stev. 226. V Trstu, v ponedeljek, dne 14. septembra 1914, Letnik XXXIX, Izhaja vsak dan, tudi ob nede^ah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dapaMne. Uredništvo: UHc4 Sv. FrančBkj Arf»aga St 20, L nadstr. — Vri dopisi naj se poSijsjo ure*ti*ru lista. Nefrankirana pisma se ne f|—J i majo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgevorai uminik Štetan Godina. Lastnik Hjjj --" - "j--- im i«* «■»"■■ - one j enim ______t kansorcij lista .Fritnssli".' Tlak tiskarne .Edin—ti*, vpisane zadruge s v Trsta, uHca Sv. PranfiSta Asiikega M. 20. Telcfm uredništva in uprave Itev. 11-57. Naročnina «aa#a: Za celo lato...... Za nedeljsko izdaje sa celo kto za pol leta..... K 24 — . it— Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgoscev in obrtnikov.....mm po lOvta. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........................nun po 20 vk Oglasi v trieriu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka mkljui vrsta...................., 2»— Mali oglasi po 4 višnje beseda, naj map) pa 40 vinarjev. Ogfaae iprira« iaseratni oddolek .Bdteeetl'. Naročnina In nbkiitet^so a«tt»dBi te Upate te Insrrifnl oddelek ne teridi v teki So. AsUkegm fl. 20. — P»1iiliri«lhfcl cate * M1j0L »vito umikanje na severnem boji&u. - Nemci zopet porazili Ruse v vzhodni GaJSdJL. Z avstfilttMUlKii bojišča. DUNAJ, 12. (Kor.) Uradno se poroča: V bitki pri Lvovu se je našim, ob Gro-deku in južno od Grodeka se nahajajočim četam posrtiilo, po petdnevnih hudih bojih potisniti sovražnika nazaj, dalje vjetl okoli itt.000 vojakov in zaplenili veliko število topov. Tena uspeha pa ni bilo mogoče popolnoma Izrabiti, ker je naše severno krilo pri Rava Ruski ogroženo od velike premoči sovražnika in ker prodirajo nove ruske sile tako proti armadi generala Dank-la, kakor tudi v ozemlju, lu se nahaja med to armado in med Ivovskim bojiščem. V očigled znatni premoči sovražnika je bilo potrebno, da se zberejo naše, že tri tedne neprestano se boreče armade, v ugodnem kraju, da se pripravijo za nadalj-ne operacije. Namestnik šefa generalnega štaba, gene-raimajor pL Hofer. BERLIN, 13. (Kor.) »Kreutzzeitung* piše: Našega zaveznika čaka na jugovzhodu naloga, kakršne v svetovni zgodovini še ni imela nobena armada. List poudarja številno premoč Rusov, ki stoje avstrijskim četam nasproti in ki tvorijo elitne čete ruske armade. Poudarja tudi. da je operacijska fronta jako dolga. List izjavlja konečno, da sijajno vodstvo, nenavadna hrabrost avstrijske armade in popf4aoma moderno orožje, popolnoma o-pravičaicjo upanje, da bo uspeli popoln. Rajati s severnega bojišča. njenih vjetnikov in okoli 80 osvojenih topov. Vojni plen postaja vedno večji. Generalni kvartirni mojster pL Stein. z mm tojffio. Odgovor na čestitko polkovniku Schir-merju. ZAGREB, 13. (Kot.) Župan je sprejel na svoje čestitke poveljniku infanterijske-ga polka štev. 53, polkovniku Schirmer-ju, z bojišča sledeči odgovor: Potom časopisja sem izvedel, da je Vaše blagorodje mojo brzojavko o uspešnem nastopu polka naznanilo prebivalstvu potom lepakov. Uvidel sem tudi, da se spominja pri tem tudi ranjencev, ki so padli v boju s sovražnikom, z vso ljubeznivostjo. Vsi vemo, da ste Vi župan, magistrat in vse prebivalstvo Vašega lepega mesta naklonjeni v boju se nahajajočim četam. Zahvaljujem se v imenu polka vsem in kličem vsem skupaj »2ivio«! Za mm našega orožja. DUNAJ, 13. (Kor.) Danes je bilo v vseh farnih in samostanskih cerkvah od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer izpostavljeno Najsvetejše. Vse cerkve so bile skoz ves dan polne ljudstva, ki je goreče molilo za srečo našega orožja. V cerkvi sv. Štefana je daroval knezonadškof dr. Piffl sv. mašo. Tukaj je bilo pri maši posebno veliko vernikov. Večerna slavnost je končala z rožnim vencem in lavretanskimi litanijami. Prestolonaslednik na bojišču. ZAGREB, 13. (Kor.) Listi konstatirajo prisotnost nadvojvode prestolonaslednika Karla Franca Jožefa v bojih pri Lvovu. Tako piše * Jutranji List«: Mladi Habs- buržan, ljubljenec vseh, ki imajo srečo, GMUNDEN, 13. (Kor.) Danes zjutraj \da poznajo, upanje naše srečne bo-dospel semkaj sanitetni vlak, v kate-1 dočnosti, nas bodoči kralj, je potegnil prti je bilo nad 100 oficirjev in vojakov, | vikrat za meč. Vroče želje in molitve vseh njegovih bodočih državljanov spremljajo mladega princa, o katerem vemo vsi, da je bolj nego kdaj prej, združena ž njim naša sreča. b T večinoma težko ranjenih. Na kolodvoru jih je sprejel vojvoda Ernest Avgust Cum-berlandski. Ruski vjetaiki. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Včeraj ponoči je dospel zopet transport s 1SG0 ruskih vjetnikov, ki so bili vjeti pri Lublinu. Odpeljali so jih v Kcnerinezo. Tudi za danes je naznanjen nov transport nskih vjetnikov. JsNa ogrjkib ms'mccv v tujini. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) »Magyar Orsag« objavlja neko poročilo o usodi nekaterih poslancev neodvisne stranke, ki so se skušali vrniti iz Amerike na Ogrsko. Poslanci Lehel Hedervary, grof Mihael Karolyi, Štefan Zlinsky, in bivša poslanca Buza in Štefan Friedrich se nahajajo v vojnem vjetništvu v Bordeauxu. Poslajiec Bela Barabas je bil z ozirom na to, da je star že čez 60 let in ker je član interparlamentarne konference, izpuščen. Neka dama, ki se je nahajala na parni-Vn *New Amsterdam«, na katerem so bili tudi iz Amerike se vračajoči ogrski poslanci, poroča, da je imenovani nizozemski parnik ustavila francoska ladja »Sa-voie« in ga odpeljala v Brest. Na krovu c je pripetil obžalovanja vreden slučaj. Neki potnik iz Galicije, ki ni razumel pove! ;ega klica francoskega vojaka, je imreč na mestu ustreljen. Rnlenl princ Joo&iBL BERLIN 13. (Kor.) Princ Joahim, ki je bil v zadnjih bojih ranjen, je prispel danes na kolodvor v Charlottenburg, kjer ga je pozdravila cesarica. Princ odide v grad Bellevue, kjer ostane toliko časa, da popolnoma okreva. Uničenje belgijskega mesta L6wen. FRANKFURT ob Meni 12. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Sedaj se je tudi na Angleškem pričelo jasniti glede mesta Lowen. V »Westmin-ster Gazete« piše neki bivši član parlamenta sledeče: Ce je mestno prebivalstvo nenadoma pričelo streljati iz hiš na nemške vojake, potem je moralo dovesti to blazno dejanje do upravičenih posledic. Tudi feldmaršal Robert je dal iz istega vzroka vpepeliti v bursko - angleški vojni neko bursko farma flevtrahiist JvedsKe, zaj STOCKHOLM 12. (Kor.) Državni zbor je sprejel v današnji izredni seji obrambno predlogo vlade z neznatno izpremem-bo, kakor jo je predlagal odsek. Pri debati o obrambnem vprašanju so „ tiče poslanca Barabasa, se je P°rabili vsi govorniki priliko, da izjavijo, 1 po mnogih pritožbah odpeljati iz j ** stjmjajo z nevtralitetno politiko vla- Bresta v Rotterdam. V Brestu so v jetnike. ko so jih peljali po ulicah, obmetavali s kamenjem. Baje so storili to belgijski begunci, ki so hoteli iznesti svojo jezo nad v jetniki. Barabas se je opomogel od dolge vožnje in se nahaja v Kolnu, odkoder se v kratkem vrne na Ogrsko. Z ruslio-nentikeso tojitta. Henrika zmaga nad Rasi t JntfL BERLIN, 13. (Kor.) poroča: Veliki generalni Armada generalnega polkovnika pL Hi*, denburga je rusko iianto po rrfiihm nem boju v vzhoda« Pi mm popotno«* potolkla. Umikanje Rusov sa Js lima, nilo v beg. firmi iM fniflii inft pL Hb-l denburg je pri TiilniniM^i jis>wn že: mejo in je naznanil ilimiM l%.mo nera- de. Dalje so vsi izjavili, da hoče Švedska mir, hoče pa tudi gledati na to^ da bo znala varovati svojo neodvisnost Motita križnim rta griorta pomik. FRANKFURT ob Meni 12. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Križarka »Karlsrube« je potopila pri Bar-badosu angleški parnik »Howes Caitle«. v Indiji) blesketale po ulicah Berlina in da se bodo po potsdamskem parku šopirili temnorjavi GurkasL Ruske ponudbe Bolgarski SOFIJA 12. (Kor.) Kakor poroča »Dnevnik«, je ruska vlada bolgarski vladi za slučaj vojaške podpore Srbiji proti Avstriji obljubila kot kompenzacijo mesto Stip in 300 km* ozemlja v okolici. Srbija je namreč Rušili dovolila, da sme po svoji volji predlagati Bolgarski odstop ozemlja. »Dnevnik« izjavlja, da so merodajni bolgarski krogi napram vsem poizkusom, da bi se spravilo Bolgarsko v to aventuro, popolnoma hladnokrvni List še pripominja, da ravno ruski diplomaciji, pod katere patronanso je bHa sklenjena srbsko -bolgarska pogodba, najmanj pristoja, da prihaja sedaj s takimi beraškimi predlogi. List »Utro« pravi, da se hočete Rusija in Srbija, ki ste preteklo leto ponižali Bolgarsko, sedaj še ž nje norčevati, s tem, da ji ponujate drobtinico z bogate mize. Prišel pa bo dan, kjer dobi vsak, kar mu pripada. Božji mlini meljejo počasi. Pogreb kneza Karla Scfevarzenkerga. PRAGA 12. (Kor.) Danes so na gradu Worlik položili k večnemu počitku čisto tiho truplo kneza Karla Schwarzenberga, ki je dne 6. t. m. v Vukovarju na južnem bojišču umrl za grižo. Pogrebu so prisostvovali vsi členi knežje družine, kolikor jih ni na bojišču, dalje namestnik knez Thun, krilni adjutant grof Hoyos, grof Clari, dalje knežje uradništvo, zastopniki posvetnih obiastev, zastopniki vojaškega poveljništva, zastopniki okrajnega zastopstva in oni bližnjih občin. Češke agrarce je zastopal državni poslanec Viškovsky. Kondolirali so družini umrlega Nj. Veličanstvo cesar in med mnogo drugimi nadvojvoda Friderik in Kari Štefan. Princ ScbSnbnrg Hartenstein v avdUend papežu. RIM 12. (Kor.) Papež je vsprejel danes avstro-ogrskega poslanika na papeš-kem dvoru, princa Schonburg - Harten-steina, katerega so spremljali gospodje poslaništva, v avdijenci in sicer v svrho, da mu princ izroči svoje poverilne listine. Poslanik je svetega očeta kratko nagovoril. Papež se je hvaležno zahvalil in čestital poslaniku na izročeni mu misiji. Nato je papež povabil poslanika v svoje privatno stanovanje in ga tam vsprejel v privatni avdijenci Slednjič je princ Schonburg - Hartenstein obiskal tudi državnega tajnika, kardinala Ferrato, odkoder se je podal v baziliko, da pomoli na grobu sv. Petra. zemskih letalnih aparatov, letel zadnje dni neki aeroplan nad Homsom in Sirijo. Zato misli ministrstvo za zunanje zadeve, da je potrebno, prejšnjo noto poklicati v spomin s pripombo, da se je vojaškim oblastim naročilo, da puste strejati na vsak inozemski aeroplan, ki se ne drži prepovedi. ____ Samega avtiro-ogrSesa pgstenika v B*ro-linu poferoviteBka totifva: ženska pomoć. BERLIN, 13. (Kor.) Soproga tukajšnjega avstro-ogrskega poslanika, princezi-nja Hohenlohe, je vsprejela pokrovitelj-svto nad društvom: Ženska omnoč av-stro-ogrske kolonije. Prisob'vt^rala je društveni seji, darovala druifvu 1000 mark in obljubila, da ga bo krepko podpirala. ' _ Avilotlk Konscbell ponesrečil. DUNAJ 12. (Kor.) Pilotu Konschellu se je zgodila včeraj i:a letalnem prostoru pri Aspernu huda nezgoda. Preskušal je nov aparat sistema »Aviatik« ter pri tem padel iz visočine 15 metrov in obležal pod razdrtim aparatom. Zlomil si je rebra in si pretresel možgani. Prenesli so ga v bolnišnico.___ Pojim posta. DUNAJ, 13. (Kor.) Da se odpravijo tež-koče, ki so se pojavile v zadnjem času glede proste odprave vojne poštne korespondence, se je odredilo, da se armadna korespondenca, ki je oddana na vojnih poštah in ki nosi pečat vojne pošte, dostavlja poštnine prosto tudi v tem slučaju, ako ne nosi pečata vojaškega poveljništva. Zakon glede podile upoSliconiii naflo- mesinffisv. CARIGRAD, 13. (Kor.) Uradni list razglaša zakon na muzelmane, glasom katerega se vladi dovoljuje 100.000 funtov v svrho podpore družinam vpoklicanih na-domestnikov. Poziv mornariškega odbota za prispevke. CARIGRAD, 13. (Kor.) Mornarični odbor je izdal poziv na muzelmane, da ponovno zbirajo prispevke. Skoro vse države imajo svoje posebne sestave takih hranilnih topov. Nemčija ima svoje izvrstne Kruppove izdelke, Anglija topove Armstrong in Coventry, Francija topove tvrdke Schneider v Creuzotu, Rusija topove zistema Vickers, Avstro-ogrska izdelke livarn Skoda. Strelivo za ta branila proti balonom in letalom so balonski Šrap-neli, kadeči se šrapneli in balonske granate. B Ionski šrapneli so najstrahovitejše in avia-tikom ter aeronavtom najnevarnejše strelivo. Z enim takim strelom poseješ prostor, širok 300 in 700 metrov globoki Dimni šrapnel ima posebno primes, ki napravlja gost dim, tako, da je lahko opazovati smer in učinek strela. Balonska granata ima posebno ne-tilno snov, ki ima nalogo, delovati zlasti proti plinu, s katerim so baloni napolnjeni Vse vrste nabojev se razlete gotovo že v poletu na kvišku, tako da ne ogrožajo lastnih čet. Ogenj iz navadnih in strojnih pušk tudi lahko, — o tem ni dvomiti, — vsled množine strelov, ki jih je možno istodobno ali zaporedoma oddati, hipno zelo učinkuje. Čim se pa sovražnik umakne v primerno višavo, mu taki streli ne morejo vrf škoditi. Kar se tiče boja z enakim orožjem, obstoji v tem, da se z naših zračnih letal ali vozil mečejo bombe na sovražna, ali pa da se nanje strelja s strojnimi puškami. Glrde bomb je pač težko in le slučajno, če more braneči aviatik doseči tako stališče, da bi lahko sovražno letalo z njimi uspešno obmetaval. Velike važnosti pa so lahke strojne puške, armirane na hitrih letalih. Anglija je izvršila v tem oziru jako uspešne poi?kušnje. Dotična strojna puška je tako preprosta, da lahko tudi navaden vojak ž njo ravna. Na Francoskem, tako poročajo, nameravajo proti nemškim letalom mobilizirati zračne oklopnice. Bomo videli, če s* posreči 1 Lažljivo a arozode) tasMka. stvib nenikegn ncwx inaurai cn v cvron. 1 FRANKFURT ob Meni 12. (K.) »Frank-»VVolffov urad e tfurter Zeitnng« poroča iz Milana: ItalOansfca štacijoaarka »Curtdac Je štab, 12. septembra videla pri Massanafcn transport BERLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Francosko poslaništvo v Kopenhagenu razširja sledečo vest: Francoska sestra Rdečega križa, Marcelles Jony, je izjavila in rekla, da je pripravljena to izjavo pod prisego potrditi sledeče: Dne 15. avgusta po bitki pri Moncel sur Seile smo bile poslane jaz in še dve drugi sestri na bojno polje, ki je ostalo v nemških rokah. Tu smo videle, kako se je pripravljal neki bavarski častnik z enim vojakom, da odreže dvema ranjenima Francozoma ušesa. Eden Francozov je bil častnik. Ko smo hotele priti nesrečnima na pomoč, je bavarski častnik z revolverjem ustrelil na me in me ranil na roki Ko sem se vzbudila iz omedlevice, sem videla obe drugi sestri ležati mrtvi zraved sebe. Mene so poten pripeljali v Moncel v lazaret. — Histerična fantazija vkfi grozovite reči Vsakdo, ki pozna nemškega častnika, takoj spozna, da je to zlagana stvar, ki ji ni mogoče verjeti. prispevu za vmivi zmai n romsko rdlho Hitan. DUNAJ, 12. (Kor.) Dunajsko društvo 2et v tri liko kl so ga oklopne križa*« fa ve-j Bo] proti zračnemu Hrođovju. Boj proti sovražnim zračnim ladjam in letalom sploh se more vršiti na tri načine: da jih obstrelja topništvo, da se jim škodi z ognjem pehotnih čet, in slednjič z enakim orožjem, to je z oboroženimi letali ali vodljivimi baloni. Obstreljevanje zračnih ladij po artiljeriji je tako težavno, da dosedanja sredstva pomorskega in poljskega topništva v to ne zadostujejo. Za boj proti sovražniku v zraku rabimo torej posebnih topov, ki so tako sestavljeni, da obvladujejo veliko polje na kvišku (najmanj 70 stopinj), velik ob*eg za streljanje na levo in desno (celi krog. do 360 stopinj), končno so pa tudi tako urejeni, da se lahko smer streljanja oziroma merjenja vsak hip predrugači. Naprave za merjenje, to je: za uravnavo sterlov morajo biti take, da je mogoče tudi cilju, ki se z največjo hitrostjo premika, stalno slediti. Neobhodno potrebno pa je tudi, da se streli čim hitrejše oddajajo drug za drugim. V ta namen imajo moderna branila proti sovražniku v zraku avtomatična zapirala. Da letijo projektili čim dalje in da zadenejo z največjo možno gotovostjo, za to je poskrbljeno z veliko hitrostjo, s katero kroglja zapušča topovo cev, in pa z dolgimi cevmi. Ker je pri navpičnih strelih težko opazovati uspehe streljanja, je potrebna posebna municija, ki omogoča, da se vidi pot poleta, pa seveda služi tudi prvemu namenu streljanja, to je, da zadene. Tudi postopanje pri streljanju je čisto posebno, kajti sovražna letala vidimo navadno le za hip in premikajo se zelo hitro. Vsled tega je le redko kdaj mogoče, da bi se le po izstrelitvi lahko opazljivih nabojev določila prava mera in uravnava, kakor se to godi pri stalnih, • nepremičnih tarčah. Pri streljanju v zračne višave je treba opazovati učinek prvega strela, hitro preceniti in izmeriti daljavo tarče, vpo-števati potrebne korekture ter potem naglo za varstvo živali Je darovalo vojnemu Ht^ IfJltZ ministrstva 5000 K kot prispevek v svrho "a eventualne naprave konjske rešilne po- ? n P L A f ? pol)e "T staje na bolnem polju, društvu črno-nT, kos,tl\ °PazoVani.e gorefth strelov omogoča ntenega križa pa 2000 K m LONDON 13. (Kor.) Lonf Curzon je v v Glasgowu izjavil, da bo- * i? ^ benga>~ 1 znanja, da je, ne glede na prepoved, ki ™ fr""1"- 1111 pokrajina \ je bila letati nad turama CARIGRAD, 13. (Kor.) Porta je naslovila na tuja poslaništva noto, v kateri na- 10 SOKiO k i ozemljem. popravke v računih. Premer cevi je različen in se ravna po namenu dotičnih topov: meri od 3-7 do 10*5 centimetrov. Iz taktičnih ozirov je nujno potrebna čim večja gibčnost takih tepov, da mogoče, približati se sovražniku. Lažje ,e bojevati se proti pripetim in prosto gib-jivim balonom, ker se prvi gibljejo le v vsled mobilizacije glede ino-, eni prostorni smeri, drugi pa v dvojni. Brezžični hrzejsu u uojshi. Kakšnega pomena je brezžični brzojav, se je ptkazalo že v zadnjih vojnah. Vsaka vojskujoča se moč si je še vedno prizadevala, da bi uničila brzojavne naprave svojega protivnika in mu tako onemogočila naglo poročanje. Odkar pa je v rabi brezžični brz< jav, je pokončanje brzojavnih zvez onemogočeno: nevidno švigajo brzojavna poročila preko nasprotnikovih glav v poljubne daljave. Zato je brezžični brzojav v današnjih vojnah, dasi so vojni brzojavi še vedno v rabi, tolikega pomena, in držnve hite staviti na kopnem in na ladjah kar največ celic brezžičnega brzojava Od seriaj vojskujočih se držav imajo : Anglija 1572 celic brezžičnega brzojav Nemčija 646 , „ . Francija 375 » . . Rusija 156 „ „ „ Japonska 110 M Avstrija 103 „ n Belgija 33 . Torej ima Anglija več celic kakor vse druge vojskujoče se države skupaj Navedene celice služijo v miru do malega vse za splošno korespondenco, v vojnem času jih pa porušijo, ker bi bila sicer onemogočena cenzura brzojavnih poročil in kontrola eventualnega poizvedovalnega delovanja, zato pa prenesejo aparate br--.žičnega brzojava na avtomobile, aeroplane itd., kjer so vojskujočim se armadam velikanskega pomena. Umevno je samo po sebi, da je pomen poTtnih golobov jako padel, odkar je Mar-coni izumel brezžično brzoja vije nje. Še v zadnji francosko-nemški vojski leta 1870/71 so posredovali pisemski stik med obleganimi Parižani in ostalo Francijo edinule poštni golobi, ki so jih izpuščali iz mesta s pomočjo balonov. Rusija je rabila rajše sokole, ker so hitrejši in vztrajnejši od golobov. Da pa niso poštni golobi tuui po iznajdbi brezžičnega brzojava brez pomena, pričajo vojaške naredbe raznih vlad, ki ne dopuščajo neupravičeno rejo poštnih golobov. Rožne politične vesti. Ideja lorda KUschenerja. Zagrebškemu „Obzoru" brzojavljajo iz Rima: „Tribuna" trdi, baje iz absolutno zanesljivega vira, da se dva ruska zbora, ki sta prišla iz Arhangelska v Belem morju, že izkrcavata na Francoskem. Ta ideja da je vznikla v glavi vrhnega zapovednika angleške vojne, lorda Kitchenerja. Posledica tega prevažanja ruskih čet na Francosko da se pokaže še le čez nekoliko tednov. Važnost trdnjav. Znani ruski pisatelj Menčikov piše v _Novem Vremenu" : Kar se tiče trdnjav so tri vrste akcije. Ali se trdnjave zavzemljejo z naskokom, kakor je storil Suvorov pri lsmaill, aH se gre mimo njih, ne oziraje se nanje, kakor je t ': Stran li. »EDINOST« St ^26. V Trstu, dne 14. septembra 19 M. pa se ostavlj3 mnl del | valnice za delo m deželni centralni uradi za i ~ neznano kako — nastal ravno med teše perira dalje na svo- i posredovanje dela dobe od ministrstva za j mi zaboji. Pozvani, so prihiteli gasilci, ki so po enoarnem delu pogasili požar. Škode |e par sto kron. — Ravno isto noč |e bil nastal požar tudi v trgovini z igračami gospoda Fte- Fritlen* Veliki, ali pce<1 trdnjavo ter se hodnem terenu z velmimi vojnimi masami. To p j je gotovo, da trdnjave imajo svojo vafnost kakor dokazujete izgledi pri Seha-rtopolk, Plcvni Beltortu, Port-Arthurju, IHi-nopolju m Čataldii. Menćikov &akl;učuje nro] članek, da ruski generale. 3tab ne sme tudi v tej vnjsi storiti »bte pogreške, ki io Je napravil pri Pievni Angleški en kralj kolonijam. U Rotter-dama Javljajo, da ie angteUi kralj Jurij na-alovfl na kakmije proklamacijo. v kateri ^ zahvaljuje kolonijam za pomoč, dano deželi-matici ht kolonij, da odbijejo br^zprimerni naval proti kulturi in svetovnemu miru. — Temu nasprotno pa sem jaz vedno povzdi-gal »voj gia* aa korist miru. Ja* nisem iskal te nesrečne borbe. Moji ministri sn poskušali vse, da bi ublažili napetost in odstranili potežkoče. Ali sem mogel stati na strani, ko so podpisani dogovori, pri katerih je sodelovala moja država, uničeni, področje Belgije kršeno, njena mesta ra/dejana. a Franciji grozi poguba ? laz bi bil žrtvoval svojo čast, a svobodo svoie države in ljudstva bi izpostavil pogubi Veseli me, da vsi deli moje drtave odobravajo moj sklep Velika Britanija *n vsa moja država smatrata absolutno spoštovanje v pogodbah, dane besede, podpisanih po knezu in narodih, kakor skupno dedščino. Moji prekomorski narodi so pokazali, da odobravajo moj sklep in da so pripravljeni braniti pravično stvar. S tem se je pokazalo edinstvo drtave v najsijajneji I ući. Domače vesti. Vpisovanje v iole družbe sv. Cirila in Metoda v Trsta se vrši danes, dne 14. sept. L L od 9—11 dopoldne na obeh ioiah pri Sv. Jakobu tn na dekliški šoli na Acquedottu; dne 12. !■ 14. septembra t L od 2—4 popoldne pa na deških vspo-rednicah na Acauedottu. K vpisovaniu ie treba pripeljati otroka in prinesti s seboj te-le papirje: 1. krstni list ali izpisek iz rojstne matice anagrafičnega urada. 2. izpričevalo o cepljenju kožic. 3. izpričevalo o zdravju oči. Brez teh papirjev vpis ni mogoč- Za vsakega otroka ie treba povedati tudi domovinsko občino. Dosedanji učenci in učenke teh šol morajo v dneh vpisovanja oddati zadnje šolsko naznanilo v šolski pisarni Redni pouk se začne dne 16. septembra t L — Šolska vodstva. AH nas bodo tudi sedaj šikanirali? Zvedeli smo, da na tržaškem magistratu tudi sedaj, ko žrtvujejo tisoči avstrijskih državljanov raznih narodov premožen e in življenje za domovino, nimajo srca za potrebe prebivalcev. Državne šolske oblasti silijo na podlagi zakonov stariše, da vpišejo svoje otroke v šolo in zahtevajo od šolskih ▼ods*ev, da natančno vpišejo vse potrebne podatke vpisanih otrok. Za to je pa treba predvsem točnih podatkov o rojstvu otrok n te izdaja brez v wh pristojbin mestni anagrafični urad v ulici SS. Martiri št. 4, a le za neslovenske otroke! Sta-rišera slovenske narodnosti stavlja jo tam vprašanje: „V kakšno šolo hočete vpisati itroka ? Na odgovor: .V slovensko, družbe sv. Cirila in Meloda" odgovarjajo: „Za slovenske šole ne damo matičnih listkov**. — Mogoče Je za normalne čase res pravilno na podlagi veljavnih predpisov, da ■raduje anagrafični mestni urad brezplačno le za javne šole, a zdaj smo v času vojne, v času, ko je dolžnost vsakega, pripomoči po svojih silah, da se ublaži beda onih, ki s svojo krvjo branijo domovino. Čepa javni mestni ur>d odreka materam onih otrok, katerih očetje so na bojnem polju, uradne pripomočke za vpis v šolo — in če je ta tudi slovenska — se nam ?di, da je tako postopanje kruto. Ali naj uboge matere, ki še za kruh nimajo, izdajajo denar za koleke za rojstne liste, dočim jim zadostuje navadni izpisek iz matice? — Prosimo deželno šolsko oblast, ki hna nadzorovati vodstvo uradov šolskih matic, da odpravi to za sedanji čas neprimerno navado na tržaškem d«^ uradu ter odredi, da dobi tam vsak <*rjk potrebni izpis iz matice, brez ozira na 'o, v katero Šolo pojde. Brezplačno p evažanje brezposelnih po avstrijskih državnih železni« ah. Posredo- PODLISTEK Vshar in tišina. Prevel is laSčkie ML C. 15. Spomini Fulvie. Dragi Maks! Meje rojstvo, moja otroška deba in mla-Jost ne vsebujejo nič romantičnega. Žal mi e to radi učinka teh spominov, ali je že ako. Moj oče je bil vladen uradnik rn siromak. Mati mi je umrla malo let po mojem rojstvu. Bratov in sester nisem imela. Živeli smo skromno in smo imeli eno samo služkinjo, ■i fe skrbela tudi za-me. Ko mi je btfo 12 et, me je dal papa v zavod, kjer sem ostala / let Penzija je bila draga, zato je oapus:il dužkinjo, prodal pohištvo lu je iz »zrokov varčnosti šel na hrano. In res se mu je posrečil >, da me je ves čas vzdrževal v zavoda, r« da bi trpela cako pcmai-vlanca dra Jurja Pitarro in tam iz neke snure ukradli nekaj dragocenosti, 13 kron oenarja in ^katljo cigaret Tatvina |e hila dčeraj prijavljena na redarstveni ^rarruri v ulici dei Navali krvav pretep vsled kvartanja. 45-letni Karel Casuluk in 45-letni Anton Brandolin, oba stanujoča v hiši št. 5 v ulici della Fer-riera, sta Sla snoči skupaj v gostilno in tam začela kvartati. S prva je šlo še precej dobro. Saj nI šlo za hogve kako velike svote: oni. ki je Izgubil igro, |e plačal nasprotniku četrtinko vina Slednjič je pa vendar — kakor se to večkrat zgodi pri kvartanju — prišlo do nesporazunljenja. A to nesporazumi jenje se je kmalu razvilo v prepir. Ker pa ni hotel ne eden ne drugi odjenjati, se je prepir spremenil v pravi pravcati pretep, in v tem ptetepu sta oba potegnila nože iz žepa ter sta ranila eden druzega. Casuluk je ranil Brandotina na desno roko, Brandolin — ki je, kakor je videti, meril višje — pa Casuluka nad desnim očesom. — Na zadnje sta pa šla oba na zdravniško postajo, da jima je zdravnik Izpral in obvezal rane. Samomor. Včeraj zjntraj ob 4. uri so se prebivalci hiše št. 10 v ulici Sv. Ivana prebudili vsled nekega čudnega poka: slišali so namreč, kakor bi bilo nekaj padlo na notranje dvorišče hiše. Nekteri so se v naglici oblekli m šli pogledat na d /o-rišče, da vidijo, kaj da se je zgodilo. Na dvorišču so pa našli ležečega v luži krvi uradnika Ivana Skrlja, ki je stanoval v III. nadstropju iste hiše. Nesrečnež je sam skočil z okna svojega stanovanja. — Pozvali so sicer k njemu zdravnika s zdravniške postaje, a ko je ta prišel na lice mesta, je bil nesrečnež že mrtev, vsled česar je bilo njegovo truplo preneieno v mrtvašnico pri Sv. Justu. — Vzroki, ki so gnali nesrečneža V smrt, niso znani. Poskus samomora. Komaj 15-letna Marcela O, ki stanuje z roditelji v Roja n u v ulici Sv. Mohorja št. 1, je v soboto popoldne s samomorilnim namenom izpila nekoliko karb lne kisline. Pozvan je bil telefoni-čnhn potom k njej zdravnik s zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dal prepeljati v mestno bolnišnico. piše: Mednarodni odbor .Rdečega krfia" v Godu je sprožil misel, da družbe .Rdečega v vseh sedanjih vojskuiečfii se državah ustanove pomožne in poizvedovalne postaje, katerih naloga bi bila izvesti poizvedbe o vojnih ujetnikih in intefnfcaacih in jim izročati došle mile darove. Izvršujoč to misel, je tudi zvezno vodstvo avstrijske dražbe .Rdečega križa" ustanovilo tako „Pomožno in poizvedovalno postajo »Rdečega križa" v korist vojnim ujetnikom"; postaja se nahaja na D u -naju, I. okraj, Landskrongasse I ter je že rečeta poslovati. Vprašauia jc pošiljali na navedeni naslov samo pismeno ali pa brzojavno ter je natančno navesti ime. četo in šaržo vo-nega ujetnika, pri internirancih pa ime. starost, poklic in prejšnje bivališče, daljp državo, v kateri št-dotičnik po vsej priliki nahaja kot vojni »i-jetnik ali Interniranec (to so oni, ki so pridržani na določenem mestu, oziroma kraju, ki ca ne smejo zapustiti), kakor seveda tudi natančen naslov vpraševalca. Poizvedovalnica bo vse storila, da bo mogla čimprej odgovoriti na poslana vprašanja, oziroma odpo-poslati na svoje mesto došle darove. v ulici Oiorgio Oai^rti, iraven glavne po&e. Slovenska postrežba In slovenski *e*ulni tisti. :: NALI OOUkS! 1 flK □0 OD □O *e cmšmarnim po 4 sto t. baaeoo-, ^laftMO ti-kase bouedU se rjiCo-n^e enkrat vet — NyBaqj*» : priata^Uaa znafia 40 st*tink. : Da tU&HM in poćtcaa rodbina ▼ Gorici snrajius na hrano in Ktanov»<\je deftte (dijake) — r Vihra krm oh. strogo tmerno platio. Naslov pove Insermtni nddeiok GđinosU. Iščem oset3 ra r.TztTafciaje bl-t^a in 7.a d Io v trgovini "i —a ure n* iUn. Znuitn.* mora bitj pisavo — 'tVpovina -JARITZ. Šalita Promontono Stv 4 Siauenska družina in stjuiovanj-? pprejmo «1 ij a k e ali u <"• e n k •> na krati o pove Iriseratni -•(Jtlslek •M) V flr,1£' pol«v.ci seftemhra li»pa me LuUu iv« bliriLna.. sulntiia K»h.i Obrniti -e j.' v ulirn Ltiirri (>»]v«.ni Bt«r 1 pritličje, desno. u:ui Ijiutsbim mom. "" Milili I JOSIP STRUCKEL BTrst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moike, 5 m Žftnkc, zefir, batist in perljiva svila Iza joj^ce. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega pe-H rila in na metre, spodnje srajce moderci. - Vezenine In drobnarije, preproge, za-■ ve se, trliž po izjemno nizkih cenah. ■H—l—.LUMJU lil Due l^st^lji -»-Trofiti. nove žtinuni«i«,'r Oarducci 6. Kat.tii«. H MMffPnn o ob sebi umevnega in sem jo uživala z br»z-skrbnosijo svoje dobe. Več mojih tovarKic se je učilo petja. Tudi jaz sem si vroče želela tega. Ljubila sem godbo in bila sem čestihlepna. Prosila sem predstojnico, naj da poizkusiti moj glas. Profesor glasbe je izjavfl, da mi je gtas prav dober. Potem sem, ne da bi mWila na povišanje troškov, sporočila očetu svojo željo. Ni mi prišlo na misel, da študij umetnosti more biti tudi denarno vprašanje. Oče, ki mi je dal dobro vzgojo znamenom, da me h obrazi za učiteljico, se je vdal brez težave, da mesto tega postanem ptvb. *Mda tem sicer peti le kot dfletantka, ali vdala sen se istotako brez težave ter postala pevka. In tri leta potem sem pela vprvić na nekem koncertu Po tem sem podpisala Kaznovana nečimurnost. Iz nemških listov posnemamo: V nekem kraju na Nemškem so si dame iz takozvanih „boljših ~ krogov okupirale skoro vsa mesta pri .Rdečem križu", pravega dela pa kljub svoji dobri volji niso pokazale, ker, kdor ni navajen delati doma, tudi za druge resnično delal ne bo. Vojaški zdravniki so kmalu spoznali, da ranjenci od teh dam nimajo posebne koristi in da bi bilo bolje, da so odličnejše dame to delo prepustile ženam in dekletom iz meščanskih in delavskih slojev, ki so vajene vsakega dela. Kaj je ob tem napravil neki vojaški zdravnik? Povabil je skupaj vse gospe in gospodične iz vseh slo-ev prebivalstva ter jih nagovoril: One gospe in gospodične, ki želele streči samo častnikom in opravljati le lažja dela in biti navzoče le pri sprejemih, naj stopijo na levo stran. Hipoma je bilo polno nežnih gospodičen in finih gospej na levi strani. Zdravnik se im je poklonil in dejal: Gospe in gospodične na levi strani, jaz vas ne potrebujem, za naše delo potrebujem one, ki so pripravljene za vsako delo in ki mi že tako I Mizarska delavnica Lovrenc \ml\l Trs«, ul. JUles. Manzoni J izdehtje rakovTStna , ohištveaa in stav-binska dela. Ima prepravljene modeme spalne sobe in kuhinjsko po^&tvo vseh slogov. — Cene smerne. Solidno drlo. Dr. PETSCHN1GG TRST, VIA S. CATCUM $TE'v\ 1 Zdravnik za notranje (splošne) boiezrii 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vcvfne (spolne) holer«!- 11 —| in 7 -7J-> iT UM onfiuMorij Vi« G. Baštini 2- vami uL Daste a- RosKni 2, vogal uf. Poste Moderna zobna delavnica. Umetni zobje po K 4 —. - Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kron 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik: 9—1 in 3—12. — Ob nedeljah in praznik iti od 9 do 12. a SUNEHCI! Podpirajte RDEČI KRIŽ 1 Tedenske Slike =um JLLUIIU PSIffi" I fTRST, trg Carlo Goldoni ] _ se „S^gRffi G^gfi!" u se trpio prtporoća stovenskema obfkistvu J^f 7a ob^en obisk- Fran Marinšek. FSB lu\m disatlrssketa tim I FILIP IVANflSEVIĆ 8 Irjteesfl nrMsikc Iz Jesssk pri Osisu | ulka VeSalvo 17, is!. 1495. PraSgs 69 e Stb&bs in na tfefeete. - Gesffins: A}\' | fidria4', u!. Hocva 13 in gosfitM-Mfet, | Piszzfl Gšasep^M štev. 7, v katerih g fofl svela vina prv« vnJe. Jfevlji brez šivanfa ?n ?ebljev Oglase, poslaHa, osmrtnice in vsa naznanila je pošiliati »Inseratnemu od4«fku; »Edinosl?«, Trst. ulica Sv. Tranć&ka št. J" svoj prvi kontrakt za spomladno sezono v tukajšnjem gledališču Carcano v Milanu. Kakor vidite, je začela moja karijera zelo mirno, brez bojev. Nisem imela plemenite rodbine, ki bi se bila zgražala radi tega, da me vidi na odru in nasproti kateri bi bila morala braniti umetnost, ki jo zaničujejo. Moja rodbina je zelo skromna, ne morem se ponašati s slavnimi predniki, moje umetniško življenje nima nič dramatičnega; vse okolo mene je zgolj čista proga I In moja srčna zgodovina, ki vam jo hočem zaupati? Ah, Maks, tudi ta je prozaična. Še~le tedaj, ko je postala med nama v o-viro, dobiva leska poezije po tej okolnosti, ialostneje poezije boli! Ženske in moški imajo kruto navado, da ob novi ljubezni zatajujejo prejšnjo! K večemu jo priznavajo, če je bila splošno znana; toda hitro zatrjujejo, da to ni bila prava ljubezen; da je bi!a le mladostni sen, toplo prijateljstvo, ki j« jc prevaljeno srce zamenjavalo z ljubeznijo ! Edino prava ljubezen mora biti vedno zadnja I Morda je to črn uljudnosti, da se laska samoljubju ljubljene osebe, da se jej more reči: Nikdo nI imel v mojih očeh tvoje privlačne sile, nikdo mi ni vzbujal tako globokega čutstva kakor ti I Jnz bcm manje liubeznjiva, a.'i boi] odkritosrčna. Jaz sem že ljubila, predno sem spoznala Vas, Maksi Moj zaročenec ni nikak bogat slaboten starec, ki mi ga je moj oče vsilil in nasproti kateremu bi mogla prositi Vaših očetovskih čutstev. Ne, je lep mlad mož, siromašen kakor jaz, dober plemenit in inteligenten; ki sem si ga sama izvolila in ljubila, za katerega je moje srce živahno bilo, za katerega sem plakala in vriskala, čegar ljubavne besede so mi polnile dušo z blaženstvom, s katerim sem se zaročila v radosti in sanjala o srečni bodočnosti. In sedaj — zakaj ga ne Ijubitn več? Ali .... .... ^ ^ ^os" Tiv.-Auie *dino 1- so najbolj zanimiv i lu- . . * Striran tednik, ker pri- Pran|0 VjIlK \t TrSIU občujejo povesti, popise ,. r.. * D. /ammivih vaških in do- ulica večina Rittffieyer ste\?. 12. življajev, pnučne zanimiv, članke, l2vr$ujc tudi v»ako drugo naročilo fofrio lep, zelo napeto pisan roman in ceno. — Na /ahtevo pride tuli pc n=i-.Izgovor krivca* ter najnovejše vesti in točila tzveo mr-ta slike z bojišč. — List „TEDENSKE SLIKE-prinaša vsak teden obilo zanimivih slik z raznih bojišč, popisuje življenje in dogoefijaje naših vojakov v taboriščih in na bojišču ter opisuje važnejše dogodke doma in na tu pm. Zahtevajte povsod list „TEDENSKE SLIKE!" Naročajte si „TEDENSKE SLIKE I- Četrtletna naročnina je K 2-50. za 1 mesec pa samo 90 vinarjev. Naslov: „TEDENSKE SLIKE", Ljubljana. — Po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih zahtevajte „TEDENSKE SLIKE", izvod stane 22 vin. — Ikistrovani tednik : .TEDENSKE SLIKE" obsega 16 strani. : Kupujte ilustr. list „TEDENSKE SLIKE lu mam rnmia teli v Pragi J- F?®ssrvni K 63,433.101*92. izplačane o«f£k*dn!n« In ka^itatijc S Divid. se je ćostej izpl. S g l'o velikosti druga rzujemua zavarov naše S g države z vseskozi slov.-rarođno Tunvo R 5= Sprejema zavarovanja Človeškega jg ž.vljenia po najraznovrstnejih kombi- n nacijah pod tako ugodnimi pogoji. Q 2 kakor nobena druga zavarovalnica £ Zlasti je ugodno zavar. na doživetih 2 in smrt z manjšajoČimi se vplačili, a Zavaruje poslopja in premćnine « proti požarnim škodam po najnižjih 2 Z cenah. Škode cenjuje takoj in naj E H kulantneje. Uživa najboljši sloves, L | koder posluje. g m Zavaruje tudi proti vlomu. S K Dovoljuje iz čistega dobička iz S g datne podpore v narodne in cbčno- g mi je bil nezvest, besodolomen? Ali je za- j Z koristne ^mene- ■ pravil mojo ljubezen ? Ne, zvest mi je in 1 Glavni zastopnik v Trstu jj rJfS IL^tSTnf .iS I o. ttrni ulica Cnserma 12,1 več?.-, ker ljubezen le v izjemnih slučajih. I TELEFON št 21-47 večno traja. .. ljubezen more prenehati! Zna- Ibhiimihmhmiimhiii čaj mojega zaročenca je bil prehladen, da HU.M.wil llukh^Ua bi odgovarjal mojim čutstvom, in njegova | ilUVtilU i JlOVuRI! f!3llifIjlS hladnost je gasila ogenj, ki so ga njegove 1_ „ ARCri »ftl'fl -_ besede vžgale v mojem srcu. To je proza !--ZQ KllLtl uKI£! i imJ