Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 48 (987) Čedad, četrtek, 16. decembra 1999 Telefon 0432/731190 •***< a?w * C°vi Sisss Sabato a Castelmonte la sottoscrizione della “lettera d’intenti” Nasce l’Eu regio La firma sarà dei rappresentanti della Regione e del Governo di Lubiana L’accordo accelererà la collaborazione transfrontaliera italo-slovena Castelmonte, una veduta del santuario Za Rečan so napravli veseu senjam Silvana Chiabai je Rečanu spekla takalo gubanco L’Euregio inizierà ad assumere corpo sabato, quando a Castelmonte, luogo simbolo per i popoli che vivono sull’area confinaria del Friuli-Venezia Giulia, verrà posta la firma sulla “lettera d’intenti” del progetto. La sottoscrizione riguarda per il momento iniziative specifiche, come il progetto Kolovrat. Un punto di partenza - l’associazione tra enti locali che assieme ad analoghi organismi della Slovenia e della Carinzia assumerà l’assetto di Euregio - per altre azioni, nell’ambito della cooperazione transfrontaliera, alcune delle quali già avviate dalla Comunità montana delle Valli del Natisone. A metà settimana la Regione non aveva ancora comunicato all’ente montano IlNatale si annuncia col canto É stato un bel concerto quello a cui abbiamo assistito sabato nella chiesa di Prestento dove ha preso il via il programma di concerti promossi dalla Comunità montana Valli del Natisone. Tutti i cori partecipanti, dai padroni di casa “Chei dal viners”, ai cori Rečan, Nediški puobi e Pomlad, hanno saputo ricostruire l’atmosfera del Natale nella più genuina tradizione popolare della Slavia e del Friuli. E all’atmo-sfera di devozione, attesa e letizia, tipiche del Natale, si è inserito anche l’elemento del dialogo e del rispetto tra lingue e culture diverse, quella friulana e quella slovena. I cori si sono espressi ai massimi livelli, con rigore di esecuzione, u-na grande armonia ed e-quilibrio di voci, tutti sostenuti dalla forte spiritualità dei canti natalizi tradizionali. quale suo assessore (il presidente della Giunta Anto-nione sarà impegnato altrove) rappresenterà l’istituzione a Castelmonte. Assieme alla Regione Friuli-Venezia Giulia, a porre la Letošnje leto je tik pred zaključkom in tudi deželni svet se na plenarnem zasedanju prav danes loteva razprave o proračunu, potem ko je šel njegov osnutek skozi pristojno komisijo. Predvidevati je, da bo proračun odobren z glasovi desne sredine in Severne lige, razen če se v zadnjem trenutku med vladajočima partnerjema ne pojavi kaka nova razpoka. To je sicer malo verjetno, kajti proračunski denar je bil razdeljen tako, kakor je vladajočim desnim strankam in njihovim ”padanskim“ zaveznikom prav, za druge pa jih očitno ne zanima dosti. Levosredinska opozicija je že v komisiji zavzela do proračunskega dokumenta negativno stališče, saj je deželna večina zavrnila skoraj vse predlagane popravke. Zgovorna je ocena deželne svetovalke Brune Zorzini Spetič: "Dežela še nikoli ni imela toliko denarja na razpolago in obenem ga še nikoli ni tako slabo upravljala. Ceste se gradijo tam, kjer jih ni treba, mečejo se proč milijarde za nekakšno krepitev firma sarà anche un esponente del Governo sloveno. Certa la presenza del presidente della Provincia, Carlo Melzi. É infatti con il contributo di Regione e Provincia javnega reda brez vsakega načrta, da sploh ne govorimo o zdravstvu, kjer so zamude nevzdržne. Tudi za ljudska stanovanja bo manj denarja. Lahko bi naštevala v nedogled. 2e dolgo ni bilo tako klientelarnega proračuna", ocenjuje Bruna Spetič. Nič boljša ni ocena podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina: ”Ta finančni načrt je sad politične arogance in neznanja. Pozna se mu, da nima neke logične strukture, kar bi bilo pričakovati, glede na to, da gre za delitev javnih sredstev. Največ denarja je namenjenega občinam in ustanovam, ki spadajo v politično sfero vladajoče koalicije, ostali pa so kaznovani, neglede na to, če sredstva resnično potrebujejo, ali ne“. Oceni dveh slovenskih predstavnikov v deželnem svetu tudi ob tej priložnosti potrjujeta mnoge kritike, ki si jih je Antonionejeva deželna uprava nabrala v tem letu. Zavlačuje se s celo vrsto ukrepov, uprava pa je zaradi svojih napak tudi v stalnem konfliktu s centralno che sono stati realizzati numerosi incontri tra gli enti locali della fascia confinaria italo-slovena nei quali è stata rilevata la necessità di collaborare, coordinare ed integrare le azioni che mirano allo sviluppo dell’area confinaria. Le autorità locali della fascia confinaria, da Tarvisio a Gorizia, hanno predisposto un progetto di largo respiro che prevede la costituzione dell’Euregio. La “lettera d’intenti”, voluta dalla Comunità montana e dai Comuni delle Valli, intende accelerare il processo di collaborazione tra gli enti locali della fascia confinaria italo-slovena in attesa della realizzazione definitiva ed operativa di questo ambizioso progetto. oblastjo. Ostalo je nerešeno osnovno vprašanje institucionalne reforme, volilni sistem je še vedno isti, kot nalašč za preživetje istih politikov. Zdravstveni načrt ne gre ne naprej ne nazaj, politika ustreznih razvojih posegov za gorata področja pa ostaja še vedno le na papirju in v obljubah. Dvakrat je Dežela poskušala samovoljno ukiniti gorske skupnosti, dvakrat je vlada sklep zavrnila kot neutemeljen in sedaj baje poskušajo še tretjič. Kam vse to pelje? (du) Pomladi, trideset liet od tega je začeu njega aktivno an živahno življenje Rečan. Biu je pevski zbor, bluo je tudi kulturno društvo. Oba sta se rodila v sienci cierkve na Liesah an oba zatuo, ker je vič garmiških ljudi želie-lo ostati zvesti učilu an izročilu svojih te starih, takuo v vsakdanjem kot v cerkvenem življenju. Bila jim je par sarcu domača slovien-ska kultura an molitev. Se narbuj močna je bila skarb za domači slovienski jezik, ki ga je teu vič ku kajšan skrit, zamučat an pozabit. Vsak lahko zastopi, kako niuoč je imiela v tistih lietih v naših dolinah že sama ideja ustanovit kulturno društvo. An še sloviensko! Rečan je biu te parvi an njega rojstvo ni pustilo obe-dnega indiferentnega. Zbudilo an oživielo je v sarcih puno ljudi ljubezen do jezika svojih te starih an iz lieta v lieto je ratavaia buj močna volja tudi narest vse, de bo le napriej slovienski jezik ziveu po naših domovih an vaseh, da bo plesu na ustah od ljudi pa tudi počivu na varnem, na straneh knjig an publikacij. Rojstvo Rečana je pa parklicalo tudi puno čarnih oblaku nad rečansko dolino. Zbudiu je reakcije naspruo-tnikov slovienskega jezika. An še kakuo močne. Obe-dan ni pozabu, s kako aroganco an violenco so ustavit senjam beneške piesmi, an senjam, kjer bi muoru piet zbor Rečan. An kuo pozabit vse druge iniciative za škodovat društvu an zaciefat naš jezik? Društvo Rečan je šlo na-pri s svojim dielam an se donas lahko pohvali z njega velikim pardielam. Tiste, ki so mu nasprotovali je pa zgodovina potisnila na stran an v pozabo. Za vso prehojeno pot an opravljeno dielo v tridesetih lietih so se stari an novi člani društva žihar veselil an praznoval 7. dičemberja v telovadnici na Liesah. Bluo je veselo an vsi so z muziko Checca an njega ansambla “frišno” plesal, še posebno na začetku večera. Natale Božič Nadàl 1999 Rassegna corale natalizia nelle Valli del Natisone OBUORCA ■ Preporto 18 dicembre - ore 20.30 Chiesa di S. Antonio Coro “Matajur" Clenia (S. Pietro al Natisone) Coro “don Luigi Milocco" LANDAR - Pulfero 19 dicembre - ore 17.00 Chiesa di S. Silvestro Glasbena šola S. Pietro al Natisone Coro “San Leonardo" S. Leonardo Torreano Coro “Tre Valli” Coro “Pod lipo" S. Pietro al Natisone Cravero (S. Leonardo) Coro “Beneške korenine" Stregna l Comunità montana VaS del Natisone Gorska skupnost NedSkii dota Comuntìt montane Valads dal Nadisone Leva sredina kritično ocenjuje osnutek proračuna za leto 2000 Dežela: še tretjič poskus ukinitve Gorskih skupnosti četrtek, 16. decembra 1999 2 Parco delle Prealpi, la natura in due libri Volumi dedicati a flora e avifauna Il Parco Naturale delle Prealpi Giulie ha recentemente pubblicato due libretti dedicati alla flora e all’avifauna. Il primo, quello dedicato alla flora, è stato realizzato dalla coop. Utopie Concrete di Venzone con testi di Giuliano Mainardis. La pubblicazione, composta da una sessantina di pagine, illustra dapprincipio l’ambiente fisico del territorio del parco che comprende l’area montana che dal Plauris, sopra Venzone, prosegue lungo la catena dei Musi per concludersi, a ovest, nel massiccio del monte Canin, prosegue poi con l’atlante descrittivo della flora composta da una accurata elencazione delle specie presenti corredata dalla corrispondente imma- gine fotografica. Al termine un utile glossario con illustrazioni esplicative dei vari tipi di fiori, di infiorescenze e di foglie, una ricca bibliografia e l’elencazione dei nomi scientifici e volgari delle piante. Il secondo volume, dedicato alla avifauna, è stato realizzato dalla coop. La Chiusa di Chiusaforte a cura di Fulvio Genero. Illustra i vari tipi di uccelli presenti nel Parco e nelle aree circostanti suddividendoli per ambienti: dai centri abitati, ai boschi, dai fiumi e torrenti agli elementi rupestri, le praterie subalpine e altimontane e gli ambienti di alta quota. Si conclude con la bibliografia tematica ed il cheek-list degli uccelli del parco, (l.n.) Domenica Cividale ricorda il sacrificio di 8 partigiani Domenica 19 dicembre ricorre l’anniversario del sacrificio di otto partigiani fucilati 55 anni fa al campo sportivo “Martiri della libertà” di Cividale. L’amministrazione comunale ducale, in collaborazione con l’Anpi e l’Apo, ricorderà l’avvenimento e commemorerà, presso le “Fosse del Natisone”, i 105 partigiani, militari e civili, vittime del nazifascismo. Il programma prevede per domenica, alle 10, il ritrovo delle autorità e delle rappresentanze presso la Loggia municipale. Alle 10.30 il corteo si dirigerà verso il campo sportivo e deporrà una corona accanto alla lapide ricordo. Il corteo proseguirà verso il cippo monumentale nella caserma Francescatto dove porterà il suo saluto il sindaco di Cividale, Giuseppe Pascolini. Il discorso ufficiale a nome dell’Anpi sarà tenuto da Fabrizio Turri-ni. Una delegazione deporrà degli omaggi floreali anche alla lapide sul ponte del Rugo E-miliano e al monumento ai caduti di viale Marconi. PisncLO iz Kima Stojan SpetiC 2e res, da v Italiji velja pravilo, da ni nič tako dramatičnega, da bi bilo tudi resno. Vendar me močno skrbi, kar se dogaja te dni z vlado. Pa ne samo zato, ker vladna kriza spravlja pod velik vpraSaj nadaljevanje postopka za sprejem naSega zaščitnega zakona. Tudi možnost, da bi leva sredina brez boja predala oblast desnici me sploh ne navdušuje. Navsezadnje tudi zato, ker vem, kaj si lahko pričakujemo Slovenci iz tistega kotla: zaščitni zakon, ki bi veljal samo na podeZeljih Trsta in Gorice, pa še to po preštevanju in ugotavljanju odstotnih pragov. Nekaj podobnega naj bi Berlusconijeva vlada Ze pripravila, ni pa uresničila, ker ji je zmanjkalo časa. Ce tokrat desnica spet zmaga, tudi s pomočjo Lige in radikalcev, se je ne bomo znebili kar tako. Desnica zna biti namreč sloZnejša, ko gre za ohranjanje oblasti. % A propos, čemu je D’Alema zabredel v kalne vode? V Rimu pravijo, da je socialist Boselli samo naročeni »killer«, za rušenje vlade pa naj bi se odločil v trenutku, ko je spoznal, da Massimo D’Alema nasprotuje vrnitvi Bettina Craxija v Italijo. Najbrž ni naključje, da so socialisti na svojem kongresu izžvižgali D’Alemo ob vzklikanju »Bettino, Bettino« in da se je na odru šopiril njegov mlajši namestnik Martelli. Kdo je naščuval Bosellija, ni težko uganiti. V hladnem molku Oslička se očitno zrcali spomin na dni, ko je Prodi hlastal za podporo, D’Alema pa je cinično odpotoval v Latinsko Ameriko in ga prepustil svoji usodi, prepričan, da je nastopil njegov trenutek. Parisi in Castagnetti sedaj ponujata D’Alemi štrik in žajfo, naj se obesi, drevo pa naj izbere kar sam. Kako drugače tolmačiti predlog, naj mu leva sredina potrdi mandat do leta 2001, hkrati pa še določi, da bo tedaj na državnozborskih volitvah premierski kandidat spet sredinec. Nekako po geslu »Po Prodiju, Prodi«. Ali njegov namestnik. Ali se D’Alema sploh lahko izmota iz mreže, v katero se je vlo-vil? Bertinotti bi mu lahko priskočil na pomoč, a noče. Upa na tehnično vlado, ki bi prisilila v opozicijo vso skrajno levico in razklala leve demokrate. Naj torej ne čudi, da marsikdo razmišlja o predčasnih volitvah pomladi, skupaj z volitvami v 15 deželah z navadnim statutom. Pod Hrastom upajo, da bo nevarnost takojšnje zmage desnice zdramila množico državljanov, ki zadnje čase sploh ne hodijo na volitve. Sprte levosredinske sile bi prisilili k večji strnjenosti, saj bi jim šlo za preživetje. Bertinot-tija bi prisilili k izbiri, saj bi ne mogel voditi dveh volilnih kampanj hkrati: skupaj z levo sredino za deželne uprave in proti levi sredini na volitvah za novi parlament. Navsezadnje bi se tudi izognili nevsečnim 23 referendumom, ki bi dobesedno ukinili italijanski welfare v zameno za odpravo pro-porčnega ostanka. To so mračna predvidevanja. Vendar je Italija nepredvidljiva in vsak trenutek se lahko nekaj spremeni. Upajmo, kajti »spes ultima dea«. Se bo Slovenija odločila za večinski sistem? Skrb strank v Sloveniji se vse bolj osredotoča na parlamentarne volitve, ki se bodo odvijale po povsem drugačnem volilnem sistemu. Dosedanjega propor-čnega bo zamenjal večinski, kot je zaukazalo Ustavno sodišče po izvedbi ljudskega referenduma, na katerem se je večina udeležencev izrekla za večinski sistem. Sprememba ni od muh, saj postavlja na glavo dosedanje obnašanje strank, ki so doslej na volitvah igrale vsaka zase. Odslej pa bodo morale iskati povezave, se družiti v koalicije, da bo uspeh zagotovljen. Sicer niso še vse stranke sprejele dejstva, da bo odslej obveljal večinski sistem, zato so med njimi še pristaši pro-porčnega, oziroma mešanega večinsko-proporčnega sistema. Na zadnji seji parlamentarne komisije za volilni sistem so vse stranke pisno sporočile, kakšno je njihovo gledanje do volilnega sistema. Grobo rečeno, lahko ugotovimo, da so prepričani zagovorniki večinskega sistema Janševi socialdemokrati, Peterletovi krščanski demokrati ter ljudska stranka. Desno-sredinski blok torej. Dokaj hladni do tega sistema so ostali: LDS, ZLSD, DeSUS in SNS. Oba bloka pa nimata v parlamentu zadostne, dvotretjinske večine, da bi lahko izsilila svoj volilni pogled. Za socialdemokrate ni nobenih dvomov: ogrevajo se za dvokrožni večinski volilni sistem. Isto podpirata tudi SKD in SLS, čeravno imata nekaj pomislekov glede vprašanja združitve funkcije župana-poslan-ca ter izvolitve tistih poslancev, ki bi denimo postali ministri, saj ni rezervne poslanske liste v večinskem sistemu. Liberalni demokrati predlagajo takšen volilni sistem, da strankarskim in drugim listam zagotovi, da dobijo v parlamentu sorazmerno toliko sedežev, kot so jih dobili z glasovi volil-cev. Tega večinski sistem apriori ne zagotavlja. Združena lista je svoj predlog predstavila prav v teh dneh. Petdeset poslancev naj bi bilo izvoljenih po večinskem sistemu, preostalih 38 sedežev naj bi bilo porazdeljenih proporcionalno, glede na podporo, ki jo dobijo posamezne stranke, ZLSD predlaga tudi dvig vstopnega praga na 4 odstotke. Stranka se ne ogreva za povečanje števila poslancev in ne podpira predloga o ukinitvi Državnega sveta. Stranka upokojencev (DeSUS) se ne strinja z možnostjo, da bi lahko manjšina v državi dobila večino v parlamentu (večinski volilni sistem). Podobnega mnenja je tudi Jelinčičeva SNS, ki podpira zdajšnji veljavni volilni sistem. Položaj je dokaj zapleten, saj obstajajo dokajšnje in vidne razlike med strankami. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje, ali je sploh mogoče, da bodo v parlamentu dobili dvotretjinsko večino, ki je potrebna za odobritev spremembe volilnega zakona? Pred koncem leta naj bi se ponovno sestala komisija za volilni sistem in skušala vsaj delno uskladiti poglede. Ker pa gre za vprašanja, ki so vitalnega pomena za stranke, dvomimo, da bo zadeva stekla z lahkoto. Sicer, če se za trenutek zaustavimo v Italijo, ugotovimo, da večinski sistem (ki pa ohranja del proporčno-sti) ni bistveno razščistil vprašanja vladne stabilnosti oziroma odpravil množice strank in strančic, (r.p.) L’Unesco per la ‘bolnica Franja’ Sempre più in Europa Al vertice di Helsinki è stato deciso che ai sei paesi che hanno avviato il negoziato di associazione nel novembre del 1998 (Slovenia, Polonia, Repubblica Ceca, Ungheria, Estonia e Cipro) si aggiungeranno anche gli altri paesi interessati all’allargamento dell’UE (Lettonia, Lituania, Slovacchia, Romania, Bulgaria e Malta). I negoziati per quest’ultimi partiranno nel gennaio o febbraio dell’anno prossimo. L’associazione non avverrà in due tempi bensì in “ordine d’arrivo”. I paesi più efficenti concluderanno il negoziato entro la fine del 2002. Nuove pensioni Dopo tre anni di discussioni e con l’accordo delle parti sociali la Slovenia ce l’ha fatta. Venerdì il parlamento ha infatti varato la riforma del sistema previdenziale, indispensabile ed indilazionabile, visto che l’età pensionabile (56,5) è tra le più basse in Europa. La riforma delle pensioni, che prenderà il via il 1. gennaio del 2000, si basa su tre capisaldi: la contribuzio- ne obbligatoria, quella integrativa e quella volontaria. Sono stati tra l’altro istituiti anche i Fondi pensione. Chi va al Sabor? 11 prossimo 3 gennaio -nella giornata di lunedì (!), una scelta del partito HDZ di Tudjman molto criticata in Croazia e all’estero - si terranno le elezioni politiche croate. Com’è noto nel parlamento di Zagabria, il Sabor, c’è un seggio garantito per il rappresentante della comunità nazionale i-taliana. I candidati a quel seggio sono 5. Oltre al deputato uscente Furio Radin si sono presentati anche Tullio Persi, Valmer Cu-sma, Angelo Tarticchio e Grazia Tricoli. In lizza alle politiche in Croazia ci saranno 54 partiti politici e 30 candidati delle minoranze. In tutto i candidati sono 4100. Viva l’orso In difesa dell’orso sono scesi in campo in Slovenia anche i cacciatori. La loro associazione nazionale (Lovska zveza Slovenije), tramite il suo legale, ha ottenuto presso il tribunale amministrativo la sospensione della delibera del Ministro delfagricoltura che imponeva l’abbattimento di 70 orsi. In attesa che il giudice si pronunci, l’associazione dei cacciatori sottolinea che l’orso va tutelato, che un così massiccio abbattimento potrebbe danneggiare la specie, la cui popolazione anche in termini numerici deve rimanere in equilibrio. Protetta dal’Unesco Samo Bevk, ex sindaco di Idria, storico e parlamentare della Lista associata, ha proposto di inserire il famoso ospedale partigiano di Franja nell’elenco dei beni naturali e culturali dell’umanità tutelati dall’Unesco. L’onorevole ha messo in campo tutte le iniziative necessarie, toccherà ora al governo sloveno fare la sua parte. La “bolnica Franja” ha tutti i requisiti per entrare nell’elenco. Va detto che della seconda guerra mondiale sono entrati nell’elenco dell’Unesco solo il campo di concentramento di Auschwitz in Polonia e Hiroshima in Giappone. Kultura novi matajur četrtek, 16. decembra 1999 3 Na Devetico božično z Rečanam V adventu, v času pričakovanja se na rojstvo Jezusa, v naših krajih parpravjamo z Devetico. Dol po Laškem jo molijo po cierkvah, tle v Benečiji je pa tala liepa an stara tradicija dost buj intimna, topla, družinska, saj se ljudje v pričakovanju Božiča srečujejo v piesmi an molitvi po hišah. Po nekaterih krajih se je liepa navada Devetice zgubila, marsikje so jo k sreči spet oži-viel an jo spet molijo. Narbuj organizirana, tista, ki parkliče kupe nar-vič ljudi, je Devetica, ki zadnje lieta potieka po vaseh garmiškega kamuna na pobudo kulturnega društva Rečan. Pouliekli so na dan stare molitve an piesmi, ki so jih od nimer piel an molil za Devetico, pouliekli so uon lepe podobe Matere Božje, ki jo vsako večer nosijo v precesso. Vse potieka v znamenju tradicije, novuo je samuo, de je vsak dan v drugi vasi, takuo, de z Devetico društvo objame kupe vas garmiški kamun. Pogledmo, kak je Letošnji program, še priet pa povejmo, da se vsako veCer zaCne ob 20. uri: - 15. decembra Hlocje - se vsi zberejo pri zna-munju na Liesah, molil pa bojo v KatinCni hiši v H-lodiCu. 16. decembra Garmak - srečanje bo v Dolenjem Garmiku, molil bojo pa v Uogrinkni družini v Go- renjem Garmike. 17. decembra Zveri-nac - zbirališče za vse bo dol par znamunju, molili pa bokjo v Pekni hiši. 18. decembra Podlak -odhod od vaškega zna-munja, molitev bo pa v Buculajovi hiši. 19. decembra Platac -an tu bo odhod od zna-munja, molili pa bojo v mlekarnici. 20. decembra Seuce -srečanje bo dol par znamunju, molili bojo pa v Tarbjanovi hiši. 21. decembra Peternel - vsi pridejo tja h znamunju, molil bojo pa v Skodejovi hiši. 22. decembra Topo-luove - odhod od zna-munja do topoluške Suole 23. decembra Bardo -vsi se sreCajo pred jaslicam, ki jih napravejo v Gorenjem Bardu, molil bojo pa v Uršni hiši v Dolenjem Bardu. Ce se jim želite pridružiti, tisti od društva ReCan bojo veseli. Interessanti edizioni di Kappa Vu Giocare in friulano m Attenzione ai bambini ed alla cultura popolare Giovedì 16 dicembre si è tenuta la quinta ed ultima serata della stagione culturale tarcenti-na nel corso della quale sono state presentate a palazzo Frangipane le due più recenti iniziative editoriali della Kappa Vu di Udine. La prima è “Ama-lars”, Antologje de Lete-rature Furlane, curata da Alessandra Kersevan. Si tratta di un’antologia per la scuola media, corredata di note esplicative dei testi e di materiali didattici con ampi riferimenti interdisciplinari. La seconda è il “Dizionario dei giochi popolari in Friuli”, a cura di Diego Lavaroni e Danila Sciarrini, opera in due volumi sul patrimonio ludico nel Friuli storico. Il primo volume è un’introduzione alla ricerca con interventi di esperti (Gianpaolo Gri, Enzo Petrini, Gianfranco D’Aronco, Marina Driussi, psicoanalista infantile...). II secondo invece è dedicato ai giochi veri e propri con 50 illustrazioni e 30 foto a colori. Il dizionario (650 pagine circa) comprende 1200 voci di giochi raccolte sul territorio e catalogate con rimandi bli-bliografici e storici e con particolare attenzione a terminologie e caratteri della lingua friulana. Kotič za dan l jazek Matej Šekli Te tédan, ka prišal, somò vi'dali, da kaku te ženske biside na -a (Ravanca, Rezija) ni se pridiwajo ta-na kunce, ko ni stujijo po prepozi-cjuni w aliboj na, ko ni rumunijo od mesta -anu jso po dvi poti. Za rišpundat na baranjè ke? za »bet ta-na nin meste« ni majo ta-na kunce -i (Ke ni so? - Ni so tana Ravanci, tu-w Reziji.). Za rišpundat na ba-ranje kan? za »tet ta-na nò mèstu« ni se rivawajo na -o (Kan ni grejo? - Ni grejo gore na Ravanco, gore w’ Rezijo.). te ženske biside na -a Koj to jè? - Rezija, Ravanca Kè ni so? - w Reziji, na Ravanci Kan ni grejo? - w Rezijo, na Ravanco Provejmò vibrat bisi-do, ka gre prow! 1. Ja stuji'n ta-goré na (Solbico, Solbi- ci). Dopo po dèlu c’on tet ziz makinjo gore na (Solbico, Solbi- ci). 2. Te drugi tedan c’è se og’at mostra ta-na tò rozajanskè ubliCilu tu-w ..................(To ro- zajansko kultiirsko hišo, Ti rozajanski kultiirski hiši). Ba tèli radè, da pridita jo pošpegnut pa vi dò w.................. (To ro- zajansko kultiirsko hišo, Ti rozajanski kultiirski hiši). 3. Naša tuca radè liži ta-na ...................... (jso lèsano mizo, jsèj lèsani mizi). Ko na se naji, na SkòCi drèt ta-na ....................... (jso lèsano mizo, jsèj lèsani mizi). 4. Ni iòdi so šle nu w ....................... (jto viliko butègo, jtéj viliki butègi). Njan ni so wZè karjè timpa ta-nu w....... .................... (jto viliko butègo, jtéj viliki butègi) ta stran gurice. 5. Tu-w.................. (two nòwo hišo, tvéj nòvi hiši) se stuji lòpu. Zajtò te parhajan nalèst pogostin tu-w (- two nòwo hišo, tvéj nòvi hiši). Kaku to jè rawnu? 1. Solbici, Solbico; 2. Ti rozajanski kultiirski hiši, To rozajansko kultiirsko hišo; 3. jsèj lèsani mizi, jso lèsano mizo; 4. jto viliko butègo, jtéj viliki butègi; 5. tvèj nòvi hiši, two nòwo hišo. Za napisat jso so bili doparani librinavi, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. Donati alla biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone ‘Ritagli’ in biblioteca Documenti e libri in dono su iniziativa del presidente Marinig Glasbena Sola - Scuola di musica Speter - S. Pietro al Natisone venerdì 17.12 , ore 20 sala consiliare di Pulfero Concerto di Natale lunedì 20. 12, ore 16.15 gruppo corale ed orchestrale della Glasbena šola Concerto per gli anziani della Casa di riposo Giovedì 8 dicembre, alla presenza del sindaco Bruna Dorbolò e delle componenti del comitato di gestione della biblioteca, il presidente della Comunità montana Firmino Marinig ha fatto dono alla biblioteca comunale di due grossi volumi in cui ha raccolto tutti i ritagli di giornale riguardanti il comune di S. Pietro nel periodo dal 1988 al 1999. Oltre a ciò ha ottenuto dalla Provincia per la biblioteca comunale anche molti libri su temi diversi e di notevole pregio. 11 sindaco Bruna Dorbolò ha colto l’occasione anche per ringraziare le componenti del comitato di gestione, attuale e passato, perchè grazie al loro generoso impegno da vent’anni garantiscono il funzionamento della bliblioteca comunale. Za Božič skupaj vsi stari in novi učenci Velik uspeh v petek 10. decembra za predbožični “veCer odprtih vrat”, ki ga je organizirala špetrska dvojezična šola. Ucenci so pripravili zelo bogat sejem z božičnimi darili, starši so pa kot po navadi poskrbeli, da ni bil obeden ne laCen ne žejen. Je to bilo eno od navadnih dobro o-biskanih predbožičnih praznovanj v šoli? Ne samo. Letos so prvič povabili tudi vse dose- danje učence dvojezične šole. Nekateri so komaj zaceli hoditi v prvi razred nižje srednje šole, parvi, ki so konCali dvojezično šolo, so se letos pa že vpisali na univerzo. Skoraj vsi “ex”, kot se vidi iz zgornje fotografije so sprejeli vabilo šole. Praznovanje je bilo živahno, veselo in v nekaterih momentih, še posebno za učiteljice, tudi ganljivo. Aktualno V Naborjetu predstavili zbornik seminarja z leta 1997 Večjezična vzgoja v Kanalski dolini Motiv iz Kanalske doline ZELENI é LISTI rjA Ace Mermolja Zanka okrog vratu DSL Konec novembra 1997 je na Trbižu potekal študijski seminar o večjezični vzgoji v otroških vrtcih. Za seminar je dal pobudo Oddelek za predšolsko vzgojo pri Ministrstvu za javno šolstvo. Oddelek je tedaj vodila Giuseppina Ruba-gotti, ki je skupaj s svojim ožjim sodelavcem Giuseppejem Velardom imela velik posluh za večjezična okolja in za upoštevanje jezikovnega okolja v predšolski vzgoji otrok. Oba sta svojčas tudi zavzeto spremljala prizadevanja po priznanju špetrskega dvojezičnega vrtca. Organizacija seminarja je bila poverjena deželnemu šolskemu skrbništvu, ki se je pri njej naslonilo na odločilno pomoč trbiškega didaktičnega ravnateljstva. Trbiž pa je bil kot kraj seminarja izbran zaradi svoje specifične geografske lege na tromeji, zaradi jezikovne podobe Kanalske doline, pa tudi zato, ker so v tr-biških vrtcih že potekale eksperimentalne dejavnosti v nemškem jeziku, nastavljeni pa so bili tudi stiki s sosednjimi avstrijskimi in slovenskimi predšolskimi ustanovami. V treh dnevih seminarja so se takrat zvr- Deželni odbor za radiotelevizijske službe Corerat, ki mu predseduje Daniele Daniele, se je na svoji zadnji seji na sedežu deželnega sveta v Trstu zaustavil ob vprašanje vidnosti slovenskih televizijskih programov Rai v videmski pokrajini. Do srečanja je prišlo na prošnjo slovenskih organizacij videmske pokrajine, stila teoretična predavanja in praktični prikazi poteka uvajanja drugega jezika v vrtcih, delno v plenarnih zasedanih in delno v skupinskem seminarskem delu. V soboto pa so v Beneški palači v Naborjetu predstavili zbornik seminarja, ki so ga uredili šolska nadzornika Odorico Serena in Lucija Barel ter trbiška ravnateljica Anna Maria Contessi. Predstavitve so se med drugim udeležili tudi vodilna koordinatorka oddelka za predšolsko vzgojo Rosa Angela Giom-bolini, tedanji in sedanji deželni šolski skrbnik, trbi-ški in naborješki Zupan, dobro pa so bili zastopani tudi vrtci ob tromeji, ki so s kratkimi nastopi otrok v italijanskem, furlanskem, ki sta jih zastopala Giorgio Banchig in Jole Namor. Slovenska predstavnika sta podrobno seznanila člane komisije, ki sta se jim pridružila tudi Raijeva poverjenika za čezmejno televizijo Filibert Benedetič in Giuseppe Mariuz, o vseh prizadevanjih, zato, da bi se Tretja mreža Rai razširila tudi na videmsko pokrajino, od peticije kulturnih nemškem in slovenskem jeziku prisrčno popestrili prireditev. Osamem zborniku in njegovi vsebini so spregovorili vsi trije uredniki. Podčrtati velja, da je zbornik trojezičen: nekateri prispevki so prevedeni v celoti, nekateri pa so v neizvirnih jezikih predstavljeni s povzetki. Vsebina zbornika seveda odraža vsebino seminarja in jo daje na razpolago tudi vsem tistim, ki se seminarja niso udeležili, kar je nedvomno zelo koristno tako zaradi predstavljenih strokovnih pogledov na zgodnjo večjezičnost kot tudi zaradi možnosti primerjave različnih oblik predšolske vzgoje v sosednjih državah in različnih oblik uvajanja dvo- ali večjezičnosti v zgodnjem otroštvu. (Z.g.) društev, do dokumentov krajevnih uprav, v prvi vrsti Gorske skupnosti. Poudarila sta tudi, da je skoraj paradoksalno, da se že snuje čezmejna televizija, ki vsekakor v tej poskusni fazi ne dosega videmske pokrajine, ni bilo pa še pozitivno odgovorjeno na zahtevo, da slovenski Tv d-nevnik upošteva tudi videmsko pokrajino, kar se tiče vidnosti pa tudi vsebine programov. Predsednik Corerata je slovenskim zastopnikom zagotovil, da ni političnih ovir, ki bi onemogočale širjenje slovenskga TV signala in je napovedal, da bo postavil problem na skorajšnjem srečanju z deželnim vodstvom Rai. Beneška Galerija Speter Hommage a Miroslav v soboto 18. ob 19. uri Mimo Časopisnih komentarjev in različnih mnenj je bilo nujno, da se je premier D’Al e ma odločil sprožiti krizo v vladi in večini. Upam, da bo vztrajal, saj se je že prevečkrat umaknil. Ta vladna večina namreč krvavo potrebuje političnega razčiščevanja, drugače bo storila smrtni greh, da bo z zunanjo Berlusconijevo pomočjo zaprla oklepaj “druge" republike in dovolila, da se mirno nadaljuje prva. Kongres italijanskih socialistov SI je bil za levo sredino in volilce Oljke nekaj klavernega. Za Bo-sellijem korakajo po kongresu Intini, Martelli, De Michelis in drugi. Nad njimi pa je vedno očitnejša Craxijeva senca. Ni da bi Craxiju želeli vislice, vendar se mi ne zdi spodbuden zgled za obnovljeno koalicijo in novo levico. Dogaja se namreč smr-t nonose n (za levico namreč) paradoks, da ko Berlusconi reže sodnikom noge, resnica je namreč ta, se “žrtve" Tangentopoli pojavljajo na bregu leve sredine. Tako je Sel D'Ale-ma na kongres SI in doživel žvižge nekdanje Craxijeve garniture, ki ji Berlusconi pripravlja sploSno amnistijo in rehabilitacijo. Večino volilcev je namreč že pobral, levi sredini pa je pustil žerjavico. Tragično bi tudi bilo, ko bi Martelli in De Michelis ploskala D'Alemi, mi pa bi se veselili sprave. Levica in DSL ne bosta sekala glav, čas pa je, da se spraSata, v kateri družbi vodita kočijo. Ne Sali se namreč niti Cossiga. Ko se je zdelo, da je politično mrtev, je s skupinico iz Pola svoboščin ubeglih poslancev omogočil D’Alemovo izvolitev. S tem je oživel samega sebe in sedaj ima pomen, ki bi ga na volitvah nikoli ne bi pridobili. Za levo sredino je slabo namreč tudi to, da pogojujejo njeno vlado strančice z nekaj poslanci. Nekateri so bili celo izvoljeni na drugem bregu, to je z Berlusconijevimi glasovi. Sedaj vse te skupinice pribe-žnikov in Lazarjev, ki vstajajo od mrtvih, pogojujejo levosredinsko vlado in si želijo prev volitvami iztržiti nekaj gotovih stolčkov za prihodnje. Ko bi namreč prišlo do referenduma o volilnem zakonu in bi zmagal resničen večinski sistem, bi nedvomno lep del parlamentarcev izginil iz parlamenta in iz spomina državljanov. Sedaj je zadnji čas, da si prislužiš mesto na levi ali desni. Zal je na levi sredini največji rezervar glasov prav stranka DSL in se zato proti njej svetlika največ nožev. Svoje nože brusi tudi Prodijev oslič in brusijo ga ljudski demokrati z Di Pietrom in morda celo Pa-risijem. Ob tem pa je za nekdanjo Oljko vendar najhuje, da jo pogojujejo mikro-stranke in da sedajo na oljčne vejice ptice ujede iz prve republike. V to past, ki jo pripravljata tako del levosredinske koalicije kot Berlusconi, D’Alema ne sme pasli. Če ne pretrga mrež, bo prihodnji kongres levih demokratov ena sama velika žalost. Dober vodja zna ločevati, kdaj tvega svojo glavo in kdaj glavo celotne stranke: sedaj tvega D’Alema predvsem drugo in z njo seveda svojo. Ob tako zastavljenem problemu ni videti jasnih izhodov iz krize. Še najjasnejše bi bile volitve, ki bi spravile levo sredino v opozicijo in ji omogočile, da se prečisti brez vladnih bremen. Zal je italijanska desna sredina v resnici desnica brez sredine in Se toliko huje je, ker ji volilci dopuščajo, da rehabilitira ljudi iz prve republike. Konec koncev je Pol svoboSčin nastal z Berlusconijevo samorehabilitacijo in s Finijevimi termalnimi kopelmi v Fiuggiju. BivSi komunisti se lahko perejo z železno krtačo in bodo videti rdeči, desnici je dovolj mlačna prha in že so zmerni. Berlusconi pač lahko ponovno računa na anar-hoidno kulturo Italijanov in na njihov odpor do sodnikov in zakonov. In v tem je najgloblja stiska leve sredine in predvsem njene, največje stranke. Dilema je enostavna: ali naj DSL prisili zaveznike v trden skupni načrt brez nekdanjih navad in priveskov in s tem tvega predčasne volitve, ali pa naj v krizi najde kompromis, za katerega bo plačala najviSjo ceno prav največja stranka. Ponavljam, zanka se ovija okoli vratu DSL. Majhni bodo pripravljeni na skok čez breg, Prodi in Castagnetti pa lahko sku-Sata tu pa tam kaj odSči-pniti. Zato je v tem trenutku politična prihodnost Se najbolj odvisna od D’Ale-me in levih demokratov. Umreti za Hamamet in Gladio se ne izplača, zato je verjetno najboljša izbira prečiščenje s tveganjem. Konec koncev ne bo niti Po! svoboSčin mogel požreti vsega starega, kar nam reka politike naplavlja v zadnjih mesecih... Marta Pauletig Predankna iz Seuca, ki živi že puno liet v Mojmage, na fotografiji kupe s Sindakam Caporale rieže trak na odpartju picerje, ki se je v kraju “Alle tre pietre" doložla še ristorantu Al Buonacquisto trovi 000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, i elettrodomestici giocattoli girmi • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Slovenci videmske pokrajine na srečanju s Coreratom Za slovensko TV Ponovno postavili vprašanje vidnosti slovenskih tv programov Kronaka Luca vam želi an veseu Božič “Lietos “Babbo Natale” pride gledat an mene! Lan me nie bluo an se troštam, de mama an tata sta mu le-puo napisala, kje živmo. PaS ka’ mi parnese? Sam zaviedu od drugih otročiču, de če si pridan, ti parnese puno šenku. Alora ist jih bom imeu puno puno, saj sam zaries bardak!” Takuo nam pravi mali Luca, ki ima kak dan vič ku an mie-sac, saj se je rodiu 12. no-vemberja. Njega mama je Cristina Crast iz Podbonie-sca, tata je pa Paolo Basso il kraja Belvedere (Povolet-to). Kuo se veseljo okuole njega zibiele ona dva, an noni Mario an Antonietta Crast an bižnona Teresa iz Podboniesca, noni Nello an Nelia, an bižnona Caterina iz Povoletta, pru takuo vsi drugi v družini an parjatelji mlade družine! Luca, vse narbuojše ti želmo tudi mi. “Quest’anno Babbo Natale verrà anche da me. Lo scorso anno io non c’ero e spero proprio che la mia mamma ed il mio papà non si siano dimenticati di scrivergli il mio indirizzo esatto! Da altri bimbi ho saputo che se sei buono Babbo Natale ti porta tanti doni. Allora io ne avrò tantissimi, perchè soo davvero buono!” Così ce la racconta il piccolo Luca, nato i 12 novembre scorso. Quanta gioia attorno alla sua culla, specialmente per la mamma Cristina Crast di Pulfe-ro, per papà Paolo Basso di Povoletto, per i nonni Mario ed Antonietta Crast e bisnonna Teresa di Pulfero, per i nonni Nello e Nelia e bisnonna Caterina di Povoletto e per tutti i parenti della famiglia! Al piccolo Luca gli auguri di una vita serena anche da parte nostra. Je “te mal” velike družine Dortih v Kozci Naš Štiefan ima dvie liet življenja Tela ginja od puobcja, ki, vas arzspraskan an po-tučen, je takua zvestuo lek-ka-lekka je Stefano Toma-setig - Dortih iz Kozce. Donas, 16. diCember, dopu-ne 2 liet. De je frišan an Simpatik se ga že vide go na slik, pa de je razburjen an nabugjo-vac vedo samuo tisti, ki ga poznajo: najprej mama Andreina Trusgnach, tata Michele an brat Davide, noni Guido an Lucia, strici an tetè Daniela, Elvio an Anita s kužinan Mateužan. Kar je dopunu ’no lieto smo prosil svetega Miklavža, sveto Lučjo, Božička an Befano, de naj mu parnesejò manjku kajšan zob... pa nie bluo hnucu, takuo je ostu skarbazobac do 14 miescu, vsedno muo-ra ree, de tistih deset zobi, ki ima sada (druga dva na vedo Ce pahnit al atu še nomalo počivat) se jih je na-vadu lepuo nucat. Vse zastope, po našin an po taljansko, pa se takuo lepuo store zastopit brez guorit, de niema obedne voje se navast. Ponoc nan store le napri se maltrat (bo ura jo genjat, ki dieš?). Vse arzstuka, vse prenaša (posebno darvà an sierak) an prebasava inkrat tu naruo-Ce, potlè tu lonac, potlè tu karjuolo, potlè tu kamion... kar nie vic dieia, al pa mu storemo genjat, se pa varže na tla “v Sarde-ri j o ” . Naš Sti-efan na stoji an-kul zmi-eram! Piše po zidieh an kuša-nielah, se piše sam sebè (va ben de tatuaggi so mo-demasti, pa kar je previe je previe!!!), bo že kajšan Stilist Ce vse oblieke' sam farba že sada. Nono Guido ga ima pru nimar ta pod nogan: kar šu-ja sierak an kar ga mlieje, kar basa darvà, kar je an kar počiva na divane, mu pa dušpiete dieia. Nona Lucia je pru barkà: nie navo-šljiva Ceglih kajšinkrat njo jo neeje bušent an nona ga pa trikat! Vsako antkaj bi tiel imi-et nomalo pokoja,pa nie obednega trošta... Ku lože-mo adno rieC na mest ti jih lože manjku dvanajst na ra-zan; na pomaga nič vsak ~ V :;- I- dan uekat, kregat, prosit an se trudit za Cedit: kajšan-krat se na more še čez prag, takuo je po luhtu v naši hiš!!! Kajšan Sigurno mi-sle, de “ta par Dortih rnuo-rajo bit naumni: živiet kupe na deset, oh, ist ne, bi na!” Pa na vien, Ce še v kaki drugi družin se šele imajo takuo radi med sabo an jo zaplešejo al pa zapiejejo zvestuo ku rata nama vsako antkaj. Niemamo nikdar meril an pokoja, pa... kuo se nan zdijo žalostne tiste hiše, kjer je vse tiho, vse Čedno, vse na mest. Na koncu, ka’ se imamo troštat buojšega? Velik senjam za 101 Je biu velik senjam v špietarskim duomu za te stare za rojstni dan mame, none an bižnone Emme Carlig. Emma se je rodila v Ahtuci lieta 1898, parvega diCemberja. Nje 101 lieta življenja jih je praznovala, takuo ki smo napisal zadnji krat na Novem Matajurju, kupe z nje lepo družino, ni-eso manjkal vsi tisti, ki 2i-vjo v špietarski hiši za te stare, pru takuo tisti, ki v nji dielajo an tisti, ki za njo skarbjo. Bla je tudi sveta maša, ki sta jo zmolila monsinjor Mario Qualizza an gaspuod Natalino Zua-nella. Paršu je še špietarski šindak Bruna Dorbolò, ki ji je uošCila tudi v imenu ka-munskega aministracjona. Na teli veseli parložnosti nje otroc Giovanni, Maria an Pia so zahvalil vse tiste, ki dielajo v špietarskem duomu, zak pru lepuo skar-be za vse tiste, ki gor žive. Jih je puno, an - takuo ki je jau predsednik Elio Coren -so malomanj vsi, ki imajo vic ku osamdeset liet življenja. *** Grande festa alla casa di risposo “G. Sirch” di San Pietro al Natisone per il compleanno di Emma Carlig, nata nella frazione di Altovizza nel 1898, che il 1. dicembre ha festeggiato le sue 101 primavere assieme ai familiari, ospiti, personale ed amministratori della Casa, dopo aver partecipato alla Messa, officiata per l’occasine dai parroci don Mario Qualizza e don Natalino Zuanella. Il sindaco di San Pietro, Bruna Dorbolò, ha portato alla nonnina gli auguri dell’amministrazione comunale. Nella gioiosa occasio- ne, i figli hanno ringraziato la casa di riposo per le cure e l’attenzione dedicate agli ospiti e per il clima accogliente e sereno in cui vivono gli anziani che come ha ricordato il presidente Elio Coren, sono nella maggior parte ultra-ottantenni. SO.LAR.I6 'j 0 Sempre aperto izmm Tel. 0368-3710209 jih prave... Adna mlada Ceca se j’ konfidala z nje pa-rjateljco gor mez novega muroza. - Al vieš, de tele zadnje cajte ima an žvin-ski komportament! Snuojka me je nicku zagrabu an teu me imiet z moCjo an pre-potenco an ist sem mu dala an liep žluf! Pa on jo nie genju. - An ti, kaj si nardi- la? - Sem mu jala, de ga neCem vic videt! - An on ka’ je nare-du? - Je ugasnu luc!!! Milica je imiela adnega muroza zlo na-dužnega. Miesce an miesce je hodu uas brez jo nikdar taknit an, sevieda, še manj jo bušnit. ’No viCer, potlè, ki oča an mat sta šla spat, Milica se j’ parbližala h njemu an mu pošepetala tu uha: - A Ceš, de ti pokažem kajšno rano so mi nardil, kjer so mi operai apendičite du Spitale v Cedade? - Oh ne, za vojo Božjo, mi runajo tako imprešjon Spitali! ! ! *** Mož an Zena sta se kregala vsaki dan. Kadar mož jo ni mu vic prenest, je tu njo zaue-ku: - Te vizan, de Ce jo na genjaš si kopač zbudit tisto Zvino, ki je tu mene! - Ce ti vieš, ka’ me briga - je hitro odguo-rila ženba - sa’ mene krote me na pru nic ustrašejo! ! ! *** - Tuoj mož je zmi-eram ljubosumen, ge-ložast brez obednega ražona? -Ne! - Ah, alora nie vic ljubosumen? - PaC je nimar, pa sada ima zaki bit! ! ! *** ’Na Zena nomalo par lieteh je šla h paru-kieri Vilmi v Čedad an se starla odriezat lase kratke kratke takuo, ki je zadnja moda. Ku j’ paršla damu je po-prašala moža: - Al ti se zdi, dragi Bepo, de s kratkimi lasmi nisem vic ku na stara žena? - Imaš ražon, seda si ku an stari mož!!! Četrtek, 16. decembra 1999 6 Un panorama delle recenti pubblicazioni di enti ed associazioni - 27 La scrittura “nediška” nella toponomastica slovena Mìnimatajur l ■ In seguito alla pubblicazione del volume “Atlante toponomastico e ricerca storica del Comune di S. Pietro al Natisone” (Lipa, 1990) vari comuni delle Valli del Natisone hanno realizzato pubblicazioni di carattere locale, dove a vario titolo si possono esplorare pagine in lingua ‘ne-diska’, sia all’interno di testi sloveni che italiani. Le pagine dedicate alla toponomastica (e onomastica) slovena sono un campo piuttosto fruttuoso, come si è visto da alcuni esempi già riportati in queste schede. La parte preponderante si deve a Božo Zuanella con le grandi ricerche pubblicate a puntate in diverse rubriche sul quindicinale Dom — una (“Spoznavajmo naše kraje”) sul Novi Matajur — ma anche in libri pubblicati su commissione di comuni e associazioni: un lavoro dal quale esce con evidenza il carattere linguistico - culturale sloveno dei luoghi. Una di queste pubblicazioni è il bel volume “Pulfero, ambiente - storia - cultura” (Amministrazione Comunale di Pulfero, 1994); in questo libro Natalino Zuanella ha curato la parte dedicata alla toponomastica. Per ogni centro abitato Zuanella ha utilizzato anche fonti inedite, come i libri dei battesimi, dei morti e dei matrimoni dell’archivio della parrocchia di S. Pietro al Natisone: alla forma dialettale e le denominazioni certificate nei documenti d’archivio, Zuanella fa seguire la forma slovena e quella italiana. Luciano Chiabudini è invece autore di alcune pagine dedicate ai canti popolari. E una bella novità la Particolare della “Carta Topografica delle Valli del Natisone e Cividale del Friuli” della Comunità montana delle Valli del Natisone grande pubblicazione in due volumi “Cividàt” curati da Enos Costantini, Claudio Mattaioni e Mauro Pascolini (Societàt Filologji-che Furlane, 1999); novità perché in una pubblicazione dell’importante associazione friulana per la prima volta viene messa in luce, correttamente presentata, una comunità slovena e a-spetti della sua discendenza, nella storia, nella vita e nella cultura della città. La ricercatrice Liliana Spinoz-zi Monai nel suo squisito contributo “L’intervento di Jan Baudouin de Courtenay al Congresso Storico di Cividale del 1899” legge ‘in chiaro’ il discorso di Baudouin de Courtenay alla presenza di grandi personalità della cultura friulana e cividalese dell’epoca. Ormai oggetto di diffidenza e forse di sospetto, lo studioso russo - polacco avvertiva, mediato nel linguaggio della cultura e della scienza, il pericolo insito negli steccati che si andavano e-rigendo tra popoli e lingue alla fine del secolo scorso. Con la rievocazione di quel momento storico la Spinoz-zi sembra ricordare, da parte sua, che i tempi oggi -cent’anni dopo! - sono mutati, e che è il caso di intraprendere una strada diversa. Ecco allora che il libro della* Filologica “Cividàt” sa accogliere, con il concorso di una redazione di valore e di impegno, il capitolo “Staro Mesto - Toponomastica popolare slovena di Cividale” di Natalino Zuanella, dove tornano alla luce i nomi naturali che noi una volta sapevamo: Velik muost, Babji Il masso roccioso del Natisone “Babiza/Babica” (dal libro “Vernasso/Barnas " di Renato Qualizza) plac, Plac od sierka, eccetera. Ecco l’esposizione dei cognomi cividalesi, fra cui quelli, chiaramente analizzati come cognomi sloveni o di origine slovena, di E-nos Costantini (“Introduzione ai cognomi cividalesi”). Come abbiamo notato da precedenti segnali (e-sempi le coedizioni di “Ju-bica an Arpit” di Mjuta Po-vasnica e “Din don” di Lia Bront, ) anche la Filologica ha intrapreso un percorso innovativo. Infruttuosa invece la ricerca di voci della ‘lingua slava locale’ nel libro “Guida a monumenti e immagini sacre, chiese e croci di Drenchia e Grimacco” di Giuseppe Vasi e Mario Ruttar (Circolo Culturale Jacopo Stellini di Clodig). Poco di più nel libro “Drenchia” (Amministra- zione comunale di Drenchia, 1997): troviamo due riproduzioni di santini pasquali di don Mario Lau-rencig con testo sloveno e alcuni nomi di funghi. La ricerca di voci ‘nediške’ è invece molto più proficua nel libro, di piacevole lettura, “Vernasso / Barnas” di Renato Qualizza (Associazione Culturale Insieme, 1998): vi compaiono - tra le numerose informazioni sull’ambiente, la natura e l’opera dell’uomo, interessanti annotazioni storiche, anedottiche, etnografiche e di cronaca - numerosi e preziosi dati onomastici, toponomastici e microtoponomastici. Si leggano i nomi dei massi rocciosi della forra del Natisone: Krota, Velika Skala, Možak, Sod, Kandreon, Babica, Pre-skakilo! Sono presentati in forma slovena abbastanza corretta, ma anche - con dichiarata modestia, come si legge nella pagina introduttiva - in forme ortografiche contradditorie. Concludo questa rapida escursione sulle pubblicazioni di toponomastica con l’importante lavoro della Comunità Montana delle Valli del Natisone: la recente carta topografica 1:25.000 “Valli del Natisone e Cividale del Friuli”. In precedenza la Comunità Montana aveva già pubblicato una piccola cartina in più lingue, con varie indicazioni turistiche e toponomastiche. Ora le tavolette topografiche, riunite in un unico foglio, presentano i principali toponimi (paesi, corsi d’acqua, rilievi, ecc.). «In territorio italiano, nelle aree d’influenza linguistica slovena, i toponimi e i microtoponimi - esplicita il testo di presentazione - sono stati riportati in forma dialettale con grafia slovena. Nelle zone di influenza linguistica friulana i toponimi e i microtoponimi sono stati riportati con grafia ufficiale friulana». La toponomastica, curata da Božo Zuanella e Antonio Buiani, restituisce la forma corretta a scritture errate e deformate per incompetenza linguistica e per errori materiali del rilevatore dell’Istituto Geografico Militare: Ca-reos (!) torna finalmente Karkoš e Pasje Puoje trova la sua collocazione a Tar-pezzo / Tarpeč, e così via. Il contributo linguistico della Comunità Montana alla toponomastica locale delle Valli del Natisone aggiunge pregio alla pubblicazione d’uso turistico. (Scritture, 27) Paolo Petricig Srednja kolona (Guidac) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Ce boste dali pravilne odgovore, boste v srednji koloni prebrali, kaj vam željo tisti od Novega Matajurja OPREDELITVE: 1 - Jezus... na križe; 2 - Jo učaka adan, ki živi puno liet; 3 - Tango, ki sta piela Guido an Franco na Liesah; 4 - Je zaplula na sredi morja; 5 - Adan, ki živi v Parizu; 6 - Carinzia; 7 - Tajšna je medalja te tretjega; 8 - Oženjen; 9 - Jo gledajo sodniki; 10 - Liep pozdrav na ime Boga; 11 - Se ga napiejo pijanci; 12 - Miesto Svetega Marka an... golobu; 13 - Nepozabljen senator iz Gorice; 14 - Takuo se j’ nosilo ankrat spat otroke AH, L’AMORE! Oggi Topolino ha cucinato a Minni gli spaghetti, ma non è certo un gran cuoco! Eppure Minni gli dirà.... Per sapere cosa, rispondi alle definizioni e leggi all’interno dei hordi scuri I 3 ‘i 6 I 1 1 1 DEFINIZIONI: 1 - Si tirano con l’arco 2 - Lo è il frutto non ancora maturo 3 - La razza di Lassie 4 - Grosso mammifero marino 5 - Un’erba che irrita la pelle 6 - In queste di infilano i piedi 7 - Cibo amato dai conigli Dal “Šolski Matajur”, classe 5® della scuola bilingue di S. Pietro 1H Soraerto.Vj . ' , / Sarzentè JB*» ' Ìft7\ 2 TOC A Hi = Špor Risultati 1. Categoria Muzzanese - Valnatisone Valnatisone - Flaibano 3. Categoria Savognese - Gaglianese Assosangiorgina - Savognesi JUNIORES Chiavris - Valnatisone Allievi Valnatisone - Buonacquisto 4-2 Giovanissimi Audace - Serenissima 5-0 Amatori Reai Filpa - Coopca Tolmezzo 3-0 Dinamo Korda - Valli Natisone 3-3 Poi. Valnatisone - S. Giacomo 2-0 Vertikal Val Torre - Il gabbiano 0-3 Vertikal Val Torre - Da Marco 2-4 četrtek, 16. decembra 1999 Alla Leggenda - Della salute 0-3 Esordienti Bicinicco - Psm sedie 1-4 Donatello - Audace (ree.) Pasian di Prato - Fantoni 5-0 Pulcini 2-0 Goricizza - Fantoni 1-1 Audace/A - Assosangiorgina/A 1-1 Calcetto Audace/B - Assosangiorgina/B Rivignano - Merenderos 1-1 Amatori 1-1 2-2 Edil Tomat - Bronx Team 7-4 Reai Filpa - Mereto di Capitolo (ree.) Carosello - Paradiso dei golosi 1-3 Edil Tomat - Fantoni Val Torre (ree.) Bronx Team - Bott. longobarda Climatest - Paradiso dei golosi 2-6 2-4 Classifiche Prossimo turno 1. Categoria Trivignano - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Stella Azzurra JUNIORES Valnatisone - Azzurra Giovanissimi Tavagnacco - Audace 1. Categoria Gemonese 32; Palazzolo 29; Union No-garedo 23; Trivignano 22; Reanese 20; Ancona 19; Valnatisone, Riviera 16; Lu-mignacco', Muzzanese, Gonars 15; Flaibano*, Tarcentina, Maranese 14; Tavagnacco* 8; Bearzicolugna* 6. 3. Categoria Buttrìo* 24; Libero Atletico Rizzi* 19; Stella Azzurra*, Moimacco 16; Cormor 14; Gaglianese 13; Savorgnanese* 12; Nimis* 10; Savognese* 9; Buonacqui- sto**, Assosangiorgina* 7; Chiavris’*, Fortissimi* 5. JUNIORES Com. Faedis*, Cussignacco*, Nimis 21; Tavagnacco* 19; Pagnacco* 18; Centro Sedia 16; Buttrio 15; Chiavris 13; Valnatisone* 11; Serenissima*, Reanese 10; Torreanese 9; Azzurra 6; S. Gottardo 4. Allievi Gaglianese 21; Union 91* 18; Torreanese* 16; Savorgnanese* 14; Valnatisone*, S. Gottardo* 13; Azzurra* 10; Serenissima* 4; Centro Sedia* 3; Buonacquisto’ 1. Tre stelle/B (6) fuori classifica Giovanissimi Manzanese 22; Gaglianese 19; Centro Sedia 18; Com. Faedis, Savorgnanese 17; Fortissimi 12; Audace 10; Tavagnacco, Buttrio 8; Serenissima 7; Reanese 5; Moimacco 2. Union 91 (16), Libero Atl. Rizzi/B (7) fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa* 16; Termokey 14; Warriors 11; Mereto di Capitolo*, Coopca Tolmezzo 10; Bar Corrado, Fagagna 9; Anni 80*, S. Daniele* 8; Turkey pub 7; Edil Tomat* 5; Racchiuso 3. Amatori (1. Categoria) Al sole due 15; Coop Premariacco 14; Valli del Natisone 13; Dinamo Korda, Dream team* 12; Tramonti*, Pers/S. Eliseo 9; Susans, Amaro 8; Rojalese 7; Treppo Grande* 6; Ss 463 Majano 3. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo 15; Birr. Da Marco, Il gabbiano 14; Gunners 95, Osteria Della salute, Agli amici 12; Ancona 11; Poli-sportiva Valnatisone, Sedilis 8; Vertikal 4; Alla leggenda Drenchia/Grimacco, Ai frati 3. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno; " Due partite in meno Dopo la vittoria a Percoto nuovo brillante successo nella gara contro la Serenissima di Pradamano I Giovanissimi ci prendono gusto La Valnatisone ottiene un solo punto in due partite - Doppio pari per la Savognese - Continua la serie positiva degli Juniores, in ripresa gli Allievi - Il Reai campione d’inverno con una partita da recuperare La Valnatisone mercoledì 8 dicembre ha perso il recupero di Muzzana e domenica è riuscita ad interrompere la serie nera nella gara casalinga con il Flaibano. Gli azzurri, dopo avere regalato il vantaggio ai gialloneri, sono riusciti a rimediare con il gol messo a segno da Mauro Podrec-ca. La Valnatisone si trova a soli due punti dalla zona retrocessione e domenica chiuderà l’anno sul campo di Trivignano, terzo in classifica. La Savognese ha pareggiato il derby di recupero con la Gaglianese. I ragazzi del presidente Fedele Cantoni sono passati in vantaggio con una rete di Gennaro Sarno, ma sono stati raggiunti dagli amaranto a 15’ dalla fine. Nella trasferta di Udine con l’Assosangiorgina i gialloblu hanno ottenuto l’ennesimo pareggio grazie alla doppietta di Flavio Chiacig. Anche se con tanta fatica, gli Juniores della Valnatisone hanno incamerato il quarto successo consecutivo. Ad Udine, sul campo di Chiavris, gli azzurri han- no subito il gol nel primo tempo, riuscendo a rimediare su rigore trasformato da Del Gallo al 20’ della ripresa. Tre minuti più tardi ancora in vantaggio i padroni di casa su punizione, alla quale faceva seguito un palo di Del Gallo. Alla mezz’ora Maurizio Suber siglava il pareggio ed all’ultimo secondo la Valnatisone, in superiorità numerica (il Chiavris era in nove), siglava con Gabriele Gorenszach la rete della vittoria. Ottima prova, nelle file valligiane, di Alessandro Corredig. Gli Allievi hanno dispu- V nogometu lažje za Italijo kot za Slovenijo Konec minulega tedna sta bili odločilni žrebanji za dve mednarodni nogometni prvenstvi; za evropsko, ki bo ju-nija-julija prihodnjega leta na Holandskem in za kvalifikacijske skupine svetovnega prvenstva, ki bo leta 2002. Na obeh prvenstvih bosta nastopili tako Italija kot Slovenija. Treba je reči, da je bil žreb Italiji zelo naklonjen, Sloveniji pa veliko manj. Italija bo namreč na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo igrala z ekipami Romunije, Madžarske, Litve in Gruzije, na evropskem prvenstvu pa bo prihodnjega junija igrala proti Belgiji, Švedski in Turčiji. Slovenija bo prvič udeležena na obeh turnirjih in je naletela na ”trde orehe“. Na svetovnih kvalifikacijah se bo srečala z Rusijo, Jugoslavijo, Svico in Faroerskimi otoki, na evropskem turnirju pa bodo njeni nasprotniki Španija, Jugoslavija in Norveška. Naloga Slovenije bo torej zelo težka. Obenem pa gre podčrtati, da je že sama udeležba na teh tekmovanjih za Slovenijo odličen uspeh. n - Mauro Podrecca (Valnatisone) I risultati e le posizioni in classifica delle squadre della Polisportiva Volley, S. Leonardo su tre fronti Sono tre le squadre, u-na maschile e due femminili, della Polisportiva S. Leonardo che stanno gareggiando nei campionati provinciali di pallavolo. Nella prima divisione maschile la Polisportiva è stata inserita nel girone A, collezionando questi risultati: Rojalese-Pol. S. Leonardo 3-1; Pol. S. Leonardo-Mortegliano 3-0; Anni Verdi-Poi. S. Leonardo 3-2; Pol. S. Leonardo-Caffè sport 0-3. In seguito a questi risultati, aggiornati alla scorsa settimana, la classifica vede la Polisportiva all’ottavo posto in classifica con 4 punti. Stanno comportandosi alla grande le atlete della Seconda divisione femminile, che hanno ottenuto questi risultati; Pol. S. Leonardo-Dal Mar 3-0; Friulsistem 80-Pol. S. Leonardo 0-3; Giovanelli-Pol. S. Leonardo 0-3. La classifica vede in testa la Selena lif con 9 punti, seguita ad una distanza dalla Polisportiva. Più sofferto il cammino delle più piccole, le Ragazze: B&T curvati-Pol. S. Leonardo 3-1; Poi. S. Leonardo-Asfjr Civida-le 1-3; Us Friuli-Pol. S. Leonardo 3-1; Pol. S. Leonardo-Elmi 3-1. Nella classifica guidata da Sicil-frutta e Pav Udine i valligiani si trovano al sesto posto, assieme ad Elmi e Selena lif, con 3 punti. tato l’ultima gara del girone di andata regolando il Buonacquisto. Sono andati in gol Daniele Bastiancig, Andrea Dugaro (che ha colpito anche due pali), Davide Duriavig e Gabriele Iussig. Buona prova dei Giovanissimi dell’Audace che hanno travolto la Serenissima. I ragazzi allenati da Luciano Bellida sono passati al 12’ con Gabriele Si-bau. Hanno raddoppiato al 19’ con Simone Crisetig, triplicato al 25’ con Sibau, chiudendo il primo tempo con la seconda segnatura di Crisetig. Ad un minuto dalla fine della gara Massimiliano Chiuch, su azione conseguente a calcio d’angolo, ha segnato la sua prima rete della carriera. Rinviate per impraticabilità del campo le partite degli Esordienti e dei Pulcini dell’Audace. 11 Reai Filpa di Pulfero, con la doppietta di Carlo Liberale ed il gol di Stefano Dugaro, è campione d’inverno del girone di Eccellenza, quando deve essere ancora giocata una partita di recupero. In Prima categoria pareggio esterno per la Valli del Natisone. Gli Skrati hanno recuperato l’iniziale vantaggio dei faedesi del Dinamo korda con una punizione di Mauro Clavora. Simone Crisetig (Giovanissimi) Hanno quindi allungato ancora con una punizione di Clavora e con un calcio di rigore trasformato da Marco Carlig. Troppo sicuri del risultato, negli ultimi cinque minuti della gara i valligiani sono stati raggiunti dai padroni di casa gettando così al vento un punto preziosissimo. La Polisportiva Valnatisone è tornata alla vittoria superando il Bar S. Giacomo. Nel primo tempo ha rischiato di soccombere quando gli ospiti hanno centrato il palo. Altra musica nella ripresa con i ducali in gol con Nigro. I ragazzi di Pietro Boer fallivano un rigore con Sistu, che riparava in seguito mettendo a segno la seconda rete. Ancora una sconfitta per la Locanda alla Leggenda di Drenchia/Grimacco. Due sconfitte consecutive anche per la Vertikal Val Torre, che rimane invischiata nella lotta per non retrocedere. Gli Over 35 della Psin sedie di Cividale hanno vinto a Bicinicco grazie alle reti di Cendon, Giaiotto, Marino e Godeas, conquistando il simbolico titolo di campioni d’inverno. Una sconfitta ed un pari per la Fantoni Val Torre. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Me-renderos hanno pareggiato con il fanalino di coda Rivignano. Due successi per il Paradiso dei Golosi. 11 primo sul campo della Carosello pub (gol di David Speco-gna, Simone Blasutig e Stefano Pace), il secondo su quello della Climatest (doppietta di David Speco-gna e gol di Daniele Mar-seu). Infine registriamo le due sconfitte consecutive per la formazione del Bronx team a Feletto Umberto e sul proprio campo. Četrtek, 16. decembra 1999 PODBONESEC mmammmmmmšmmmmstmmiasm Carnivarh Velika Žalost v dvieh družinah Sta dvie družine, ki sta ku de bi bla adna sama že od puno liet san, ki sta vajene se kupe veselit an kupe prenest težave an žalostne momente. Zgodilo se je an telekrat, kar smart jim je ukradla tu pu ure cajta tata an tastu na adnim an na drugim kraju. Po dugi boliezni je v Cedajskem Spitale umaru Emilio Cencig - Tojacu po domače. Imeu je 71 liet. V veliki žalost je pustu ženo Lino Černetovo taz Pačej-de, hčere Dario an Mariso, zete Orfea an Dante, na-vuode Manuela an Dano an vso žlahto. Pu ure potle je umaru pa tata od Orfea an tast od Darie, Justo Cencig -Lesjo Uancu za vasnjane an parjatelje. Imeu je 76 liet. V veliki žalost je pustu ženo Olgo Menčouo, smuove Orfea an Daria, nevie-ste Dario an Vilmo, navu-ode Manuela, sestre an vso drugo žlahto. Lesjo an Miljo sta bla obadva velika dielovca, Miljo je kupe z ženo daržu puno liet oštarjo v vasi, kamar je hodilo puno ljudi tudi iz doline. Takuo je Slo de Lesjo an Miljo sta kupe zapustila tel sviet an tudi njih pogreb je biu skupni. Obadva kupe pred utarjam an okuole njih za jim dat zadnji pozdrav njih velika družina, parjatelji, vasnja-ni. BIuo je v saboto 11. di-čemberja popudan v Car-nimvarhu, v tisti vasi, ki je lietos zgubila puno nje ljudi, adni zlo mladi, drugi nomalo manj, pa vsi taki možje an žene, ki so dar-žal živo telo veliko vas podbonieškega kamuna an kjer seda se vsi čujejo nomalo buj sami. Marisi an Dantu, pru takuo njih družinam an Zla-hti, naj gredo kondoljance novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I. Čedad / Cividale Folostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine SP Včlanjen v USPI/Associaio all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto con ente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 miti x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% od vsieh nas, posebno od članu an parjatelju Planinske družine Benečije. Ruonac Zapustila na je Livia Cucovaz Prit do 95 liet življenja nie malo, tarkaj jih je učakala Maria Livia Cucovaz, uduova Domeniš. Rodila se je v Mačono-vi družini par Klavori. Imiela je tri puobe an na žalost vsi tarje so ji že umarli, an kar se je tuo zgodilo so bli Sele mladi. Seda je za nimar zaparla nje trudne oči tudi ona. Umarla je v Spietarskem rikoverje, kjer je preživie-la nje zadnje lieta. Na telim svietu je zapustila ne-vieste, navuode, pranavu-ode an drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v domači zemlji, v Ru-oneu, kjer je biu nje pogreb v nediejo 12. dičem-berja zjutra. Marsin - Belgija Žalostna novica V Marsine jočejo za drugega sina, ki je umaru po sviete an ki po sviete bo venčni mier počivu. V kraju Seraing, blizu Liegi je v saboto 11. dičemberja umaru Giuseppe Zorza -Bamesu. Biu je klaSa 1928 takuo, de je imeu 71 liet. Lieta 1951, kar je imeu samuo 23 liet, je Su dielat v Belgijo an gor se je ustvaru novo življenje. Oženu se je z ’no čečo iz Trevisa, ki se kliče Gina. Imiela sta tudi adno čečo, Graziello. OCCASIONE!!! Rover 214 G TI coupé 1400 cat. 16v anno 1993 in perfette condizioni, inurtata, sempre garage, uni-proprietario vende a lire 9 milioni trattabili. Telefonare allo 0335/8406228 o 0432/727740 (ore pasti) VENDO auto Opel Astra station wagon 1800 anno 1996 in ottimo stato. Prezzo interessante. Telefonare allo 0432/723436, dopo le ore 20. V tisti deželi je bluo ja novuo življenje, pa Giuseppe nie nikdar pozabu na njega družino tle doma, na njega vas an parjatelje. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, hči, brata Alda an Gina, sestro Valentino an vso žlahto. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Jeronišče - Sauodnja Zbuogam Lucio Se ankrat naSa vas muo-ra pogrešit smart adnega mladega moža an bo zaries težkuo se parvast ga na videt vič. Za nimar nas je za-pustu glih na dan svete Lucije Lucio Marchig. Imeu je samuo 56 liet. Za njim jočejo žena, otroc, sestre, kunjadi, navuodi, tašča an tast an vsa žlahta. Lucio je biu iz Jeroni-šča. Mlad puob je šu dielat v Zvicero an kar se je oženu z Anito Chiabai - Urši-no iz Sauodnje je šla an ona za njim. Kar sta se var-nila damu, sta zazidala hišo an tle je zrasla njih družina. Imiela sta dva otroka, parvo adnega puoba, Daniele, an potlè še adno čiči-co, Silvia. Lucio an Anita sta znala pru lepuo pejat napri njih življenje, lepuo sta zredila njih otroke, ki so jim dal, an šele jim dajejo, pru lepe sodisfacjone v Suoli Silvia an na diele pa Daniele. Je bluo lepuo jih videt vse kupe pred njih lepo hišo, die- lat kupe v varte, se smejat, se klicat... Lucio je ustvaru pru lepo družino, an je biu tudi velik dielovac, pa ne samuo. Skarbeu je tudi za življenje v vasi, biu je vič liet na kamune kot konseli-er an je biu med tistimi, ki so diel na nuoge domačo škuadro “Savognese”. Seda, ki je biu šu v pe-zjon an ki je imeu še puno za dat družini an vasnja-nom, nas je za nimar zapu-stu. Ki dost bo manjku vsi-em nam se je videlo na njega pogrebu, ki je biu v Sauodnji v sriedo 15. dičemberja popudan. Tarkaj ljudi se je zbralo, de riedko kada. Zbuogam Lucio an v mieru počivi. SPETER Senjam kamnosieku Lietos so praznoval senjam kamnoseku (scalpellini) v Spietre an ne v Ta-vorjani, ku po navadi. Tuo-le zak tudi tle v našim ka-munu je puno takih moži, ki so dielal, al šele dielajo tole posebno dielo. Po sveti maši, je bluo kosilo an na koncu so dal priznanja (riconoscimenti) trem kamnosiekam. Parjela so jih Valerio Tropina, ki je imeu samuo 14 liet kar je začeu tole dielo, Delmo Piccaro, ki diela kot kamnosek že 63 liet an Luigi Iuri pa 62 liet. Sauodnja, srieda 22. dičemberja Božični senjam za naše none kupe z našimi otruok ob 18. uri bojo otroc ažila an Suole igral božično igrico, potlè bojo godli an piel mladi, ki hodejo v Glasbeno Suolo / Scuola di musica v Spietar. Sauonjska Ana Šenka paneton vsiem otrokam. Senjam puode napri an bomo lahko pil, jedli an se veselil z ramonikami an lohni pride tudi... Babbo Natale! Senjam ga je organizala kamunska aministracjon s pomočjo ažila an Suole, skupine Ana an Pro loco Vartača VENDESI a Osgnetto di San Leonardo ampia casa con annessa stalla, da ristrutturare. Per ulteriori informazioni telefonare ore pasti al numero 0432/723062 RAI - RADIO TRST A NIEMm 27 011 v soboto ob 14.10 - v nedeljo ob 10.30 sodelujejo: Liviana Gariup, Michele Coren, Loretta Primosig, Riccardo Ruttar, Bepo Qual izza an Giorgio Banchig Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 18. DO 24. DIČEMBERJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: v sriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Čedad, v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281