OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne Hskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXX. — LETO XXX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 8, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 238
Dom^ vesti
Slovanov koncert
Včerajšnji koncert, ki ga je moški pevski zbor "Slovan" podal pred številnimi posetniki v dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., je bil v vseh ozirih uspešen. Občinstvo je z iskrenim ploskanjem sprejelo izvedbo vsake posamezne točke. Posebno pa je ugajala popularna hrvaška pesem "Dalmatinski šajkaš", katero so morali pevci na zahtevo publike ponoviti.
Koncert "Slovana" je še ena uspešna pririditev v vrsti koncertov, ki smo jih že imeli v tej sezoni. Za takšne kulturne dogodke naša javnost vedno po-kazuje veliko razumevanje. Priporočljivo pa bi bilo, da "Slovan" v svoje programe vključi poleg slovenskih tudi ostale slovanske pesmi, hrvaške, srbske, rugke, itd. Z "Dalmatinskim šaj-kašem" je bilo potrjeno, da naša javnost želi takšnih pesmi, ki v mnogih slučajih predstavljajo nekaj novega in svežega.
Požar v livarni
V soboto popoldne je nastal požar v tovarni National Bronze & Aluminum Foundry Co. na 4399 Hamilton Ave., ki je napravil za $8,000 škode.
Letne seje
Nocoj se vrši letna seja društva Collinwood Hive, št. 283 TM v navadnih prostorih. Po seji bo nekoliko prigrizka in zabava.
Jutri večer se vrši letna seja podružnice št. 18 SZZ v običajnih prostorih. Po seji sledi božična zabava.
Članice so vabljene, da se udeležijo v čim večjem številu.
v bolnišnici
V Gl^nville bolnišnici se nahaja poznani gostilničar Mr. Joseph Kunčič, lastnik Kunčič-Pe-rotti gostilne. Nahaja se v sobi št. 116. Podvreči se bo moral Operaciji. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
Zopet doma
Poznana Mrs. Anna Jurgek se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 781 E. 236 St. Zahvaljuje se prijateljicam in prijateljem za obiske in kartice ter cvetlice, ki jih je prejela v bolnišnici. Sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbo, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Francoska policija bo streljala na delavce
Svet republike odobril vladin program proti nemirom in stavkam
PARIZ, 6. dec.—Svet francoske republike je danes z 217 proti 82 glasovom odobril program premierja Robert Schumana, ki bo vladi dal močno orožje, da se zoperstavi valu stavk in nemirov.
Istočasno je francoska polici-* --:----
ja dobila ukaz, naj strelja na	HaIh -jo
delavstvo, če bo to potrebno. Do	^a
te pooblastitve je prišlo potem, pOOStHteV Zakona ko so se delavci polastili kon-,
WASHINGTON, 6. dec. — Kongresnik Fred A. Hartley Jr. je danes naznanil, da bo delavski odsek poslanske zbornice, čigar predsednik je, v teku 30 dni začel zaslišanja za poostritev obstoječe "delavske" postave, kateri je kumoval skupno s senatorjem Taftom.
Hartley je dejal, da bo predlagal uveljavljenje drastičnih kazni za vse take stavke, ki bi , zajele vse obrate katerekoli in-cije orožja in municije pa tudi i dustrije sirom dežele, t. j. sploš-V Lyonu in Arlesu. Slednji mesti! ne industrijske stavke. Dalje bi je delavstvo držalo v svoji po- gg unijam prepovedalo vsiljeva
trole dveh mest.
Predsednik repubhke Vincent Auriol je sprejel voditelje Generalne konfederacije dela, ki se nahaja pod vplivom komunistov, ko so isti izjavili, da so "vrata za nova pogajanja odprta."
V St. Etiennu prišlo do novih krvavih spopadov
Do novih uličnih borb med policijo in delavstvom je prišlo v St. Etiennu, ki je center produk-
Seja direktor! j a SND
Jutri večer se vrši seja direktor i ja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
polni oblasti več ur in šele po daljših borbah je policiji uspelo, da je delavce izgnala z ulic.
Spopadi med policijo in delavstvom se nadaljujejo tudi v Marseillu. V to drugo največje mesto je vlada poslala na tisoče vojakov, ki bodo pomagali policiji, da se vzpostavi "red in varnost."
Socijalist ukazal, naj se strelja na delavstvo
Notranji minister Jules Moch, ki je socialist, je v parlementu izjavil, da je ukazal policiji, naj strelja na delavstvo, ko se bo nahajala v težavah.
Komunistični poslanci so mu odgovorili z vzkliki: "Morilec!"
Moch je odgovoril na komunistične proteste v zvezi z včera -šnjimi nemiri v Valenci, kjer so trije delavci bili ubiti. Njegovo poročilo je bilo v parlamentu sprejeto z 408 proti 183 glasovom.
Za prihodnji torek se pričakuje, da se bo 1,200,000 vladnih uslužbencev priključilo stavki 2,000,000 delavcev. Poziv, naj se priključijo stavki državnih upo-slencev je bil naslovljen med ostalim tudi na učitelje, sanitetne delavce in uradnike v raznih ministerstvih, celo na uradnike, ki so uposleni v uradu premierja Schumana.
Nove uradnice
Društvo Carniola Hive, št. 493 TM je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za prihodnje- leto: častna predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Gla-van, duhovna voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vratarica Pauline Zig-man, čuvajka Mary Petschauer, tajnica Pauline Debevec, 1110 E. 72 St., EN 8254, bolniška tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
v Arizono
Mr. Anton Vatovec iz 3515 E, 112 St. in Mr. Frank Kuiher iz Eullid, O., sta včeraj odpotovala v Phoenix, Ariz., kjer bosta ostala nekaj tednov. Želimo jima srečno pot in mnogo razvedrila!
nje pravil, po katerih bi bili delodajalci primorani vposliti kateregakoli delavca, ki ga "dejansko" ne potrebujejo.
Predlagana poostritev zakona bi udarila nekatere najmočnejše delavske unije v deželi, zlasti unijo premogarjev in kod-benikov. Hartley je dejal, da obstoji m^očna zahteva, da se na: stopi proti zlorabam, ki jih prakticirajo nekatere unije.
Tozadevno poročilo bo v kratkem obelodanil delavski podod-sek poslanske zbornice, ki je zadnji čas preiskoval poslovanje unije godbenikov, katere predsednik je James C. Petrillo. Slednji je nedavno zagrozil, da bo unija od 1. januarja dalje članom prepovedala igranje za gramofonske plošče, ker iste odjedajo kruh godbenikom.
Nov grob
Van Dalen obsojen
V dosmrtno ječa je bil obsojen Christan Van Dalen, ki je 9. avgusta v Brookside parku umoril Mildred McKelvey, katero je do-tični večer jprvič srečal v neki gostilni. Prosekucija je zahtevala smrt v električnem stolu, toda porota je priporočala milostno sodbo.
JOHN €RBAS
Snoči ob 7.10 uri je umrl na svojem domu John Urbas, stanujoč na 15312 Holmes Ave., ki je prošlo soboto obhajal svoj 77. rojstni dan. Doma je bil iz vasi Laze, fara Planina pri Rakeku na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je član podružnice št. 3 SMZ in Najsvetejšega imena ter oskrbnik pri fari Marije Vnebovzete. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Milavec, dve hčeri, Mrs. Mary Fahlstrom in Mrs, Virginia Winger ter tri sinove: Franka v Mentorju, Johna in Anthonya, ter sestro Johano Šega v Nanty Glow, Pa. Pogreb se bo vršil iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St.
VZDRŽEVAL DVE ŽENI, ŽIVEČI SAMO MILJO NARAZEN, SI^OZI 22 LET
CHICAGO, 6. dec. — Thomas Lawrence, Foley, star 60' let, železniški sprevodnik, je bil danes obtožen, da je skozi 22 let vzdrževal dve ženi na domeh, ki sta se nahajala samo miljo druga od drugega, toda ženi sta o tem zvedeli šele lansko poletje.
Foley se je s svojo prvo ženo Bertho poročil pred 3% leti in ima ž njo tri otroke, ki so že vsi odrasli. Svojo drugo ženo je poročil pod imenom Thomas Healy pred 22 leti in ž njo ima dva otroka, 12 let starega dečka in 9 let staro deklico. Ona ga sedaj toži za razporoko.
Mrs. Healy pravi, da je o prvi ženi zvedela, ko je slučajno odkrila moževo pravo ime v njegovi obleki, katero je krojač dal všiti v svr-ho identifikacije. Prva žena je na sodniji izjavila, da bo stala na strani svojega moža.
Sodnik je Foleya vprašal, kako je mogel skozi vsa ta leta vzdrževati dve družini in skrbeti, da je šlo vse tako gladko. "To je moja tajnost," je odvrnil obtoženec. Kot sprevodnik na železnici je bil vsak teden po par dni z doma, kar mu je vsekakor pomagalo, da prevara toliko let ni prišla na dan.
Anton Vehovec odgovarja "Ameriški Domovini"
Vesel dogodek
Pri družini Mr. in Mrs. Carl P. Frank na 18214 La Salle Ave., so se zadnji četrtek zglasile vile rojenice in pustile v spomin dvojčici, ki bosta v družbo bratcu Raymondu, ki je bil ravno isti dan star eno leto. Mati in deklice se nahajajo v Glenville bolnišnici in se dobro počutijo. Dekliško ime matere je bilo Dorothy Paliska, ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Matt Paliska, ki vodita gostilno Carl's Cafe na E. 54 St. in Marquette Ave., oče je pa sin poznane Mrs. Rose Frank.
Češkoslovaška bo na strani Rusije, pravi premier
PRAGA, 6. dec.— (Poroča Virgil M. Pinkeley)—Češkoslovaški premier Klemen Gottwald je danes dopisniku United Press-a povedal, da Češkoslovaška polaga svoje nade v mir na zunanjo politiko Sovjetske zveze in ostalih slovanskih držav. Rekel je, da Češkoslovaška nikoli ni igrala in ne namerava igrati vlogo
posredovalca med "zapadom."
'vzhodom" in
Truplo vojaka pripeljano
Truplo slovenskega vojaka Pfc. Joseph Stinčič, ki je bil ubit v boju 21. septembra 1944 v Luksemburgu na Nemškem, bo dospelo v Cleveland v torek zjutraj. Pokojni je bil sin družine Bartholomew in Amelia Stinčič na 8317 Vineyard Ave Poleg staršev žalujejo za njim trije bratje: Tom, John in Frank, in tri sestre: Mrs. Anna Zniewkowski, Mrs. Catherine Pintarich in Helen. Pogreb z vojaškimi obredi se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 url iz Fer-foliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lowrenca in nato na vojaški oddelek pokopališča Calvary.
Dovolite mi, da odgovorim "Ameriški Domovini" z ozirom na članek, ki je bil priobčen v dotičnem listu 20. novembra 1947, češ, kdo bo plačal moje dolgove in da sem bil izvoljen s pomočjo republikancev, in dalje, da sem govoril z Mr. De-Maioribusom in se udeležil sestanka upornih demokratov.
Prvič—plačal sem vam za vse, kar ste tiskali zame in ne dolgujem vam niti počenega centa, če pa sem komu drugemu kaj dolžan, vas to čisto nič ne briga.
Drugič—v moji kampanji za councilmana so me podpirali republikanci, demokratje, socialisti in pristaši mnogih drugih skupin, med ostalini tudi CIO in AFL, za kar se jim zahvaljujem.
Tretjič—da, govoril sem z Mr. DeMaioribusom, ampak govoril sem tudi z vsemi drugimi republikanci, kakor tudi z vsemi demokrati, z županom in vsemi njegovimi direktorji.
četrtič—očitate mi, da sem se udeležil seje upornih demokratov. Da, goyoril sem z Mr. Pucljem in Mr. Kovačičem. Vi sami ste oba podpirali in prav nič me ni' sram, biti v njuni družbi. Mar bi se radi tega moral opravičevati? Če si domišljate, da moram dobiti od vas dovoljenje, predno s kom govorim, in vam potem poročal o vsem, kar se je govorilo, tedaj se hudo motite. Pometite najprej blato izpred svojega praga, potem šele pridite pometat pred mojega.
In končno—zakaj niste priobčili mojega članka, v katerem sem se zahvalil volilcem za velikodušno podporo, katero so mi dali na volilni dan? — Anton Vehovec.
Gottwald je star 51 let in pri zadnjih volitvah je njegova komunistična stranka dobila skupno 38 odstotkov, vseh oddanih glasov.
"Verujem, da lahko vsak pošten demokrat na svetu razume to politiko in da vse "nesporazume" umetno ustvarjajo mednarodni reakcionarni elementi, ki ne želijo mir in demokratsko konsolidacijo," je rekel Gottwald, ki je odgovoril na pismena vprašanja dopisniku United Press-a.	'
Čehoslovaški premier je točka po točko odgovoril na zastavljena vprašanja, ter med ostalim izjavil, da Čeoškoslovaška ni članica nobenega evropskega bloka, da pa ima pogodbo z Rusijo in da z njo in ostalimi slovanskimi državami tesno sodeluje.
"To zvezo se je osnovalo in razvilo soglasno s principi demokratične enakopravnosti ic medsebojnega spoštovanja sove-renitete, cilj pa ji je skupna obramba proti možnemu ponavljanju nemške agresije, ter ekonomsko in kulturno sodelovanje.
"Češkoslovaška želi sodelovati z vsemi državami na podlagi teh demokratičnih in miroljubnih principov. Sodelovanje slovanskih držav in njih želja, da živijo skupaj z ostalimi državami na demokratični in prijateljski način, je po mojem mišljenju najboljši prispevek obnovi sveta," je rekel Gottwald, ki je pristavil tudi, da bi se na podlagi teh principov lahko razširilo in dalje razvilo odnošaje med Češkoslovaško in Zedinjenimi državami.
Italijanski delavci pritiskajo na vlado
V ultimatumu nanjo zahtevajo delo in kazen za policijo, ki je streljala na moške, ženske in otroke
RIM, 6. dec.—Delavci v Rimu so danes naslovili na vlado tridnevni ultimatum, s katerim zahtevajo delo in kaznovanje policije, ki je snoči v krvavih nemirih streljala na "moške, ženske in otroke."
V ultimatumu delavci sicei*—-—-—--
niso rekli, kaj bodo storili, ako vlada ne bo zadovoljila njihovim zahtevam, toda dali so razumeti, da bo po treh dnevih
se zoperstavijo imperializmu in očuvajo mir, pravico in demokracijo."
Vlada prepovedala izvoz orožja v dežele Sred. vzhoda
WASHINGTON, 6. dec.^Sno-či je državni department izdal uk^z, s katerim se prepoveduje nadaljni izvoz orožja in municije v Palestino in druge dežele Srednjega vzhoda. Odredba pravi, da je bila akcija podvzeta z ozirom na obstoječe nemire v prizadetih deželah.
Kakor se poroča, je skupni izvoz orožja zadnjih dveh let v dežele Srednjega vzhoda znašal samo $8,000, medtem ko uradni viri sploh ne izkazujejo nobenih pošiljatev v Palestino v teku prvih 10 mesecev tekočega leta.
V tej zvezi je Ameriška liga za svobodno Palestino objavila izjavo, da imajo Arabci že sedaj v svoji posesti za 37 milijonov dolarjev ameriškega vojnega materij ala, in da korak držav nega departmenta pomeni, da Amerika "hiti zapirati hlev, potem ko je bil konj že ukraden."
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
razglašena splošna stavka.
V	imenu delavstva je zahteve za delo in kaznovanje policije naslovila novo ustanovljena organizacija, ki bo vodila "bitko rimskih delavcev."
Vlada je zopet tarča trpkih napadov levičarjev
Novi "Pokrajinski odbor" je objavil komunikej, v katerem se obsoja akcija policije pri nemirih, ki so izbruhnili v predmestju Primavalle, tekom katerih je v 'krvavem uličnem spopadu med policijo in delavstvom bil ubit en delavec.
"Strojne puške vlade pluto-kratov (bogatinov) so streljale na moške, ženske in otroke," piše komunistično glasilo "L'Uni-ta".
Poročila glede zahtev delavcev so bila priobčena pod naslovom "Ultimatom vladi, ki strelja na brezposelne". Levičarski tisk posebno napada premierja de' Gosperija in notranjega ministra Mario Scelbe, ki je poveljnik italijanske policije. Tarča trpkih napadov pa je tudi novo izvoljeni župan Rima, krščanski demokrat Salvatore Re-becchini.
Velik partizanski kongres v Rimu
Italijanska Generalna konfederacija dela, ki se nahaja pod vplivom, komunistov je sklenila, da v torek napove splošno stavko v Rimu. Istočasno pa se je v Rimu odprl kongres delegatov 420,000 levičarskih partizanov, ki so se pri otvoritvi kongresa obvezali, da se bodo borili "proti ameriškemu impe-rijalizmu in proti ameriškim hujskačem na vojno."
Konfederacija dela je ponovila zahtevo delavstva, da se takoj kaznuje tiste, ki so odgovorni za včerajšnje krvave izgrede. Zahteva tudi odobritev 10,-000,000 lir ($17,000,000) za javna dela in brezposelne podpore.
V	zvezi z ultimatumom se še niso začela pogajanja med vlado in predstavniki delavcev. Neki vladni predstavnik je izjavil, da bodo morali delavski voditelji podvzeti prve korake za takšne pogovore.
Partizani se pridružili pritisku na vlado
Grožnja splošne stavke v Rimu je le del tristranskega pritiska levičarjev na de Gasperi-jevo vlado. Poleg tega se vodi pojačano agitacijo med brezposelnimi, katerih ima Italija okrog 2,500,000.
S tretje strani pa pritiskajo
Na kongresu so bile prečita-ne brzojavke šestih inozemskih delegacij, ki so obljubile solidarnost z italijanskimi partizani.
60,000 partizanov marširalo po ulicah Rima
RIM, 7. dec. — Danes se je več tisoč partizanov udeležilo parade, ki je bila prirejen'a v zvezi s prvim kongresom odpornega gibanja. Na tisoče rimskih veteranov, ki so se za časa vojne borili proti nacistične-mu okupatorju, je poplavilo rimske ulice in marširalo k spomeniku neznenega vojaka in grobu žrtev nacističnih olrupa-torjev.
Kot poroča italijanska časnikarska agencija ANSA, se je ob grobu neznanega vojaka zbralo 60,000 oseb. Parada v Rimu je bila doigfi.' štiri milje. Udeiežni-ki parade so nosili bodisi civilne obleke ali pa partizanske uniforme. Vsak partizan pa je nosil rdečo ovratnico, rdeč robček in pa rdeč nagelj.
V paradi so dominirale rdeče zastave in največ se je prepevalo komunistično pesem "Rdeči prapor". Mnogi udeležniki so pozdravljali opazovalce z dvignjeno pestjo (komunističnim pozdravom) in občinstvo Rima jim je viharno vzklikalo in jim
na isti način odzdravljalo.
#
Karabinerji aretirali 60 Slovanov pri Bariju
BARI, 7. dec. — Italijanska policija fn karabinerji so priredili pogon na begunsko taborišče v Trani, ki se nahaja okrog 25 milj od Barija. Kot pravi poročilo, so aretirali 60 Slovanov, katere so označili za "komuniste in člane teroristične organizacije, ki ima svoje podružnice v inozemstvu."
Policija je izjavila, da je pri "Slovanih" našla zalogo municije, pištol, strojnih pušk in tajno radiooddajno postajo.
Grčija uvedla smrtno kazen za stavke
ATENE, 7. dec.—Gi"ški "parlament" je danes odobril zakon, po katerem bodo pod smrtno kaznijo prepovedane kakršne koli stavke. Za stavke bo naložena kazen od šest mesecev zapora do obsodbe na smrt. Novi zakon bo v veljavi, "dokler se ne bo zlomil levičarski upor."
Po novem zakonu bodo kaznovani tudi delodajalci, ako bodo
partizani, ki so se za časa voj- ,
ne twriU proU okupatorju, ib	[mekuijenja deb pkwali
pn pnrern zasedanju svojegaldd^*"^'*;.
korigresa, kiiterega se je iidele-'J""	Itk-
žilo 1,4()0 delegatov, ec, psirtiza- "I"' (lelodkijalc: Isihko (lotnjc) dk)
ni obljubili, da bodo "proučili ^^ti zapora.
nalogo, da se združi vse sile od-1 Vsi, ki bodo kr*li novi zakon,
pornega gibanja' z namenom, da bodo postavljeni pred prek i sod.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
ff
8. decembra 1947
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
—$8.50
—	5.00
—	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) -—_
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
—$10.00
- 6.00
--3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KAJ POMENI PALESTINA ZA ŽIDE?
Ko je Generalna skupščina Združenih narodov odobrila sovjetsko-ameriški načrt za delitev Palestine v dve deželi, v židovsko in arabsko, je s tem bilo zaključeno prvo poglavje ne desetletja, ampak stoletja stare borbe po vsem svetu razstresenih Zidov, ki so stremeli, da v zemlji očakov, najdejo zopet mir in pogoje za razvoj, ki ga je deležen vsak narod. Seveda,'kot se je z gotovostjo pričakovalo, so Arabci, ki se na vso moč upirajo delitvi, začeli z neko "sveto vojno." V Palestini so zopet izbruhnili teror, nasilja, požigi. Toda značaj teh novih izgredov je povsem drugačen, kot je bil pri izgredih proti Angležem, ki so imeli mandat nad to deželo, in ki niso izpolnili obljube, da bodo pomagali pri ustanovitvi ene židovske države v Palestini.
S stališča človeštva in pravice, je sovjetsko-ameriški načrt edino mogoč. Židom je trebalo dati njih lastno domovino, v kateri bodo živeli, razvijali svojo kulturo in svoje gospodarstvo in bili smatrani za narod, ki je upravičen, da živi na svetu kot enakopraven član zajednice ljudstev sveta.
Kaj za same Žide pomeni ta zgodovinska odločitev, bo najboljše razvidno, če se to vprašanje obravnava v zvezi z njihovim položajem na svetu, ko so živeli, raztreseni v raznih deželah sveta in bili smatrani za nekakšne izrodke, na katere se je pljuvalo in kazalo s prstom. Ni bilo v nobeni deželi skupine Zidov, ki bi ne bila odgovorna za vse soci-jalne in ekonomske težave. Proti-židovska gonja, ki se jo imenuje "anti-semitizem," je dolžila Žide, da so odgovorni za vse. Ce se je v deželi pojavila brezposelnost—Zid je bil kriv. Zida se je ozrsčilo za mogočnega kapitalista, ki poštenemu "kristjanu" ne da zaslužka. Obenem pa je ta ista, k sovraštvu hujskajoča propaganda, če se je pojavilo nezadovoljstvo proti kapitalizmu, zopet dolžila—Zid je proti kapitalizmu, komunizem širi! Ta propaganda obenem obtožuje Zida, da je bil "začetnik revolucije v Rusiji," in da ima največjo oblast v kapitalistični Ameriki!
Takšna k sovraštvu napram Zidom hujskajoča propaganda se je razpasla tudi v Zedinjenih državah, v tej deželi, ki je pravi mozaik raznih narodnosti. Kar je najbolj žalostno, jo širijo in sprejemajo tudi razne narodnostne skupine in celo "krščanski" in katoliški tisk! Ta katoliški tisk se v tem pogledu popolnoma nič ne Razlikuje od tistih katoliških časopisov v Slovaški, ki so za časa rnonsignora Tise, širili to sovraštvo napram Judom najprej s pisano besedo in propagando, potem pa so jih začeli pobijati, moriti, uničevati ... Ne smemo pozabiti, da se je na isti način širilo to sovraštvo proti Zidom v nacistični Nemčiji. Najprej s propagando v tisku. Zidi so bili krivi za vse težave Nemčije in nemškega ljudstva. Potem se je začelo s profi-židov-skimi zakoni, nadaljevalo s preganjanjem in končalo s tem, da je bilo za časa vojne v Evropi pomor j enih 5,000,000 Zidov na najbolj brutalni način. Žive so sežigali moške, žene in otroke! Samo zato, ker se je hotelo pozornost nemškega ljudstva obrniti na napačno stran, da bi ne spoznalo kdo je v resnici bil kriv za brezposelnost in kfizo v Nemčiji.
Tako tudi v Zedinjenih državah. Bolj ko se bo dežela bližala ekonomski krizi, hujša bo gonja proti Zidom. Spet bo Zid ta, na katerega se bo kazalo s prstom, pljuvalo pred njega, mogoče pa celo šlo po poti Hitlerja, če se ameriško ljudstvo ne osvobodi teh peklenskih spletk tistih, ki za svoje namene podžigajo rasno in versko nestrpnost! To je v Ameriki posebno nevarno, zaradi raznih narodnosti, ki žive ona poleg druge. Z vseh krajev sveta so prišli v to deželo pripadniki raznih ljudstev, razne narodnosti, razne vere, razne barve. Kaj bi se zgodilo, če se ena narodnost na-hujska proti drugi? Ze obstoja poleg proti-židovske gonje tudi gonja proti katoličanom. Obtožuje se jih, da so "tuji agenti," da so bolj vdani papežu, kot p*a Ameriki. Kako bi se katoličani počutili, če bi se takšna propaganda razširila do takšne mere, da bi na njih kazali s prstom in pred nje pljuvali, ali pa če bi se celo vprizarjalo pogrome (masne po-kolje) proti njim?
Sedaj so dobili svoj lastni dom v Palestini ti nesrečni, na celem svetu prezirani Zidi. Malo jih je ostalo po drugi svetovni vojni, kajti, kot rečeno, so jih Hitler, Tiso, Pave-lič itd. pomorili, odnosno sežgali čez 5,000,000. Zanimivo pa je, da ravno tisti, ki so prej vpili proti Zidom "v Palestino se poberiti!" sedaj vpijejo, da je načrt nepravičen in
Vatikanska agen+ura živahno deluje proti češkoslovaški enotnosti
Klerofašistične sile na Slo-veškem, ki so bile razbite ob porazu Hitlerja in njegovih hlapcev, dolgo časa po končani vojni niso imele poguma dvigniti glave ter pokazati, da živijo. Šele, ko je v bratislavski zapor prišel zloglasni izdajalec Tiso in so se začele priprave za njegov proces, so se začele aktivi-zirati tudi vse reakcionarne sile in preživeli fašistični elementi. Prvi so seveda nastopili rim-sko-katoliški cerkveni glavarji, potem pa ves kler do najnižje-g a duhovništva. Inspiratorji borbe proti češkoslovaški enotnosti so enodušno presodili, da bi bila kampanja za rešitev Tisa izvrstna prilika za pospeševanje borbe, s katero bi si morda pridobili izgubljene pozicije in množice ter začeli ogražati napredne sile, ki so naglo naraščale ter se strnjevale okrog Komunistične partije Slovaške. Od prvih akcij določenega dela bratislavskih visokošolcev, ki so se vzgajali in šolali v številnih katoliških semeniščih ter neštetih drugih podobnih demonstracij, je dobivalo zarotniško delo katoliškega duhovništva čedalje širši obseg. Glavno geslo 'vojskujoče se cerkve" — kakor se sama imenuje — je postala borba za rešitev Tisa, za čemer se je skrivala borba proti komunistom, Čehom, proti ZSSR . . . Najbolj zagrizeni klerofašistični elementi, tako imenovani ludov-ci, so kmalu prodrli v demokratsko stranko" in zavzeli tam ugledne položaje, tako da se je tudi ta stranka pogosto z najvišjimi funkcionarji vred zelo angažirala pri reševanju največjega izdajalca slovaškega naroda.
Klerofašisti so hitro poiskali in navezali trdne stike s pobe-glimi zločinci, s slovaško politično emigracijo, ki so jo An-glo-Američani ne le povsem ohranili, temveč so ji tudi omogočili zarotniško delovanje proti Češkoslovaški republiki. Zveze z D'jučanskim, Sidorjem in drugimi so postale pomembna podpora kolovodjem podtalnega rušilnega delovanja v deželi. Med borbo za rešitev Tisa niso uporabljali le obilnih sredstev, ki so jih uvažali iz tujin'?. Katoliški duhovniki so tudi v najbolj zakotnih vaseh brali neštete maše in prirejali molitve za rešitev Tisa, organizirali so pa tudi številne velike nabiralne akcije ter zbirali denar in razna gmotna sredstva za dr. Tisa. Tik pred procesom se je na Slovaškem nenavadno povečalo število protidržavnih letakov in pisanih gesel. Skoraj redno so bili voditelji takšnih akcij bivši "hlinkovci, člani Hlinkove fašistične garde in navadno so njihovi sledovi vodili v župnijske urade, v provinci-alne pisarne, v samostane in semenišča. Med tem časom je celo uradni list demokratske stranke "Čas" pisal članke, v katerih je dokazoval, češ zahteva množic za rešitev Tisa je tako enodušna in močna, da jo je treba upoštevati, v najbolj kritičnem trenutku so pa vodilni funkcionarji dem. stranke naslovili na predsednika republike brzojavko z zahtevo, naj pomi-losti Tisa.
Ko je bil Tiso vendar pravič-
no obsojen in usmrčen, so organizatorji borbe za njegovo rešitev planili po Komunistični partiji in drugih strankah. Te-d^j je bilo na Slovaškem vsakomur jasno, da je bil glavni fia-men akcije za "reševanje" dr. Tisa — "duhovnika", "svečenika", "voditelja" slovaškega naroda, "utemeljitelja" slovaške "neodvisnosti" — širjenje borbe proti enotnosti Češkoslovaške republike.
P o ponesrečenem "reševanju" niso agenti Vatikana in imperializma prav nič zmanjšali svoje delavnosti. Nasprotno, računali so, da bodo s to bofbo okrepili svoje pozicije, si pridobili izkušnje in ustvarili pogoje za nadaljno delo ter so se še bolj vneto lotili svoje obrti.
Staro in dobro znano geslo borbe "za rešitev pred boljševi-zacijo" je postalo najbolj priljubljeno geslo "vojskujoče se cerkve" na Slovaškem. Govorice o skorajšnji vojni med zapa-dom in ZSSR so postale najbolj priljubljeni predmet razgovorov klerofašistične inteligence. Borba proti uresničenju agrarne reforme in drugim naprednim ukrepom je postala najpomembnejši opravek posameznih visokih funkcionarjev demokratske stranke, ki so si prizadevali z vsemi silami, da bi si pridobili vladajoče pozicije v sami stranki nasproti "češkoslovaškemu" in "kmečkemu" krilu. Kolovodje zarotniške akcije so se čedalje bolj obračali za podporo qa slovaško emigracijo. Razen dr. D'jučanskega so postali posebno aktivni tudi drugi begunski "politiki", predvsem bivši armadni gfeneral Prhala, čigar sedež je v Londonu, kakpr tudi Karel Sidor, bivši poslanik "neodvisne" Slovaške pri Vatikanu, kjer je ostal še nadalje.
Znana Churchillova koncepcija o federaciji srednjeevropskih držav (o tako imenovanem In-termariumu), v katero bi bile razen drugih vključene tudi baltiške dežele, Ukrajina in Belo-rusija, je našla zveste in marljive agitatorje v osebi Prhale, Sidor ja in drugih, pa tudi številne simpatizerje med starimi hlinkovci in drugimi klerofaši-stičnimi elementi v sami deželi. Zadnje čase postaja čedalje bolj aktivna tudi ^ tako imenovana slovaška liga v ZDA, polfaši-stična organizacija, v kateri so združeni številni ameriški Slovaki. Ta "liga" ima neoinejena finančna sredstva (ki daleč presegajo zmogljivost ameriških Slovakov!) in s temi sredstvi znatno podpira svoje prijatelje v domovini ter jih hkrati zalaga s tiskom in drugim propagandnim gradivom, ki je izdelano v ZDA.
Pri vzdrževanju in utrjevanju zvez z zločinsko emigracijo so na splošno angažirani funk-dionarji katoliške cerkve. Re-pubHške oblasti so ponovno ugotovile, da so visoki verski funkcionarji, ki potujejo po raznih "cerkvenih" poslih v tujino, dejansko kurirji, ki prenašajo navodila, denar, propagandno gradivo . . .
Višji cerkveni funkcionarji igrajo tudi v sami domovini vlogo zvez in kurirjev. To se ne nanaša le na slovaški okvir, temveč na vso republiko, zakaj
obžalujejo "uboge" Arabce! Henry A. Wallace, ki je nedavno obiskal tisti del Palestine, kjer so naseljeni Židi, se ne more načuditi njihovi podjetnosti, vztrajnosti in navdušenju pri delu, da si resnično stvorijo bolj srečen doni, kjer jih nihče.ne bo preganjal in vlačil po taboriščih. Tam, kjer so bile puščave, so jih ti Židi spremenili v cvetoče vrtove, v rodovitno zemljo. Ustvarjajo veliko delo. Pri temu se, jih ne bi smelo ovirati, ampak jim pomagati. Po tolikem gorju, tolikih preganjanjih, trpinčenju, pobijanju, izpostavljanju proti-židovski gonji, ki vodi v nove pogrome, so krvavo zaslužili svoj lastni dom. Sedanji nemiri in boji bi ne smeli biti nobena ovira. Sčasoma se bo tudi ta fanatizem polegal, toda židovsko vprašanje bo enkrat za vselej rešeno.
slovaški klerofašisti imajo pomembnega zaveznika med večino voditeljev češke L i d o v e stranke. Med slovaškimi mno žicami so znana imena škofa Škrabilka in Vojtaška ter nadalje škofa Št«fanca kot poosebljanje sovražnikov češkoslovaške enotnosti in bojevnikov za slovaško "neodvisnost."
Treba je pa omeniti, da sovražniki Češkoslovaške i^e uresničujejo svojega programa samo z "visoko" politiko — kakršna so Churchillovi načrti o •"Intermariumu", ameriški načrti, o evropskem parlamentu itd. — temveč znajo med širšimi množicami nastopati tudi s povsem drugačnimi gesli in metodami. Dovolj je, če omenimo samo en primer: svetniški "čudeži" ki niso redek pojav v slovaških vaseh. Seveda te "čudeže" organizirajo katoliški duhovniki in "prikazovanje" svetnikov se redno spremeni v politično manifestacijo. Tako so duhovniki ob koncu julija z veliko propaganda razglasili, da se bo v vasi Tvrdomestice (srednja Slovaška) ponovno "prikazala" sveta devica Marija ter da bodo vsakomur, ki bo videl sveta devico, odpuščeni grehi . . . Tistega dne se je v Tvrdomesti-cah zbrala množica 80,000 ljudi. Ni pa bilo težko opaziti, da večina teh "vernikov" niso bili kmetje, ampak meščeni, in sicer — inteligenca! Ludovci so v številnih mestih organizirali obisk "čudeža" s potniškimi avtomobili, avtobusi, kamioni in vlaki ter tako javno demonstrirali svojo moč".
Zadnje čase uživajo zarotniki proti slovaški svobodi v svoji ofenzivi do neke mere podporo tudi pri "benderavcih" in drugih oboroženih tolpah, ki se potikajo po nekaterih gorskih krajih dežele ter terorizirajo in plenijo mirne kmete in napadajo vojaške patrulje in milico. Kakor znano so "benderovci" ostanki teroristične organizacije ukrajinskih "nacionalistov" z bivšim nacističnim oficirjem Štefanom Benderjem na čelu. Njihove tolpe včasih vdirajo na ozemlje vzhodne Slovaške. Te tolpe sestavljajo ukrajinski fašisti, doljski odpadniki, bivši volksdeutscherji, SS-ovsi in nekaj bivših "gardistov", kar pa nikakor ne ovira slovaške reakcije, da bi ne nudila roke tej pisani tolpi razbojnikov in se sporazumevala z njimi v borbi za "nacionalno" Slovaško! "Benderovci" so oboroženi z najpotrebnejšimi potrebščinami, k i jih sprejemajo od svojih prijateljev iz tujine, in pogosto imajo moderne majhne radijske postaje, pr^tične angleške strojnice in ameciške konserve ter ni čuda, da so mračnjaške sile tako na Slovaškem kakor izven nje pograbile z obema rokama tudi to obliko borbe priti slovaški enotnosti.
Preiskava p r i posameznih ujetih teroristih so pokazale, da sledovi "benderovcev" ne vodijo v "centralo" naravnost čez dvftrce katoliških škofov, temveč da je Vatikan pri tej priliki uporabil še neko drugo obliko, manj znano rezervo — tako imenovano grško-katoliško cerkev. Ta grška katoliška cerkev zastopa na videz neodvisno cerkev, ki uporablja cerkveno slo-važšino in ima škofijo na čelu s škofom Pavlom Gojničem v Prešovem ter deluje povsem samostojno. Toda med številnimi preiskavami p r i terorističnih skupinicah, p katerih je pisalo češkoslovaško časopisje zadnje mesece, je bilo ugotovljeno, da grško-katoliška cerkev priznava za svojega vrhovnega poglavarja rimskega papeža in uživa veliko vsestransko podporo Vatikana. Ta cerkev, ki je polna pogeglih popov iz sovjetske Galicije, je postala takoj po osvoboditvi antisovjetsko oporišče na ozen)lju vzhodne Slovaške, med kmeškimi množicami, ki so politično zelo zaostale. Ni čuda, da je takšna verska organizacija v kratkem času postala tudi
pomembno oporišče borbe za "samostojno" Slovaško ter da so se benderovske tolpe vdinja-le v to borbo.
Benderovske tolpe pa nikakor ne pomenijo kakšne realne sile na slovaškem ozemlju. Slovaški narod je dolgo vodil junaško borbo svoje dežele prav proti takšnim fašističnim tolpam. Toda sovražna agentura v svoji propagandi zelo pogosto uporablja famo o obstoju benderavcev. Duhovništvo in klerikalni intelektualci si izmišljajo najbolj fantastične govorice o vojski, ki bi naj štela 200,000 ljudi, ter o oboroženi sili, ki bo s "pomočjo Anglo-Američanov" strmoglavila "šečko diktaturo."
Že zdaj je sovražnikom češkoslovaške enotnosti jasno, da ne bo niti fama o veliki "podtalni" vojski dosegla posebnega uspeha ter da se bo izjalovila, kakor so se vsi drugi triki s "čudeži" za rešitev "duhovne" osebnosti dr. Tisa. Med slovaškim narodom še nikdar ni zbledela tradicija Banske Bistrice in drugih središč vstaje, tradicija Telgarta in številnih podobnih kmečkih borcev, tradicija slavne partizanske vojne. Vatikanska imperialistična agentura na Slovaškem je zdaj prisiljena menjavati oguljena nacistična gesla, si izmišljati nova sredstva in metode, da bi lahko nadaljevala borbo proti iskrenim patriotskim silam proti silam prave demokracije in miru, ki so se strnile okrog Komunistične partije Slovaške.
Brez kulture ni napredka
Jesen je že tu. Kmet bo kmalu pospravil vse pridelke pod streho. Večeri postajajo dolgi in dolgočasni, posebno po naših vaseh, kjer ni kavarn, ne kinematografov, kjer ni električne luči in nobene zabave ali razvedrila razen plesa.
Stara ženica bi rada še plela, pa ne vidi, v kotu dremlje, gospodinja, pospravlja po hiši, potem pa ščebeta s sosedo, gospodar rad pokuša novo vino, da se potem laže prepira. Tu pa tam vzame kdo v roke časopise ali knjigo, marsikomu gre težko in pri čitanju zadremlje. Pohvale vredni so primeri dobre volje, ki se pojavljajo vedno bolj pogosto, posebno v nekaterih vaseh tako pri mladini kot pri odraslih, kot na primer v Cežarjih, Pobegih, Sočergi.
Sedaj se bliža najprimernejši čas, da odpravimo nepismenost v naših vaseh. To je ostanek fašistične okupacije, to je razvalina v našem ljudskem blagostanju. Zato jo morajo odstraniti kakor sleherni plod fašizma. Istra mora v najkrajšem času dohiteti ostale brate.
Po istrskih vaseh ljudje preveč plešejo in premalo čitajo. To mora nehati. Odslej ne bo več izgovora: "Ne znam čitati, ne znam pisati, slabo obvladam svoj jezik. Nisem hodil v slovensko šolo, nisem imel prilike, da bi se učil." Ta opravičila so veljala do sedaj. Na žalost je bilo vse to res. Sedaj pa ima vsakdo priliko, da si pridobi, kar je zamudil v prejšnjih letih. Po *vseh n^ših vaseh so učitelji.
Marsikateri žici v slabih razmerah, se bori z vsemi mogočimi težavami, toda vsi imajo dobro voljo in tudi vroče žele, da bi svojim Istranom čim več nudili, da jih kulturno dvignejo, ker sta znanje in izobrazba temelj vsakega napredka. Na okrajni sindikatni konferenci, ki je bila pred dnevi v Kopru, so se učitelji obvezali, da bodo odpravili nepismenost in da bodo poleg rednega pouka v šoli povsod vodili večerne tečaje za odrasle. Naloga sindikalnih podružnic je, da to dobro voljo uči-teljstva podpro in dajo pobudo, da bodo tečaji redno polnošte-vilno in z uspehom obiskovani. , Agrarna reforma je osvobo
dila kolone veleposestniškega izkoriščanja in zatiranja, šola in večerni tečaji morajo odpraviti kulturno zaostalost.
Le poglejte malo po vasi! Kmetu, ki čita, ki rad sega po kjigah, gre bolj©-, večje uspehe ima pri delu, njegova živina je lepša, bolj zdrava. V strokovnem časopisju in knjigah najde zlata vrene nauke in nasvete. Sproti izve, kako napredujejo kmetje drugod, kako si pomagajo in lajšajo težko delo in dosežejo nove uspehe.
V Javorjah, tam v Brkinih živi srednji kmet. Stalno čita časopise in. kmetijske knjige. V družini ni dosti delovnih moči, pa vendar več pridela na njivah, več ima sadja, lepša je njegova živina. Drugi kmetje se pogosto oglašajo pri njem za nasvete.
Na Kozjanah je tudi tak kmet. Kmalu bi mu pred leti šlo vse na boben. Odpravil se je v Ameriko, zapustil kmetijo, da bi si služil dolarjev. V Ameriki pa je spoznal, da ima Ameriko doma, le izrabiti jo ni znal. Vrnil se je. Šola je nekaj vtljala. V Ameriki se je naučil čitati. Stalno prebira sedaj časopise, pozimi čita v družini knjige, dela načrte in napisane nasvete pretvarja v dejanja. Le vprašajte v Brkinih po Ivakotu. Vsakdo vam bo znal povedati o njem. Doma sta le bn in žena ter dve hčerki. Ko se je vrnil iz Amerike, je irriel v hlevu mršav rep in debel dolg. Sedaj je hlev poln, brez dolga, njegovo sadno drevje je zdravo in dobro obrodi. Na svojem domu, pri svoji družini je odkril Ameriko s pomočjo knjige in časopisa.
Mnogo, mnogo dragocenih stvari bomo spoznali, če bomo segli po knjigah. V dolgih zimskih večerih bomo čitali. če še ne znamo, pa se bomo naučili. Čitali bomo strokovne časopise in knjige in še druge za razvedrilo in kratek čas. Pri vsem tem pa se bomo še izobraževali, da ne bo znal nekaj več le mestni urad-nik^. in župnik ali učitej na vasi^ Oa bomo tudi mi nekaj znati, da nas ne bo sram pred svetom in pred svojimi ljudmi.
Ponatis iz "Delavsko-kmečke enoinotli."
BOG NE BO DOVOLIL, PRAVI KONGRESNIH
WASHINGTON, 4. dec. — Kongresnik Clarence Brown je vprašal ob priliki diskusij glede pomoči Evropi, ali se ne bo zgodilo, da bo Amerika izčrpala svoje lastne vire tako, da se bo vsled pomaganja Evropi sama oslabila in se sesula?
"No, sir," je odgovoril kongresnik Sol Bloom, "tega dobri Bog ne bo nikoli dovolil!"
"Vi imate pač boljše zveze z Bogom kot pa naš odbor," je odvrnil Brown.
NEDELJA BO "^AN VETERANOV DRUGE VOJNE"
COLUMBUS, 4. dec.—Gover-tier Thomas J. Herbert je danes izdal objavo, s katero proglaša nedeljo 7. decembra za "Dan veteranov druge svetovne vojne." Urgiral je vse veterane, naj nosijo na ta dan uniforem in se udeležijo cerkvenih opravil.
STROŠKI NAVADNEGA PREHLADA SO VISOKI
NEW YORK, 4. dec.—Dr. Louis Dublin je kot statističar Metropolitan Life Insurance Co. zracunal, da so Amerikanci let-no vsled navadnega prehlada* polno milijardo dolarjev na izgubi. Toliko jih namreč stane izguba časa pri delu in pa stroški zdravljenja.
KRALJICA NAJ VRNE DIAMANT, PRAVI INDIJA
NEW DELHI, 4. dec.—Dobro obveščeni h i n d u s k i časopis "Hindustan Times" je danes prerokoval, da bo Indija zahtevala, naj se ji vrne sloviti diamant "Kohinoor," ki se sedaj nahaja v kroni angleške kraljice Elizabete.
8. decembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAK3
DITA:
Rajski otok
stari gospod je bil že malce čudaški. Za svet se že ni več, dosti brigal, rajši je obujal spomine na svoje dobre stare čase. Nekoč je takole sedel, prebiral s prsti svojo dolgo sivo brado, in gledal v praznoto.
"Kako je bilo tistikrat lepo," je mislil sam pri sebi "ko sem v Srednji Aziji — nekateri učeni možje pravijo, da je bilo na Kavkazu — ustvaril raj! Tam je bilo vsem dobro, prečudnim progastim zverem prav tako ikakor zlatorumenim metuljem. Letina je bila vselej dobra. To vam je bilo krasnih in rodovitnih sadnih dreves f Nanje pa smo dobro pazili, še zlasti od tistih dob, ko sem na najlepšo jablan dal pribiti tablico z napisom: "Trgati sadje je pod strogo kaznijo prepovedano" . . Ko bi mi tista dva prva človeka ne bila te reči pokvarila, bi bilo lahko tako ostalo do današnjega dne."
Tako je obujal spomine in se žalostil stari gospod. Ker pa je bil kakor vsi stari ljudje malce svojeglav, si je brž izmislil, da si bo kar takole zase ustvaril majhen raj. Saj se je že dosti nagaral in se spodobi, da si privošči malce veselja. In je dvignil svojo' vsemogočno roko nad Ocean in je izrekel Veliko Besedo. In že je iz valov Oceana — tokrat na nekoliko oddaljenem, kočljivem kraju—pokukal otok.
Skale so rasle više in više, nižave je pokrilo prijetno zele-, nje, obrežja so bila posuta z belim peskom. Po zelenem le-sovju je vodil srnjak svojo družino k napoju, vrh skale pa se je ugnezdil mladi jastreb. Po pobrežju se je plazila velika želva, lepi kačji pastiri so plesali nad vodo. Na poseki pa je ležal človek, pomežikoval pred soncem, objemal z levico ženo, v desnici pa držal sočni sadež, ki ga je bil utrgal z veje nad ser boj. Mož in žena sta okušalk slastni sadež, da jima je jabolčni sok kapljal po prsih.
Stari gospod je pogledal in videl — kakor tistikrat —- da je vse dobro. In se je vsedel v senco velikega krušnega drevesa, da bi si odpočil.
Dva dni potem je plut okoli zapadnega rta novega otoka parnik. S parnika se je izkrcal človek s panamskim slamnikom in kovčegom. Ko je prišel do krušnega drevesa, pod katerim se je oddihaval stari gospod, je tujec vzel pipo z ust, si jo obesil na povešeno spodnjo ustnico, potisnil slamnik na tilnik in stopil v senco drevesa.
"Dober dan, stari gospod," je pozdr&vil "Vi bi si lahko kupili našo patentno svetilko. Te so vam imenitne, preproste in cenene ..."
"Pustiva to, človek," je rekel stari gospod z ljubeznivim nasmehom. "Jaz sam svetim vsemu svetu."
"Tako, tako, nemara ste iz Brooklyna? Vaše narečje je zelo razločno . . . Razen tega vam lahko -ponudim v nakup naše prižigalnice. Ali jih želite kar tako, ali v okviru podporne akcije?"
"Ne potrebujem ne prižigal-nikov ne podpore," je rekel sta-' ri gospod že manj vljudno. "Jaz prižigam z bliskom in govorim vse jezike, tudi takšne, kakršnih niti ni."
"Tale možak je čudovit primitivec," je pomislil tujec, ki ni bil nihče drug kakor dobri gospod Okley. "Sam bqg me je poslal k njemu."
"To je za v&s srečen dan, starček," je slavnostno rekel dobri gospod Okley. "Zgradimo vam avtomobilsko cesto okoli vsega otoka, dobavimo vam avtomobile, bencin, motocikle, kolesa, vse, vse in celo tudi prvovrstni žvečilni gumi z vanilji-nim priokusom. Namesto tehle ananasov, ki so trpki in katerih vkuhavanje jemlje ženskam tega otoka mnogo časa, vam dobavimo izborne naše ananase v konzervah. Za odplačilo vam damo posojilo. Edino jamstvo nam bo vaša beseda in oporišče na zapadnem rtu vašega otoka."
Ampak pri tem je starega gospoda že docela minila potrpežljivost. Mignil je s svojo veliko brado in pahnil človeka v morje, odkoder ga je potegnila posadka nazaj na ladjo.
*
Nekoliko dni potem se je vesoljni tisk za morjem pričel ba-viti z velikansko nevarnostjo, ki je zrasla v podobi Rajskega otoka in kljubuje svobodni trgovini :
—	Nepristopnost rajskih oto-čanov ograža. svetovno gospodarstvo.
—	Rajski otočani odbijajo po-nudeno roko!
—	r?ajski otočani poznajo skrivnost atomske bombe!
—	Na Rajskem otoku žro otroke in živijo od gusarstva!
Neki zamorec, ki je izjavil, da Rajskega otoka pač ni, je bil na mestu linčan.
Tiste dni je opazil stari gospod v obnašanju živine na otoku prečudne spremembe. Nekatere živali so se začele krasiti s čudovitimi pisanimi barvami in so blebetale nerazumljive besede. Slavček je kar takoj iz belega dne ulovil nekoliko gr-
dih očitkov in jih ponavljal do odvratnosti. V skorjo krušnega drevesa je nekdo zarezal; "To-talitamost bo poražena!" Nekoliko mladeničev se je grozansko napilo skrivaj dobavljenega žganja, se opotekalo po obali in vpilo: "Mi nočemo svobode, mi hočemo whisky!"
Stari gospod je dremal v senci svojega krušnega drevesa. Ker pa je bil že navajen videti vse, mu ni ostalo neopazno, da vse to' zmedo na otoku povzroča nekoliko bitij, ki se noč za nočjo shajajo na zapadnem rtu otoka s človekom v panamskem slamniku.
Sprevidel je, da velika večina otočanov ljubi svoj mir in vse, kar otok premore. Toda ko so se slavčkovemu zmerjanju pridružila še nekatera druga operjena bitja in ker niso hotela prenehati vreščati v krošnji krušnega drevesa, nadalje, ko so nekatera bitja začela lomiti veje, da ne bi rodile sadja, in vpila, da so konzerve dosti boljše, je starega gospoda minila potrpežljivost.
"Da bi te vrag!" je zarjul. "Ti so nepopravljivi. Ves ta prekleti planet mora stran. Ta dela samo zdraho v vsem vesolju!"
Stisnil je svojo orjaško pest in jo iztegnil na Zemljo. Mala rjava krogla, čudovito nabraz-dana, se je zasukala okoli nje-
gove pesti, šinila je v vesolje, kakor če otroška žogica pade v travo. Stari gospod se je vstopil in zdajci . . . naglo zamahnil s svojo pestjo kar takole v zrak.
"Eh, kaj, to bi sicer moral storiti. Toda teh otrok, teh otrok bi vendar bilo škoda."
Tako je rekel in vtaknil roke nazaj v žep.
Društveni koledar
DECIilMEBBA.
12.	decembra, petek. — Rich-man Memorial Post No. 661 —Ples v avditoriju SND.
13.	decembra, sobota. — Comrades No. 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND.
14.	decembra, nedelja.—Young Clevelanders Club — Ples v avditoriju SND.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	decembra, petek.—Veterans Club—Ples v avditoriju SND.
20.	decembra, sobota — Spartans No. 576 SNPJ—Ples v avditoriju SND.
21.	decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slo-
venskem delavskem domu na Waterloo Rd.
■27. decembra, sobota. — Društvo Sv, Cirila in Metoda št. 18 SDZ — Ples v avditoriju SND.
38. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,
31. decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd,%
31. decembra, sreda. — Silvestrov večer Kluba društev SDD v Društvenem domu na Recher Ave.
31. decembra, sreda. — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba društev SND—Ples v obeh dvoranah SND.
JANARJA - 1948
3. januarja,, sobota. — Društvo Napredne Slovenke št. 137— Ples v avditoriju SND.
9.	januarja, petek. — Veterans Club št, 2—Ples' v avditoriju SND,
10.	januarja, sobota. — Glasbena Matica—Ples v avditoriju SND.
11 januarja, nedelja. — Ples društva "Vipavski raj" šttev. 312 SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
11 januarja, nedelja. — Ples in igra dramskega društva "Naša zvezda" v Slov. dru-
NORWOOD THEATRE, E. 62 St. Clair
COSED
TO PERMIT OUR CREWS OF MEN TO COMPLETE REMODELING OPERATIONS
Grand Opening, Wednesday 6:00 p. m.
THE NEW NORWOOD THEATRE COMPLETELY REMODELED AND RE DECORATED
New Bodiform Upholstered Seals—New Ladies' a^dyMen's Lounges New Damask and Tapestry Walls — New Gorgeous Carpeting New Gorgeous Lighting	COME AND BE SURPRISED!
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
A. GRDINA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
FUNERAL HOM
AUGUST F. SVETEK
Pogrebni zavod 478 East 152nd St. Tel. iVanhoe 2016
Bolniški avto na razpolago
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tiižno vest, da je umrla naša dobra, skrbna mama
IvsLTtSL Tolar
rojena Gutman
Zatisnila je svoje blage oči dne 3. novembra 1947. Pogreb se je vršil dne 6. novembra iz Joseph Želetovih prostorov na Lake-view pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila rojena v Toplicah na Dolenjskem 19. avgusta 1874 leta. Bila je članica društva Betsy Ross št. 186 ABZ, krožka št. 1 Prog. Slovenk, Waterloo Grove št. 110 W.C. in East End Social kluba. '
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene mame. Ta dokaz vaše ljubezni in prijateljstva napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Dalje srčna hvala vsem onim, ki so darovali v gotovini.
Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Našo zahvalo izrekamo vsem prijateljem, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Najlepšo zahvalo izrekamo pevcem in pevkam pevskega zbora "Jadran" za krasne, v srce segajoče, zapete žalostinke pokoj niči v slovo. Hvala tudi Joseph Žele in sinovi pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Srčno zahvalo izrekamo članicam East End Social kluba in članicam Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, ki so se korporativno udeležile pogreba.
Odšla si, ljubljena mama, tja. kjer vlada večni mir in spiš sedaj nezdramno spanje polega svojega druga, našega dragega očeta, kateremu si sledila v tako kratkem času. Oba sta nam bila mila in draga in mi vaju težko pogrešamo. Spominjali se bomo vaju vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
SOPHIE, poročena Pustover, OLGA, LOUIS, FRANK, JOSEPH, PAULINE, poročena Sajovec, MARY, poročena Laurie, JOHN, otroci 18 vnukov
LOUIS, brat v White Valley, Pa.
in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 8. decembra 1947.
štvenem dobu na Recher Ave.
16.	januarja, petek—Comrades št. 566 SNPJ—Ples v avditoriju SND.
17.	januarja, sobota. — Glas clevelandskih delavcev S.D.Z. —Ples v avditoriju SND.
AAA
VSI VETERANI
SELIMO IN SPRAVIMO
VAŠE POHIŠTVO Naša posebnost je selitev ledenic
17516 Waterloo Rd.
KE 5600, če ni odgovora, pokličite PO 3990
RAZPRODAJA
KOŽ IN USNJA
za pošiljke v stari kraj MARTIN JAKULIN 12520 Shaw Ave.
2 bivša vojaka
4 odrasle osebe, vse zaposlene, iščejo stanovanje s 3 ali 6 sobami za takoj. Pokličite
PR 2140, Ext. 6
Veteran in žena,
ki bo kmalu postala-mati, iščeta 3 ali 4 sobe, ker bosta iztirana iz sedanjega stanovanja. Pokličite
SW 9035
Elmer's Sanitary Restaurant and Tasty Sandwich Corner 1830 SUPERIOR AVE.
Odprto imamo od 6. zj. do polnoči. Vedno serviramo okusne sendviče in fina jedila.
Dvojica z otrokom
želi dobiti v najem stanovanje s 4-6 sobami. Mirna in poštena družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče
EN 2628 Harmonike
nove in rabljene; junior ženske in profesionalne vrste. Ekskluzivni Ranco modeli.
August LeVanli Home Studio 3201 W. 97 St.	WO 2242.
Odprto ob vtčerili in nedeljah
POHIŠTVO
popravimo in nanovo tapetiramo na vašemu domu. Damo nove tri-vrstne vzmeti in dobro napolnjene sedeže, itd. Pokličite SW 6890 1142 E. 66 St.
PAPIRAMO IN BARVAMO
Prvovrstno delo, zmerne cene. Pokličite, da vam damo prost proračun.—Se priporočamo.
Geo. Panchur in .Sinovi
16603 Waterloo Rd. — KE 2146
Trgovina s stenskim papirjem in barvo.
WATERLOO WALLPAPER
STORE 15404 Waterloo Rd. KE 3648
Polna zaloga stenskega papirja. Imamo izkušene papirarje, ki vam napravijo prvovrstno delo. Cene zmerne.
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, _ kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
PrijateFs Lekarna
St. Clair Ave., vogal E. 68 St.
PRESCRIPTION SPECMLISTSj ENdicott 4212
Zastonj pripeljemo na dom
Zakonski par s 8 let staro hčerko
ŽELI DOBITI V NAJEM 4 ALI 5 SOB Pokličite ME 7212
SPIEGEL'S QUALITY JEWELRY STORE 11708 Buckeye Rd.
Fino zlatnino za stare in mlade dobite pri nas po nizki ceni. Odprto od 9. zj. do 8. zv.
Popust damo z vsakim nakupom za $10 ali več. v
Ko prodajate ali kupujete
dom, farmo, loto ali trgovino, pokličite nas za vljudno in zanesljivo postrežbo.
JOHNKNIFIC
820 EAST 185th ST. IV 7540 ali KE 0288
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske
izdelujem in popravljam po zmernih cenah
VSE DELO JE JAMČENO Se priporočam
ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
IMATE
ZDRAVNIŠKE PREDPISE?
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vase predpise k nam.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Marinko's Beverages
Pivo, vino, cordials in šampanjec za božične in novoletne praznike dobite pri nas po zmerni ceni.
Dope]jemo na dom
416 E. 156 ST., IV 3170
ZAVAROVALNINO
proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
JANKO N. ROGELJ
6208 SCHADE AVE.
POKIČITE:
ENdicott 0718
Ulle Plumbing and Heating Co.
Imamo boilerje na plin, burner je na plin in forneze na plin, ter vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
15801 WATERLOO RD. KE 7248
PAKETE
REDNO POŠILJAMO V STARI KRAJ
Sedaj je čas, da pošljete svojcem v Jugoslaviji božične pošiljke v obliki paketov s hrano in obleko ali v denarju.
Točna in zanesljiva postrežba v tem oziru in prejemniki jih dobe v šestih do sedmih tednih.
Denar pošiljamo direktno na na-slovljenca, ki dobi izplačilo v 10 do 15 dneh.
Za zanesljivo in (i^no poslugo se obrnite, na
MIHALJEVICH BROS.
6424 ST. CLAIR AVE.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
STRAN 4
PREŽIHOV VORANC:
Boj na požiravnikii
Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve. Kadar so spomladi, ko je mece-sen na gori že ozelenel, Dihurje-vi začeli z oranjem, so sosedje rekali:
"Pri Dihurjevih že spet zemlja gori!"
Dihurjev svet je ležal na zgneteni grudi ogromnega plazu, ki se je v starih časih udri visoko na gori in do gole skale vse poplaknil v dolino. Zaradi tega so hiši prav za prav pravili pri Plazovniku, vendar je vsa soseska že od nekdaj uporabljala ime Dihur.
V suhih letih, ako vigredi ni žgal suhi veter in je bilo brez toče, so Dihurjeve njive dajale po navadi štirikratno seme. To je bila že dobra letina. V mo-krotnih letih pa so včasih komaj seme vračale. Nekoč je dal oves na njivi "spodnja čeljust" desetkratno seme. Ko je takratni Dihur stresel zadnji, dvaindvajseti biren v predal na podstrešju, je vzdihnil;
"Tako bi nosil vse življenje . "
Bilo mu je takrat sedemdeset let. Za spomin na tako letino je vsekal v podboj gumna letnico 1Š76.
Take letine od tistih dob ni bilo nikoli več.
Svet, katerega je obdelovalo že toliko Dihurjevih rodov, da nihče začetka ni pomnil, je bil mokroten, ilovnat. Povsod je silila iz njega sluzasta mokro-i ta, ki se ni dala osušiti. Niže v dolini so vreli na dan številni, studenci. Stari ljudje so pravili, da gora na tem mestu stiska vodo iz sebe. Svojevrstna pošast so bile mlakuže, kjer je mokrota posebno močno udarjala na dan. Te mlakuže so Dihurji imenovali "požiravnike", menda zaradi tega, ker so požirali, uničevali rast. Požiravniki so se predstavljali po vsem polju. Včasih je tak požeruh deloval na enem mestu nekaj let, posrkal vase s svojimi požrešnimi čeljustmi vso rušo, potem se je pa potuhnil pod zemljo in se nenadoma pojavil kje na drugem koncu in znova začel svoje razjedanje. Včasih je enemu takemu potuhnjencu sledilo več novih požeruhov. Temu so Dihurji rekali:
"Požiravnik se je rodil!"
Dihurjev! so se borili rod za rodom z lakotno, rdečo zemljo, tešili njen glad z gnojem, parali ji nedrja, .razbijali grude njenega čela, odpirali žile njenega osrčja in mašili žrela požirav-nikov z odpadki, prhovino in kamenjem. Vse zastonj! '— Zemlja je ostala vedno enako nenasitna in požrešna, hlastno je goltala gnoj in ga brez sledu posrkavala kakor znoj njihovih rok in čel. Zdelo se je, da se njene lakotne ilovnate čeljusti požrešno stegajo po samem Di-hurjevem rodu in srkajo za njegovim mozgom in za njegovo krvjo, zakaj rod za rodom je postajal bolj krmežljav.
Polovica živeža, ki je obstajal iz ovsenega kruha in močnika, so dajali požiravniki, ostalo pa so morali Dihurji pridelati drugod ali pa pristradati. Zategadelj je bilo znano vsem gospodinjam po vsej soseski, da so Dihurji razvpiti rezači ogromnih kosov kruha in da ni priporočljivo, polagati pri malicah premalo načetih hlebov pred nje.
In kakor nalašč je pri Dihurjevih neprestano tekla zibelka. Tudi sedaj je kričalo pri bajti pet malih Dihurjev, čeravno je
bila mati Dihurka šele kakih deset let pri hiši. Neki Dihur je napravil zibanje na vodni pogon od studenca za plotom. Sosedje so trdili, da so bili vsi na ta način zibani Dihurji nekoliko -zavaljeni in da se jih ta lastnost še danes trdovratno drži. Ta čudežna naprava je še sedaj pod streho.
Komaj so se mladi Dihurji dobro znebili plenic, so se že razpršili po svetu po raznih pastirskih službah. Po navadi so Dihurji napredovali do volarjev, Dihurke pa do kravaric, le redkokdaj se je pripetilo, da se je kak Dihur priženil na kako bajto ali Dihurka omožila na grunt. Vedelo se je le to, da so Dihurji v daljni žlahti z bogatim 'kmetom Košuto onstran gore, kjer je nekdaj gospodinjila Dihurjeva strina. Vendar se Košute niso brigali za to sorodstvo, narobe, celo sramovali so se ga. Dva Dihurjeva strica sta ostala pri rudarjih v Mežici. Nikoli nista prihajala domov, pri bajti pa je nastala legenda o njunem čarobnem, gosposkem življenju.
Ko je imel sedanji Dihur deset let, ga je mati odvedla h kmetu Osojniku pod goro za pastirja. Vso pot mu je slikala izobilje, ki ga tam čaka, potice in pogače, da Dihurček pri slovesu niti solze ni potočil. Toda tam ga je čakalo trdo življenje. Sit je sicer bil, toda napori službe so presegali njegove moči. Čez dan je pasel petnajst glav govedi, zvečer po večerji in skoraj do polnoči pa vole, ki so čez dan delali pri ozimini in po deteljiščih. Zjutraj ob treh pa ga je veliki hlapec Matija že budil k mlačvi.
Pogosto je pastirček zaspal na kupu slame. Tedaj ga je Matija budil s cepcem:
"Ali boš zastonj žrl kruh, ti dihur dihurski!"
Nato je zlobno natolceval:
"Pazite na jajca, Dihur je pri hiši!"
Rada ga je imela edino dekla Mica, to pa menda zato, ker sta z materjo včasih skupaj služili.
Dihur dihurski! Nihče drugi mu ni privoščil lepe besede.
Pastirček je požiral solze in tešil zakrknjeno jezo na paši; ko je bil sam z živino, se je pri-vijal k bavhom in jirsom, se
j grel ob njihovih toplih telesih ali pa se zatopil v otožne jesenske barve lesov in polj. Včasih pa je pozabil na neprijetne misli, spreletela ga je pastirska prešernost, da je zavriskal čez globel do sosednjih bregov, kjer so pasli drugi pastirji. Zavriskal je dvakrat, trikrat, ko pa je zaželjeni odziv izostal, je malo-dušno umolknil in se skril za grmovje, da bi ga pastirji, ki so ga prezirali, ne opazili. .
Včasih so sosedni pastirji kakor obsedeni kričali čez globel:
"Ole, ole-e-e Dihu-u-ur!"
Nekega takega mrhuna je mladi Dihur premikastil pri potoku ob meji. Drugi dan sta ga počakala dva in sta mu vrnila.
Nekega jutra, ko je pri mlačvi zopet zadremal na kupu slame, m u je izbežnik pljusknil žehtar vode na glavo. Dihurček je pravkar sanjal nepopisno sladke sanje o pogačah in o beli posteljici. Popadla ga je jeza in zagnal se je v fantina kakor sršen. Prestregel ga je Matija in ga začel rezati s cepcem, kamor je padlo, dokler mu ga ni iztrgala iz rok dekla Mica.
-	"Ali ga boš ubil?"
"Kruha si še ne zasluži, te-pel bi se pa že!"
Malega Dihurja so skeleli udarci in skelela ga je duša:
"Kaj sem jim storil?"
Silno sovraštvo ga je obšlo do vseh in ko je dekla Mica odšla mlest, je neopaženo izginil s skednja i^ jo pobrisal proti domu.
"Nočem več služiti. Povedal bom očetu in materi, kako se mi godi, in gotovo bom smel ostati doma. Ali pa me bodo dali drugam!"
Toda čim bliže bajti je prihajal, tem bolj ga je opominjala vest:
"Kaj si storil?"
Na misel so mu prihajale materine besede, ki mu jih je rekla ob slovesu na Osojnikovem dvorišču:
"Lepo priden bodi in potrpi, četudi te kaj trdega zadene. Pri Osojniku boš kruha sit, doma pa vas je še pet."
Sklenil je, da bo na kolenih prosil starše, naj ga ne nažene-jo nazaj. Ko se je pa približeval ob prvem svitanju domači bajti in videl izza plota očeta v odrini za hlevom sekati steljo, mu je upadel pogum. Ako bi srečal mater, bi bilo vse drugače. Z materjo mora najprej govoriti!
Skobacal se je za plotom po vseh štirih do bajte in prisluhnil. Cul je hlastati plamen na ognjišču, matere pa ni bilo nikjer.
Tedaj se je oglasil v izbi bratec Lekšej:
"Mati bo zvečer prinesla pogače!"
Begunca je spreletela groza
—	mati je bila na d.iLii. Kaj
ENAKOPRAVNOST
storiti? Očetu ni smel pred oči, zato je skrivaj zlezel na podstrešje in se skril med staro šaro v kot, kjer je kljub skeleči skrbi kmalu zaspal in se zbudil šele v mraku. V veži je slišal materin glas. Bil je silno lačen. Ko se je že mislil skobacati po stopnicah s podstrešja, je mahoma zaslišal tudi očetov glas. Stisnil se je nazaj v kot. Nato je slišal, kako so spodaj večerjali, kako sta se Lekšej in sestrica Lenoga prepirala, kdo bo postrgal močnikov pisker, in kako je oče prekinil prepir s tem, da je z žlico oplazil bratca po roki in je ta zavekal. Potem je slišal, kako so se spravili spat, kako je zaropotal zapah veznih vrat in nato se je bajta zavila v hladni jesenski mir.
Dihurček je z grozo uvidel, da je ob večerjo. Ker je spal čez .dan, tiste noči dolgo, dolgo ni mogel zatisniti oči. Prisluškoval je sopenju spečih staršev, bratov in sestric, ki je prihajalo iz izbe, zraven pa je koval načrte za drugi dan. Začelo ga je zebsti; zakopal se je v pleve in cunje in slednjič zaspal.
(Dalje 'prihodnjič)
8. decembra 1947
Razno
GODEC NA HARMONIKE (SLOVENEC)
je na razpolago za vsakovrstne priredbe. Harmonike so opremljene z električnim zvočnikom. Za podrobnosti pokličite
IV 6519
Naprodaj je
Magic Chef peč za kuhinjo. Ima vrh kot miza. V zelo dobrem stanju. Cena samo $30. Pokličite
IV 0957
Dvojica srednjih let
in zanesljiva, išče 4-5 sob, ne-opremljene. želi dobiti do 1. jan. Pokličite in vam povrnemo stroške.
Bedford 977 M
PIJANČEVANJE?
Prenehajte hrepeniti po pijači; tajna raba INNEBRIN.
KREJCI DRUG 2601 Lorain MA 8557 Varno, efektivno. Pokličite ali pišite.
Veteran, žena in otrok
nujno potrebujejo stanovanje s 3-4-5 sobami. Imajo dobra priporočila.
CE 8650
Eksekutivni uradnik
išče stanovanje s 5 ali 6 sobami; 3 spalnice; za eno družino hišo ali apartment. Na Cleveland Heights ali vzhodni strani mesta.
GL 4312
Ali hočete imet! TELEVIZIJO
NA VAŠEMU DOMU ALI TRGOVINI, KO BO NOVA TELEVIZIJSKA POSTAJA ODPRTA S 16 DEC.?
Imamo le omejeno zalogo setov na rokah, katere vam lahko takoj dčstavimo!
NE ČAKAJTE, KER SE NE VE KDAJ BO PRIHODNJA POŠILJKA PRIŠLA ZOPET V TRGOVINO
FRANK PERME
Home Equipment Sales Co. 710-12 E. 152 St.	MU 4111
LASTNIK DOBREGA PODJETJA
in žena želita dobiti v najem hišo za eno družino ali apartment v prijaznem kraju na vzhodni ali zapa-dni strani mesta. Sprejme se tudi stanovanje v predmestju, Imata najboljša priporočila. CE 3908 ali MA 0986.
Zanesljivi zastopnik za
poznano tovarno želi dobiti ne-opremljeno stanovanje s. 2 ali 3 spalnicami; bo vzdržaval in skrbel kot za svojo hišo; ima izvrstna priporočila.
MU 4504
Dela za moške
MOŠKI IN ŽENSKE
Ali imate tri ure na razpolago? Vi si lahko zaslužite povprečno $5 na dan za tri ure dela, z demonstrira njem J. R. Watkins produktov, Lahko delate polni ali delni čas. Provizija. Mr. Grisamer, 9613 Deni-son, od 9. do 12. dop.
POLISHERS & BUFFERS
DOBRA PLAČA OD URE IN KOMADA.
ADVANCE PLATING CO.
1947 W. 28 ST.
Metal Pattern Makers
Dobre delovne razmere.
Dobra plača od ure. 5-dnevni tednik; izurjeni.
Lake City Malleable
5000 LAKESIDE
JOB SHOP DIE MAKER
prvovrsten za štampiranje dies. Najboljša plača od ure.
THE SCHUSTER TOOL & DIE CO. 6207 Sargeant Ave.
SURFACE GRINDER HANDS
Zmožni brušenja na zelo natančnih die komadih.
PLAČA OD URE
Tool & Gauges, Inc.
3112 E. 63 St.
Vzemite E. 55 SI. poulično do Truscon
BAND SAW OPERATOR
Visoka plača od ure. Stalno delo.
John Harsch Bronze
& Foundry
12502 BEREA RD.
Zemljišča
Izvrstna prilika
40 akrov; 8 milj južno od Public Square. Polna cena $7,900.
AT 8249
BRECKSVILLE — Velika hiša; solnčna soba, obednica, družabna soba; velika kuhinja, kopalnica in spalnica na 1. nadst.; 4 spalnice* in shrambe za obleko na 2. nadst. Na zelo lepem mestu. Za podrobnosti pokličite Brecksville 7164 ali LO 5464.
Hišo s 10 sobami
na 8700 Lbrain Ave. se mora preseliti po 26. dec. 1947; proda se najvišjemu ponudcu; vsa hiša razen grelne naprave na olje; pošljite ponudbe na
W. O. STEUDEL 8620 Lorain Ave.
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollandefjn boste vedno dobro posireženL
Nova hiša Colonial vrste na 19040 Raymond Blvd., prva cesta severno od Libby Rd. in Lee Rd. 6 velikih sob, kuhinja z velikimi shrambami, 3 velike spalnice ter velike shrambe za obleko. Insulacija, plinska gorkota. Odprto 2. do 6. v nedeljo.
WA 2130
Nov lesen bungalow
blizu Ridge —Memphis. 4 sobe, kopalnica, gorkota na plin; lota 40x120. Takoj $3,500. Blizu trans-portacije. Se lahko takoj vselite. WI 0043
Scovill E. 12. okolica
,Ena zidana in ena lesena hiša, vsaka za eno družino, na eni loti. Dobra investicija. Cena $4,200. — Scovill, E. 14th; 2 druž., 6-6, nov Eornez; tudi za eno družino na isti loti. Se vidi v nedeljo. YE 7603.
NAPRODAJ
je lota 40x140 v collinwoodski naselbini, na kateri se nahaja hiša za 2 diiužini s 4 sobami za vsako družino. Klet pod vso hiši), zadaj je poslopje, pripravno za vsakršno delavnico. Lep vrt. Proda se s pohištvom za 4 sobe in se lahko takoj vselite, ko je kupčija zaključena. Pokličite po 5. uri popoldne vsaki dan.
LI 1299
Dela za moške
KUH—Mora biti popolnoma izurjen za delo v eni izmed najfinejšili restavracij v Pittsburghu; mora biti zmožen kuhati jedila po Kosher načinu in prevzeti oskrbo cele kuhinje. Najvišja plača za pravo osebo. Pokličite Emerson 9920, Pittsburgh, Pa.
Nočni kurjač
Licenciran; 6-dnevni tednik; 8 ur na dan; za samo nekaj ali vse oskrbovanje; tedenska plača. Pokličite v ponedeljek za intervuj RAINBOW HOSPITAL EV 4280
Mlad moški
STALNO DELO Z DOBRO BODOČNOSTJO. TEDENSKA PLAČA.
15025 Detroit Ave. Singer Sewing Center
Snažilci oken
STALNO DELO; DOBRA PLAČA OD URE.
The Prospect Window Cleaning Co.
1107 Bolivar Rd.. CH 6991
Lathe delavec
TURRET LATHE OPERATOR. PONOČNI ŠIFT.
PLAČA OD URE.	STALNO.
Royal Machine & Tool Co.
700 E, 163 St,
Punch Press operatorji
IZURJENL 2. ŠIFT; PLAČA OD URE. 40 UR TEDENSKO.
Cleveland Pressed Steel
3860 E, gist St.
Vajenci
za assembly delo pri Strojili. Pod-nevni šift; plača od ure; 40 ur tedensko.
Cleveland Pressed Steel
3860 E. 91st St.
Lathe delavci
Prednost imajo izurjeni moški. Podnevni šift; plača od ure; 40 ur tedensko.
Cleveland Pressed Steel
_3860 E. 91sl St.
Nut Punch operator
večerno delo; mora biti znan dela na Waterbury cold nut strojih. Plača od ure. '
WASMER BOLT & SCREW CO. 13000 Athens Ave.. Lakewood
Mesar
za rezanje mesa; mora biti prvovrsten; in za prodajanje; tedenska plača, stalno delo.
Thomas Market
12333 Superior,
Mizarji in bench delavci
45 ur tedensko; $1.50 na uro; poleg nadurno delo.
Vprašajte za Mr. Davidson.
ROWE & GILES LUMBER & MILLWORK CO. Chagrin Falls, O.
Dela za ženske
Fancy Candy Packers
IZURJENE DELAVKE. \ PLAČA OD URE.	\
Fanny Farmer Candy Shop
1923 E. 19 ST.
Mlada ženska
za delo v oddelku za zgotovlje-nje aluminijskih vlitih delov. Plača od ure. Stalno.
Aluminum Specialties Co.
3483 W. 140 St.
Operatorice šivalnih strojev
Izurjene delavke imajo prednost. Naučimo začetnice. Plača od uro in komada.
BERTON'S INC.
1220 W. 6th St.
2 ŽENSKI
za lahko tovarniško delo v papirnici za izdelovanje papirnatih zabojev. Zglasite se osebno.
Northern Container Inc.
3995 JENNINGS RD.
Splošna hišna dela
ženska dobi dobro službo pri odrasli družini v prijaznem domu. Nič pranja ali težkega snaženja. Ima lastno sobo, kopalnico in radio. Dobra plača. — FA 7418.
ZANESLJIVA ŽENSKA
dobi delo pri družini za opravljanje hišnih opravil in pomagati z majhnim otrokom. Nič pranja ali težkega snaženja. Mora biti čedna in imeti priporočila. Dobi svojo sobo in kopalnico.
GL 6644
Ženska srednjih let
za delo v obednici. Izvrstne delovne razmere. Dobi sobo, hrano in plačo.
1801 Chestnut Hills Drive
CE 2294
Operatorice šivalnih strojev
Za delo na ženskih suknjah in suits. Plača od ure za začetek. 2. nadst.
Fellenbaum's
610 Frankfort Ave, vogal W. 6th St.
Službo dobi
ženska za splošna hišna opravila, m za pomagati materi z otroci. Mora ostati preko noči. Izvrsten kraj.
WE 5742
File klerkinja
za polni čas; plača od ure; dobra služba za zanesljivo dekle.
MIDDLE ATLANTIC TRANSPORTATION 2601 St. Clair Ave.
Ženska za splošna hišna dela
in za pomagati pri kuhi. Da bi ostala preko noči. Ima lastno sobo in kopalnico. $20. (Shaker Heights okolica).	'
WE 4161
Band Sawyer
ali Shaper delavec; prednost ima izurjen delavec, toda ni nujno. Dobra plača od ure Stalno.
THE TAYLOR CHAIR CO. Bedford, Ohio
Avti naprodaj

KUPIMO VSE AVTE OD LETA 1937 DO 1948
PLAČAMO NAJVIŠJO CENO
HORNSBY AUTO SALES 1459 Warrensville Center Rd. EV 4838
Preizkuševalci
Službe imamo na razpolago v našemu oddelku za
PREIZKUŠNJE LAY-OUT DELAVCE NA
KOVINI KLEPARJE IN FINIŠERJE
in za razna druga dela v oddelku za vzorce
G.M.C. TRUCK & COACH DIV.
General Motors
Corp.
660 so. BLVD. PONTIAC, MICH.
Dekleta in ženske za
ASSEMBLY
lahko delo, in delo za operatorice
na strojih.
18-30 let starosti — 1. in 2. gift Plača od ure — 40-urni tednik
HAN-KOR, INC. ' 5005 Euclid, (soba 318)
$30 za zače+ek
DEKLETA IN ŽENSKE ZA POLNI ČAS
Kaširke in mesarice
PICK-N-PAY
SUPER MARKETS
1833 Coventry Rd. 3939 Lee Rd. 4253 Fulton 1409 Hayden 12900 Miles 625 E. 185th 14814 St. Clair 12433 Superior 12402 St. Clair Prednost imajo izurjene delavke, toda izučimo.
Tedenska plača.
Zglasite se na 505 WOODLAND AVE, ali pokličite CH 5430
Dela za moške
Spindle
CARVER
izurjen za delo pri mizi ali
na opremi za urade. Dobra plača od ure; stalno.
THE TAYLOR CHAIR CO. Bedford, Ohio.