski list« poroča v št. 8: »Med seboj se še vedno mlatijo. Glasilo sivolasega voditelja pravovernih krščanskih socialistov gospoda Jožeta iz Vižmarij razmišlja o pogubnem gospodarskem centralizmu in prihaja do trdega zaključka, da »bo uboga Slovenija tako dolgo zapostavljena, dokler bomo samo z besedami udrihali po centralizmu, samo zabavljali čez čarsrjo in Beograd, sami pri sebi kleli nad vsem, dejansko pa podpirali vse, kar brusi nož, ki reže meso z našega narodnega telesa... Tudi tisti bi že morali vendar enkrat napraviti praktičen zaključek, ki so že spoznali vso kvarnost sedanjega sistema, a so še vedno tam, kjer se dela prav nasprotno, kakor so njihovi nazori. Spoznajmo, da nič več ne pomaga samo zabavljati, čez pol ure pa že ploskati in glasovati za tistega, ki vse to pomaga vzdrževati.« Res je, gospod sivolasi Jofže, kar ste do tu nekaterim v brk povedali — še bolj Iferadiia skupščina razpravlja © &r&~ računa kmetliskega ministrstva 143 milijonov dinarjev izdatkov Narodna skupščina je nadaljevala včeraj razpravo o kmetijskem ministrstvu. Minister Stankovič je najprej« obširno poročal o zadevah kmetijskega ministrstva in se je oglasilo k debati 47 govornikov. Kot glavni govornik JNS se je prijavil narodni poslanec Avgust L u-kačič. Proračun kmetijskega ministrstva izkazuje 143 milijonov dinarjev izdatkov. Na pokojnine in doklade odpade 16 milijonov, ostalo pa na redne izdatke. Proračun je po večini sestavljen skupno za celo' državo in iz njega ni razvidna razdelitev kreditov na posamezne banovine. Med podporami so večje postavke 1 milijon za sadne sušilnice, 4 milijoni za vinarske kletarske zadruge, 3. milijoni za konjerejo, 2 milijona za selekcijske živinorejske zadruge itd. V področje cmetijskega oddelka banske uprave v -jubljani spada 43 uradnikov; za odde-ek je v proračunu 1.7 milijona kredita. Državna žrebčarna v Ponovičah pri Litiji ima 950.000 din kredita. Za nakup novih žrebcev je določenih 100.000 din. Državna razredna loterija ima po proračunu direktorja, 23 uradnikov, 9 zva-ničnikov in 9 slug. Osebni izdatki so preračunani na 2, materialni pa ca 16 milijonov. Med izdatki je tudi postavka 350.000 din za žrebanje razredne loterije izven Beograda. Podpore in druge postavke za pospeševanje raznih panog kmetijstva so pro-računane na 16 milijonov dinarjev, krediti za zatiranje živinskih bolezni na 5.8 milijona. V svojem ekspozeju je kmetijski mi- nister poudaril, da je pripravil sistematičen program za pospeševanje kmetijstva, zilasti pa za pospeševanje omili kmetijskih panog, iz katerih se črpajo sirovine za našo industrijo, tako da se bo mogla polagoma osamosvojiti. Pospešujejo se tudi one kmetijske panoge, ki služijo v prvi vrsti našemu izvozu, tako da so se usposabljale za mednarodno konkurenco. Izdanih je bilo več uredb in pravilnikov v ta namen, pa tudi finančni zakon za leto 1937/38 je vseboval celo vrsto posebnih pooblastil, ki so se izrabila za pospeševanje kmetijstva. Minister je obširno govoril o vnovče-vaniu kmetijskih pridelkov. Prilike na tržiščih so se povoljno razvijale, tako da so se vsaj deloma nadoknadile izgube prejšnjih let. Država je posredno skušala vplivati na cone živine, žita, oljnih semen, bombaža in opija. Razpravljal je nato o delu za zboljšanje kvalitete naših kmečkih pridelkov, o živinoreji, veterinarstvu, kmetijski izobrazbi, o zavarovanju posevkov in pridelkov proti toči, ki se je že v mnogih banovinah uvedlo. Dalje je minister govoril o zadružništvu. Število zadrug, ki so pod zaščito, je še zmerom veliko. V kratkem bodo izdani štirje novi zakoni, med njimi zakona o vinu in o komasaciji zemljišč. Podrobno je minister obravnaval obnovo kmetskega kredita in agrarno reformo, končno pa je podal pregled računskega dela svojega proračuna. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo, da ima kmetijsko ministrstvo na . razpolago vse premalo sredstev, da bi laliko izvedlo kakršnokoli akcijo v večjem obsegu. Vztrajno delo obmejnih gasilcev V dvorani Združenja trgovcev za mesto Maribor se je vršil v nedeljo dne 20. februarja t. 1. administrativni tečaj gasilske župe Maribor levi breg. Celodnevnega tečaja so se udeležili vsi četni tajniki in blagajniki, ki spadajo v območje imenovane župe. Tečaj je otvoril župni starešina S-Srečko K r a n j c, ki je v uvodnih izvajanjih pozdravil navzoče župne funkcionarje, posebno toplo pa zastopnika vojske gannizonarja podpolkovnika Vojislava M a s 1 a č a. Starešina gasilske župe Maribor desni breg g. K 1 e m e č i c Jože ter župni tajnik gasilske župe Maribor levi breg g. Albin Ambroži« sta v jedrnatih obrisih orisala in razčlenila vso snov, ki je za poslovanje tajnikov in blagajnikov neobhodno potrebna. Zakon o organizaciji gasilstva je v kratkih in poljudnih potezah raztolmačil vpok. sreski načelnik g. dr. 'en e k o-vič. Vsi trije referenti so bili za svoja poročila nagrajeni s toplim priznanjem. V opoldanskem odmoru je priredila župa tečajnikom skupno kosilo v dvorani hotela »Novi svet«. Tečajniki so pokazali polno razumevanja za stvar in so pozorno sledili predavateljem, tako da je tečaj uspel v splošno zadovoljstvo župe kakor tudi udeležencev. Lepo uspeli gasilski tečaj je s primernim sklepnim govorom zaključil župni starešina, ki se je še posebej zahvalil predavateljem za njihovo požrtvovalnost in zaključil s tem nad vse pričakovanje uspelo gasilsko prireditev. ■ohotne svetle kodre, Po nemirnih gibih njenih lehti, po komaj zaznavnem trepetanju njenih tenkih belih prstov in po tem, da se je zadnje čase bolj skrbno negovala, je polkovnik z grozo nekaj zaslutil; sprevidel je, kako skuša Milena tisto nekaj njemu prikriti — in svetloba njegove velike sreče je v njem počasi ugašala, vsanaokoli pa se je zgrinjala tema, tema... Žena polkovnika Bojanca Je Mta. po štiri fetnem zakonu še prav taka kakor takrat, ko jo je bil spoznal; polkovniku se je zdela po dvakratnem materinstvu še lepša, zrelejša in vabljivejša. Rasti je bila srednje, toda njeno telo je bilo polno in somerno kakor umetnina antičnih kiparjev; udje so ji bili jedri, obli in nežni in njeno obličje je bilo še zmerom dekliško, celo detimsko. Milena je imela droben okrogel obrazek z malimi močnimi ustnicami, napetimi, kakor pripravljenimi za poljub in drobnimi belimi zobmi; njene tanke rjave obrvi so bil© nad očmi visoko usločene in so dajale obličju videz nedolžne začudenosti; oči je imela sinje in tople, podobne vijolicam so izdehtevale sladko razkošje prve pomladi in osvajale milino mirnega srca, ki je odsevalo v n#- Polkovnik Bojane je vse to vidtel in čutil; vsaik trenutek je nanovo dolživljal prelestno lepoto svoje žene in ji bil za vse globoko hvaležen. Milena ga je tako do dna njegove biti osrečevala, da ni niko!' slutil, dokler ni spoznal nje in zaživel z mjo, da more biti človek v zakonu tako popolnoma srečen. (Daije slediJ__ Darujte za azilni sklad PrU HuiUmu Agapiedi Marjan Hemar: Firma V nasičenosti vseh mogočih težkih vprašanj in današnje zagrenjene neupogljivosti dobro de, da se še najde zabavna snov, ki je topla in prisrčna. V »Firmi«, jo je napisal Poljak Marjan Hemar, se mnogo govori o zvestobi in ljubezni do gledališča in o marsičem, kar je značilno za današnji čas. Pisatelj zabavno kramlja z občinstvom, ga dobrodušno vzgaja, tu pa tam celo zbada, vendar ne tako, da bi bolelo. Njegovo delo je prav značilno v tem kako je umerjeno za sodobnost. v Hemarjeva »Firma«, (ali, denimo »Srečanje na potovanju«) nam poslavlja nasprotje dveh stanov: igralskega, ki živi svojemu notranjemu nemiru in se bori za osebne in umetnostne vrednote, in meščanskega, ki ohranjuje in pomnožuje to, kar je podedoval. Preko dobrodušne komičnosti približuje in zapleta »ta dva stainova« in nas privede tik do odločitve: Ali si bosta trgovec in igralka mož in žena. Odločitev ne izpolni tiste čuvstvene ubranosti, ki jo je pripravil pisateljev humor, izzveni kot pretrgan akord. Trgovec in igralka gresta vsak svojo pot; kar sta mimogrede doživela lepega, njuno srečanje jima ostane za vedno v lepem spominu, njuna zveza bi se za vse življenje najbrže ne držala. Zato boljša kratka bolečina kakor dolga pokora. Na eni strani torej: Mož. Trgovec, resen, soliden poštenjak. Od jutra do večera dela, neumorno, brez oddiha, za blagor svoje firme. Brez smisla za obleke, brej pojma o živijattju, brez čuta za ljubezen, brez časa za ženitev, gara in se peha za ugled, za 2 milijona premoženja in 40 nameščencev prevzetega podjetja. Redno in enolično mu poteka nesebično in mehanično življenje. Samo eno napako ima: Rad hodi v gledališče in včasi sanja — o Sredozemskem morju. Na drugi strani: Ženska. Igralka, živahna in nemirna, zaverovana itn, vdana z- vso dušo svojemu poklicu. Nestalna m igriva, umetniško resnobna in hkrati muhasta, navidez malobrižna živi v mislih in čustvih le v svojem domišlji-skem svetu, z vsakim dihom, z vsakim utripom zapisana na smrt in na življenje zgolj svojemu gledališču. Obe firmi se srečata, si stopita nasproti. In vsak, in vsaka zahrepeni po tistem, česar nima. Solidni, mirni, trezni, povprečni svet ves zadrhti, ko se ga svet umetnosti samo bežno dotakne. Kot da je šele zdaj dahnilo vanj življenje, se zgane in zažari v radostno toplem čuvstvu ljubezni in lepote. Duša, v rodovih in dolžnostih uklonjena in zamorjena, si zaželi razmaha. Človek umetnosti pa je samo utrujen Njegova usoda je: gibanje brez prestanita. V večni napetosti, v nenehni borbi Je z delom, s svojim poslanstvom, s svojimi željami in s svojimi močmi, kajti umetnost je neizprosna. Umetnost je strašno zahtevna. Umetnost hoče vse — ali pa nič! Povsod, kjerkoli se pojavi, povsod zbudi lepoto in hkrati — bolečino. Brez te lepote — bi ne bilo te bolečine. A brez te bolečine — bi ne bito lepote. Hemarjeva »Firma« je tiha, prijazna in čudna zgodba, M je doživita dva žlahtna in dragocena človeka z otroško dobrim srcem in z različno zaznamovanostjo njunega srca. Dve firmi sta se srečali, se lepo pozdravili, zahrepeneli, spregledali, spoznali, si segli v roko — in so spet razšli... Zgodba, zelo prisrčna, zelo življensko pristna, topla in ljubezniva, in rahlo, komaj opazno trpka, — zgodba, ki se lahko primeri vsakemu. —M. HUuitotske m Md&ke Mmke Žirija sestavlja osnutek razpisa natečaja za spomenik kralju ITedinitelJu Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru Ujedinitelju v Mariboru je imel . sinoči na mestnem poglavarstvu svojo sejo, na kateri se je določila žirija, ki naj izdela osnutek razpisa natečaja za spomenik kralja Aleksandra Ujedinitelja, ki se bo zgradil na Trgu svobode v Ma- riboru. Potem, ko bo žirija svoje delo končala, bo sledil razpisi natečaja, ki bo predvidoma v kratkem objavljen. V žiriji so poleg zastopnika mariborske mestne občine še predstavniki mariborskih arhitektov, umetnikov in drugih kulturnih krogov. O pomenu menic v poslovnem življenju Slovensko trgovsko društvo je priredilo za svoje članstvo v ponedeljeK dne 21. februarja t. 1. zanimivo in aktualno predavanje o pomenu menic v trgovskem in poslovnem življenju. Predavanje, ki je bilo razmeroma dobro obiskano, se je vršilo v Povodnikovi restavracijski dvorani, kjer je zbranim trgovcem poljudno in v izklesani obliki razčlenil zanimivo snov predavatelj in avtor pred nedavnim izdane tovrstne publikacije g. prof. De ge n. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in nagradili predavatelja z živahnim odobravanjem in priznanjem. Predavanje je izpričalo, da se je agilno društvo, ki združuje kader naših mestnih in podeželskih trgov Snočnfa premiera Snočnja premiera je v splošnem dobro uspela. Režiser Peter M a 1 e c je zajel trodejansko komedijo v realističen okvir in je s posrečeno roko pritegnil Posamezne igralce k zasedbi poedinih vlog. Vodilni vlogi sta bili v rokah Eme Starčeve in Rada N a k r s t a. Starčeva je izdelala podobo igralke Helene Otočke z mirno, uravnovešeno doživlje-no realistiko, v k- teri je stalo pred nami živo utelešenj«, odrskega utripa, ki ga Kuharska (kulinarična) razstava združenja gostilniških podjetij v Mariboru UNIONSKA DVORANA 968 Od 12. do 15. marca 1938 cev, lotilo hvaležne in priznanja vredne naloge. Našemu trgovcu ni dovolj samo, da je dober prodajalec in praktik, temveč mora biti tudi teoretično poučen vsaj o najvažnejših in najdelikatnejših zadevah, ki so v tesni zvezi z njegovim poslovanjem. Med te spadajo nedvomno menice in njihov pomen, o čemer so imeli priliko slišati v prej omenjenem predavanju. Slovensko trgovsko društvo si v svojem lastnem delokrogu prizadeva, da bi zbudilo med svojim organiziranim "članstvom čim več zanimanja za važne in vsakdanje pereče probleme, naloga članstva pa je, da svoje društvo v tem stremljenju s čim številnejšim obiskom moralno podpre. Led je prebit in bi bilo želeti, da udruženje svoje započeto delo v tem pravcu nadaljuje. nenadni angažma pri gledališču v poljski prestolnici obudi k novemu življenju. Rado N a k r s t je v Hugu Brandtu značilno očrtal zunanje in notranje poteze človeka, ki ga neka neutešna sila iztrže iz monotonega samotarskega življenja ter ga za krajši presledek prestavlja v nov svet čustvene razgibanosti in po-življenosti. Starčeva in Nakrst sta z umetniško zrelim povdarkom zapečatila dokončno zmage »firme« nad čustvenim življenjem. Veselo kramljava, živahna in klepetava je bila garderoberka Marta v prepričevalnem prikazu Mileve Zakraj škove. Markanten lik je izklesal Milan Košič kot knjigovodja Chyliczek in je znova izpričal, da so tovrstne vloge njegova domena, kjer je njegovo svojsko ustvarjanje najmočnejše ter najverodo-stojnejše. Franjo Blaž in Edo Verdo-n Ik sta v vlogah nameščencev Krze-pinskega ter Vaceka plastično zaživela kot predstavnika mlade generacije, ki v nasprotju s svojim že ostarelim šefom utira povsem druge življenjske smeri. Crnoborijev reporter Barski je zelo poživil nekoliko sentimentalno, mrtvo sceno proti koncu tretjega dejanja ter je pristno reportersko živahnost in sladko-besednost posrečeno osvetlil. Razen tega je sodeloval tudi Lojze Štandeker v vlogi sprevodnika, ki mu je pa odmerjen pičel iti na vso moč skromen delež. Občinstvo, ki je še dobro zasedlo gledališče, je sprejelo komedijo z vidno zadovoljnostjo, ki pa seveda ni identična navdušenjem. Potrebno je, da se mariborsko gledališko občinstvo vsaj nekoliko seznani s poljsko dramatiko, četudi bi bil za to primernejši izbor kakšnega močnejšega in značilnejšega dela. V. Očka »Slovenec« v škripcih. Naše včerajšnje ugotovitve so očko »Slovenca« zadele v živo. Danes si hočejo očka pomagati z izmikanjem in bedastim zavijanjem. V velikanskem ovinku so zdrseli na ploskev, kjer bistva sploh ni, ter se zasukali kakor cucek okoli vroče žerjavice. Čudno se nam le zdi, da se očka hudujejo samo na nas, ko je vendar tukajšnja »Mariborer Zeitung« še krepkeje podčrtala to, kar očki ni po godu. če so očka »Slovenec« v škripcih, nismo mi krivi. Tudi pristavek o »lojalni ugotovitvi«., da ne izvirajo njegovi podatk' od preiskovalnega sodnika, spada v poglav je o ovinku. Bistvo je namreč nekie drugod. Očka to dobro vedo, pa sedaj po-brcavajo okoli sebe in kremžijo obraz, ker so bili zasačeni. Ni sicer to prvič in menda tudi zadnjič ne, četudi bi bilo v starih letih in ob slavnoznani počasnosti ter svojevrstni zasuknjenosti v očkovi poročevalski službi pobožna skesanost in poboljšan je preoej na mestu. Dragi očka! Sedaj -nam pa čisto tiho povejte na uho sledeče — v tem je namreč bistvo: 1. Kedaj je bil Šajtegl prvič zaslišan pri tu-k. preiskovalnem sodniku. 2. Kedaj drugič. Ko nam boste to sporočili, kar vam v položaju, v katerem se nahajate, ne bo težko, potem vam bomo na uho odgovorili — da ne bi drugi slišali — to, česar se na stara leta menda najbolj bojite. Bojimo se le, da bomo na ta odgovor dolgo čakali. »Slovenčevim« čitate-Ijem pa dober tek za takšne »mastne kosti«, katerih glodanje vsem iskreno privoščimo — tudi očki, četudi imajo bolj škrbave zobe —, i gotovo že sežgali ali kako drugače , ničili. Odvetnik Parkins je ves obupan.« »Grozno,« je vzkliknila Dorothy. »Ampak tako hudo ni kakor smrt ali sramota.« »Zame pomenja to smrt,« je tiho odgovoril, »ker izgubim tudi tebe.« »Nicholas!« je vzkliknila, »kako moreš govoriti kaj takega?« »Poslušaj me,« se je strastno obrnil k njej, »ako podležem v tej borbi* in vse kaže, da bo tako — tedaj sem uničen, moji dohodki bodo znašali samo sedem tisoč na leto. Naslov izgubim in posestvo, Kaj je ta beraški dohodek za človeka, ki sta vzgojena kakor midva? Končati se mora vse med nama, pozabiti morava, da sva si bila več kot prijatelja.« »To lahko ti poskusiš, jaz ne,« je odA govorila dostojanstveno. »Tako misliš sedaj, pozneje pa boš morala plavati z reko. Tudi ako bi dolga leta delal, bi si komaj pridobil mesto, ki bi ti ga mogel ponuditi. Pomisliti moraš tudi, da sem že dvaintrideset let star, ti pa dvajset. Nimam pravice žrtvovati tvojo mladost, tvojo lepo bodočnost. — Drug, srečnejši mož bo morda ...« Dalje ni mogel. Naslonil se je na kamin in zrl pred se. Dorothy je še bolj pobledela. Tudi njena moč je bila pri kraju. Stopila je k njemu in ga nežno objela. Naslonila je svojo glavo na njegove prsi in bridko zajokala. »O, Dcrothy, ljubica, nikar ne jokaj,« je prosil, »saj ne izpregovorim nobene besede več, samo nehaj.« »Saj si tako že preveč rekel.., Ampak z nama ostane, kakor je bilo,« jo ugovarjala Dorothy. »Ali misliš, da se me kar tako iznebiš? Kaj me briga, če si ubog!... In prav brezsrčno je to, da me hočeš kar odstopiti drugemu možu...« Gospodična Darlingova je globoko vzdihnila. »A kaj naj storim?« je odvrnil žalostno. »Tvoja rodbina ne bo hotela ničesar slišati o tem.« »O, pa še prav mnogo bo morala poslušati. Dan na dan jim boni govorila o tebi, tako da te bodo končno prosili, da me vzameš in jih rešiš. Oh, zakaj nisem bogata!« »To bi stvar samo poslabšalo. Oh, Do-rothy, saj je blazno, misliti kaj takega. Kako bi mogla živeti s sedmimi tisoči na leto!?« je vzkliknil obupan. »Drugi tudi žive, pa še prav dobro,« ie pogumno ugovarjala Dorothy. »Kupila bi si kje majhno hišico in jo opremila v slogu kraljice Ane. Pohištvo tega sloga ni drago, ali ne?« »Da, ni tako drago, ampak zame še predrago.« »Ti misliš pač, da najbrž sploh ne bo- va imela denarja za pohištvo. No, če ni drugače, lahko sediva tudi na kuhinjskem stolu. Saj ni to nič, kaj ne Nicholas?« Veselo se je zasmejala, ko je to rekla, toda sedela ni še nikoli na kuhinjskem stolu. »Ti si angel,« je vzkliknil Nicholas; »ako bi šla ta nevihta mimo nas in bi mi ostalo moje premoženje, tedaj mi bo najlepši spomin, da si mi ostala zvesta tudi v najtežjih časih in si bila pripravljena delitj z menoj pomanjkanje in bedo.« »Morda se pa obrne šb vse na dobro, oh, ko bi nam hotela pomagati kaka dobra vila, da premagamo sovražnike!« »Bojim se, da razen tebe ni dobrih vil na svetu,« je dejal Nicholas z nasmehom ter gladil njene lase. »Ko bi pa vendarle prišla sedajle vila in rekla: »Dorothy ...« »Dorothy!« je prav tokrat nekdo poklical na hodniku ... Bil je Rubyn glas. »Iti moram sedaj; pridi pome, ko boš gotov s pismi, da govoriva dalje o najini zadevi.« Odprla je vrata. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.