Po pošti projoman: ia
oelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravniitvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , četrt , , 6 , — , mesec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 114.
V Ljubljani, v ponedeljek 20. maja 1901.
Letnik XXIX.
Shod katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj v Gorjah.
Katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj je priredilo včeraj javen ljudski shod v Gorjah, ki se je prav dobro obnesel. Shod je bil zanimiv zato, ker so se obravnavala vprašanja glede postaj bohinjske železnice in ker pri političnih vprašanjih par gorjanskih liber., ki imajo v »Nar.« jako široka usta, vpričo ljudstva ni vedelo povedati nič v prilog svojemu liberalstvu. Udeležba je bila jako mnogoštevilna.
G. predsednik V u r n i k je otvoril shod ob 4. uri ter dal besedo g. Pogačniku kot drž. poslancu, čez dan je bil gosp. Po gačnik z g. županom Jak. Žumrom že prehodil kraje, kjer se projektirajo kolodvori za blejski kot, ter se sam prepričal, da je gor-janska zahteva glede kolodvora upravičena. Porečal je o delovanju drž. zbora ter na-glašal, da hoče vlada z obilico gospodarskih predlogov zbornico omamiti, da bi pozabila na narodne politične težnje. Ker od 1. 1896 zbornica še ni potrdila nobenega letnega proračuna, trudi se vlada na vso moč, da bi potrjenje proračuna dobila vsaj zdaj in prišla do svojih milijonov. Zato daje vsaki deželi nekaj, in Kranjska dobi bohinjsko železnico, katera pa ni dar vlade kranjski deželi, ampak so nam jo dali le zato, ker slučajno ni druge poti v Trst kakor skozi našo deželo. Obljubil je, da se bo potegoval zato, da kolodvor ne bo nad Zako, kjer je jako nepripraven kraj, ampak da se povrne k prvemu načrtu, ki stavi kolodvor bližje Gorjam in Rečici. Liberalci v »Narodu« so sicer pisali, da jim bo baron Schwegel pridobil kolodvor na Rečici, a v resnici je ravno baron Schwegel za kolodvor nad Zako.
Ker je bil »Narod« g. Pogačnika na njegovo čast »kot častnika« pozval, da mora obsoditi tudi dr. Šusteršiča, odgovoril je gosp Pogačnik tudi na dotična politična vprašanja. Da ni prišlo do skupnega slovan-
skega kluba, krivi so liberalci. Saj jim je bil »Slovenec« takoj povedal, da dokler imajo zvezo z liberalnimi Nemci in dokler »Narod« tako ostudno pše, ni mogoča zveza. Tudi starih zaveznikov Čehov in Rusinov naši niso mogli zapustiti. O dr. Šusteršiču je rekel g. Pogačnik, da mu je morala cela zbornica priznati osebno čast. Trgovske konkurence ni delala »Gospodarska zveza«, ker je le svojim članom prodajala. Obžalovati je sicer, da se je politični boj zanesel tudi v gospodarska društva, a to se je zgodilo tudi pri kmetijski družbi. Da bi dr. Šusteršič hotel z 2000 K »uničiti« Kmetijsko družbo je smešno, ker taka družba, ki ima gotovo vladno pomoč, se tudi s 100.000 K ne da uničiti. Če je dr. Šusteršič s cenejo prodajo hotel pridobiti „Gospodarski zvezi« več članov in svoji stranki več pristašev, je storil nekaj, kar delajo vso politične stranke. L. 1873. so na pr. liberalni češki veleposestniki naredili znani »Chabrus«. Za milijone gld. so pokupili veleposestev, da so zmagali pri volitvah — in nihče ni rekel, da so si »umazali roke«.
Ker je moral gopp. Pogačnik takoj na vlak, da pride še pravočasno na Dunaj k železniškemu odseku, je končal svoja izvajanja. Na predlog tajnika vIč. g. Mraka sa mu je i/rekla zahvala in zaupnica. Ko je odhajal, ga je ljudstvo veselo pozdravljalo.
G. svetnik in dež. poslanec A ž m a n je poročal podrobneje o železniškem 'vprašanju. Druga zveza h Trstom je postajala vedno potrebnejša, zlasti ker je južna železnica v privatno kapitalističnih rokah. Gori-čani so želeli železnico čez Predil in skozi soško dolino, a to je odklonil vojaški minister iz taktičnih ozirov, ker bi v slučaju vojske z Italijo ne mogla služiti za brambo meje. V kranjskem deželnem zboru so bili i kat -narodni i liberalni poslanci bolj vneti za zvezo iz Celovca čez Ljubelj , Tržič, Kranj, Loko na Divačo. Od slovenskih poslancev se je edini on potegoval za bohinjsko železnico, za katero je baron Schvvegel pridobil tudi svoje nemške tovariše. Odločil
je pa celo vprašanje edino le vojaški minister.
Glede postaj je omenil g. poslanec, da so bile izpočetka dobro zbrane: postajica na Dobravi, kolodvori v Sp. Gorjah in na Boh. Beli. Blejci so hoteli imeti postajo bližje. Najprej so premaknili kolodvor z Gorjan na Rečico. Zdaj pa je izdelan nov načrt, ki prav nič ne odgovarja potrebam prebivalstva. Velika postaja se hoče narediti na Dobravi, kjer nikake potrebo ni, v Gorjah nič, tudi na Rečici ne, ampak v hribu nad Zako se hoče postaviti blejski kolodvor — samo zaradi razgleda. Tam jo najbolj nepripraven kraj. Treba bo zidati cesto po serpentinah k njemu in po zimi ne bo ni-kakega prometa. Tudi dr. Šusteršič jo govoril v železniškem odseku proti tej postaji in posl. Pogačnik se ji bo tudi ustavljal.
K sklepu je g. dež. posl. izjavil, da ne bo več kandidiral v dež. zbor. Razmere so neznosne zaradi obnašanja liberalcev. Duhovnik niti v zbornici ni varen, da se ne bi norčevali iz njega. Za naslednika priporoča g. Pogačnika.
Na predlog g. Vinka Jana se sklene obrniti so do barona Sch\vegelna, da so on kot domačin tadi potegne za gorjansko zahtevo. Dr. Jan dokazuje, da je iz tehničnih ozirov postaja nad Zako neopravičena. Po zimi ne bo tam nikakega prometa. Mnogo Blejcev bo raje vozilo v Lesce, nego v Zako, in Gorje za svoj veliki izvoz zaslužijo svojo postajo bližje. Gosp. Ažmana prosi, naj še ostane dež. poslanec ter se poteguje nadalje za Gorjance.
Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija, ki jo je predlagal g. dež. poslanec Ažman:
»1. Društvo najradostneje pozdravlja zidanje bohinjske železnice, ker upa, da se vsled tega povzdigneta letovišča na Bledu in v Bohinju in da se sploh ves okraj oživi gospodarsko in obrtno.
2. Društvo glede postaj in kolodvorov obžaluje, da se ni ostalo pri prvotnem načrtu, kar bi bilo najbolje, ter prosi, da naj se postaje vsaj tako vrede, da bo na Do-
bravi postajališče, v Spodnjih Gorjah kolodvor za blago in ljudi (in če to ne, vsaj postaja za odkladanje blaga), nad rusko vilo postajališče, na Boh. Beli in na Nomenu zopet velika kolodvora za ljudi in blago.
3 Društvo želi in prosi, da so pri zidanju železnice v delo jemljejo domači ljudje, kolikor je mogoče, in da se ozira pri potrebi železnine na Kropo in sploh na gorenjske žebljarske kraje.
4. Društvo odločno zahteva, da so ob nedeljah in praznikih brez posebne potrebe ne bo delalo.
Dr. Evgen Lampe je govoril o velikem boju, ki bo bije sedaj proti katoliški cerkvi. Pojasnil je, kako krivično se napada cerkev z obrekovanjem. Sedaj so si izbrali liberalci posebno sv. Alfonza Liguorijskega, kateremu po krivici podtikajo nenravne nauke. Celo protestanški sodniki so v vseh instancah priznali, da je znana brošura o »liguorijanski morali« grdo obrekovanje in sramotenje katoliško cerkve, in so potrdili konfiskacijo na Nemškem. Pri nas pa naši liberalni listi dan na dan ponavljajo ta obrekovanja. (Klic : Tudi »Gorenjec« ! Dr. Jan : Ni res! Klici: Res je!) Proč od Rima! pomeni pri nas pa tudi: Proč od Avstrije! in : Uničenje Slovanstva ! Zato se mora z veseljem pozdravljati velikodušni sklep nad-vojvode-prestolonaslednika, ki je prevzel Protektorat nad katoliškim šolskim društvom in jasno izjavil, da tudi on smatra protikato-liško gibanje kot boj proti avstrijstvu. V državnem zboru so hoteli Vsonemci začeti debato, da tam pod brambo imunitete izlijejo svoj žolč nad članom cesarske hiše. Ker je tudi voditelj slovenskih liberalcev dr. Tavčar glasoval z Vsenemci za debato o tem koraku nadvojvode, imamo tudi mi povod, da z drugimi katoliškimi društvi izrečemo zahvalo nadvojvodi za njegov plemeniti korak, ki nam daje nado o boljši bodočnosti. Predlagal je sledeči resoluciji:
Javni shod slovenskega katol. društva za radovljiški okraj v Gorjah obsoja napad združenih nemških nacijonal-c e v i n s 1 o v e n s k i h liboralcevna
LISTEK.
j>*
»Štrajk".
Slika iz naSih dnij. Spisal Anton Kopač.
(Dalje.)
»Kadar bomo delili —«, smejala se je Čempuhlja, »kadar bomo delili, vzamem si Marinovi dve lehi ob Potoku ; tako ju imam precej pri rokah, — dvajset korakov . . .«
Četudi je hotela po kazati, da se samo šali, videlo se ji je na obrazu, da si želi ta »delitve« in kolikortoliko tudi zaupa vanjo.
»To so neumnosti, nič kot neumnosti, — kako bi se moglo to zgoditi?« hitela je Grahovka in skoro prevrnila z roko svoj kozarec.
»Ali dobro bi bilo!«
»Od dela jih odvračajo s temi stvarmi, samo zapeljujejo jih . . . Ce se bo hotelo kaj zboljšati, bo to že počasi samo prišlo. Čemu je treba kričanja in rogoviljenja ?« Zena Merkanova je govorila bolj tiho in nekako boječe, da jo nihče ni pazno poslušal. Čutila je menda sama, da s podobnimi besedami ne opravi v tem viharju ničesar.
Druga soba je bila polna skoro samih opekarnskih delavcev. Nekateri izmed njih so imeli doma precejšnje kmetije; žena in otroci so delali na polju, mož pa je hodil
v opekarno. Toda večina je imela samo uborno kočo, — ali pa še tiste ne, — in košček polja na mahu ali majhen laz precej daleč v hribih. Posebno poslednjim je šla po zimi trda za kruh, — in vsako leto je vladala nekaj mesecev velika revščina po mnogih hišah v Leševju. Poleti sa je prebilo lažje, kajti zaslužek v opekarni ni bil ravno slab, in v nekaterih družinah so hodili delat po trije, štirje.
Kozarci so se praznili, obrazi so postajali rdeči in pogledi megleni; govorili so hrupno in kričeče, da drug druzega ni razumel. Vsakdo jo imel povedati kaj posebnega, važnega, in dokazoval je in mahal z roko, ne glede na to, ali ga kdo posluša ali ne. Stari, vedno pijani Točar je pozvonil s kozarcem ob liter, vstal izza mize in pričel govoriti. Za trenotek je hrup nekoliko po tihnil; ali govornik se je to hipne tišine morda prestrašil, zajecljal je par nerazumljivih besed, nasmehnil so in umolknil. Sosedje so se odvrnili od njega z nezadovoljnimi obrazi, in prejšnje kričanje in vpitje se je nadaljevalo.
Na stolu ob steni je sedel opekarnski delavec Perotnik, — mož precej močne postave, trudnega, nezadovoljnega obraza in z neredno zmršenimi lasmi, ki so mu padali globoko na čelo. Doslej je govoril le
malo, toda poslušal je na vso strani. Go-vornikove besede, ki jih jo čul malo prej zunaj na shodu, so ga vznemirile in pokazale njegovemu nezadovoljstvu povsem nova pota. Začel je premišljati. A premišljeval ni mirno in trezno, temveč na podlagi trdnih naukov, katere je slišal danes in o katerih se ni prašal, če so resnični ali ne. Razdelil je naprej vse človeštvo v dva dela. V prvega, manjšega spadajo bogatini in sploh vsi ljudje, »katerim se ni treba ubijati v potu svojega obraza za vsakdanji kruh«. To so »zatiralci«. A v drugi, neprimerno večji del je štel »zatirance«, siromake. O tem zatiranju in tlačenju ni mislil veliko, niti ne, odkod prihaja in kako bi moglo biti drugače. Kar ga je napolnilo takoj v prvem hipu z vso silo, to je bilo sovraštvo do manjšega dela človeštva, do »zatiralcev«. Kako bi so jim dalo izviti izpod pestij, kako bi se dalo maščevati ? Čeravno je čutil na dnu srca, vendar si ni hotel priznati, da mu je v prvi vrsti samo do brezdelnega uživanja, v kakoršnem so mu jo zdelo, da žive »oni drugi«, — in da ga navdaja poleg željo do lastnega osvobojenja veliko močnejše hrepenenje, zadati kakoršenkoli udarec onim srečnejšim ljudem, potisniti jih, če bi bilo mogoče, na ono mesto, kjer stoji zdaj on sam in še nižjo. O trpljenju svojem in
svojih drugov ni dvomil niti trenotek, a ni mu prišlo na misel in niti hotel ni raziska-vati, kako bi se dalo pametno opomoči temu trpljenju. No počasi, polagoma do ide-jala, kakoršnega si je ustvaril o lahkem, brezskrbnem življenju, — ne ! Kako bi se ga daln doseči hipoma, z jednim samim skokom ?
Bilo jih je malo, da bi mislili popolnoma enako o teh novih nazorih, ki so so zgrnili nad Leševjem nenadno, kakor hudourni oblaki o poletnem dnevu. Nekateri g se prepirali in razgovarjali samo zaradi zar bave; videli so v vsem samo nekaj kratko-časnega, novega, zanimivega in niti od daleč jim ni prišlo na misel, da bi spajali te nauke z resničnim življenjem, ali da bi jih izvajali iz njega.
Drugi so smatrali stvar za bolj resno, toda kljub temu se jim ni zdela posebno pomenljiva in usodna; govorili so o nji, kakor bi govorili o kakšnem zanimivem dogodku, ki pa so njih samih niti najmanj ne tiče. Mnogi pa, in to predvsem opekarnski delavci, vsesali so so v nove, prijetne misli z vsem srcem, razlagali jih, branili in zagovarjali in si predstavljali takoj v prvem tre-notku njihovo vresničenje in njihove posledice.
dr. Šusteršiča tor smatra vso gonjo proti njemu kot politično borbo proti katoliškim načelom in go-s p o d a r s k i organizaciji.
Ravno tako se shodpridru-ž u j o vsem izjavam katoliških društev, ki so se izrekle Nj. ces. visokosti nadvojvodi Franu Ferdinandu, da je prevzelprotek-torat katoliškega šolskega društva.
Obe resoluciji sta bili s ogla s n o sprejeli z velikim navdušenjem. Liberalci so se med glasovanjem tiho izgubili.
S tem je bil zaključen javni shod in pričel se je občni zbor slovenskega katoliškega društva za radovljiški okraj. Poročilo o njem objavimo pozneje.
Državni zbor.
Dunaj, 19. maja.
Vodne stavbe.
Odsek za vodne stavbe je zboroval v petek in soboto, a ni dovršil svojega dela.
Glavni poročevalec dr. M e n g e r je v nadrobni razpravi o § 1. naglašal veliko važnost vprašanja, koliko naj k troškom prispevajo posamezne dežele. Vlada je izprva zahtevala 25% deželnih prispevkov. Tej zahtevi pa so se uprle vse stranke in v sredo je pododsek dovolil le 7'5 %. Govornik pa predlaga 10%.
Posl. II o i m a n n je opozarjal vlado na potrebo raznih kanalov v Šleziji in uravnavo rek. Šlezija je bogata na naravnih zakladih, katere je treba vzdigniti.
Najpomenljivejši je bil govor dr. Kaizla, ki je skušal ublažiti nasprotja med agrarci ki niso uneti za vodotoke, in med odločnimi zagovorniki vodnih stavb. Rekel je mej drugim : Za vodne stavbe so se v prvi vrsti ogreli tehniki, ki se hočejo ponašati z velikimi stavbami. Dalje vodne stavbe toplo zagovarjajo pristaši proste konkurence, in to so veliki kapitalisti. In konečno so mnogi, ki menijo, da bode promet z blagom po vodotokih mnogo cenejši, nego po železnicah. Tehnikom se ne sme vse pritrditi, treba je imeti pred očmi tudi troške. Proti konkurenci vnanjih pridelkov in izdelkov imamo že sedaj varstvene carine. Torej ne smemo vnanjim trgovcem odpirati svojih trgov. Ako to storimo in potem varstveno carino še zvišamo, so vodotoki naravnost brez potrebe. Mi se moramo odločno upirati carinski zvezi z Nemčijo, o kateri sanja posl. Wolf. In kar se konečno tiče voznih tarifov na vodotokih, moramo že danes najodločneje ugovarjati, da bi morala država vedno pokrivati le pri-mankljaj, kakor se to godi pri državnih železnicah. Ako nekateri krogi že danes sodijo, da se vodotoki ne bodo obrestovali, potem je pametneje, da se grade nove železnice, Z gotovostjo pa se sme že sedaj trditi, da bodo vodotoki železnicam mnogo škodili. Torej je treba mnogo previdnosti pri tem velikanskem podjetju. Odločno pa moramo zahtevati, da se ob enem tudi vode uravnavajo. Ako bi vodotoke gradili, a reke pustili neuravnane, potem smo podobni nagemu divjaku, ki si obleče frak in cilinder povezne na glavo. Agrarci se sicer ustavljajo vodotokom, a mej agrarci je velika razlika. So bogati agrarci, ki pridelujejo na Češkem mnogo pese in ječmena, drugi mnogo hmelja, a tretji le krompir in oves. Govorniku pa se čudno zdi, da se mnogi poslanci s Češkega upirajo vodotokom. Država je potrošila mnogo milijonov za Trst, za Dunaj, predarelsko železnico in železnice v Galiciji, a sedaj imajo pomisleke, ko vlada ponuja milijone za Češko in Moravsko. Konečno dr. Kaizl izjavi, da brez vodotokov ne bo železnic.
Dr. Baernreither priznava, da vodotoki v obče ne bodo mnogo koristili poljedelstvu, zato bode vlada morala na drug način podpirati poljedelstvo. Po njegovem mnenju je treba najprvo zgraditi vodotok od Donave do Odre in dalje do Krakova, ob enem pa Labo uravnati za plovitbo. Najvažnejše je sedaj vprašanje, koliko hočejo dežele prispevati, in v tem oziru se je treba z vlado sporazumeti.
Finančni minister dr. vitez B o h m - B a-w e r k opozarja na slabe finančne razmero in vprašanje, ali in koliko naj dežele prispevajo. Državni dohodki se sicer množe, a
treba je podpirati tudi druga podjetja. Zato bode treba le polagoma izvrševati velikanske načrte glede železnic in vodotokov. Dalje finančna uprava računa na prispevke udeležencev. Ti prispevki pa morajo biti višji nego 10$. Saj je Nižjeavstrija sama ponudila 7'/, milijona, to je 20%. In 20% zahteva finančna uprava sploh od posameznih dežel, in sicer v obliki obreBtij in amortizacijskih obrokov ter ob enem z državo. V nadaljni razpravi so govorili še dr. Chiari, Jaroš, Monger, P r i m a v e s i, Lindner, W o 1 f in R o m a n o \v i c z.
V	soboto je imel odsek zopet peturno sejo in je rešil pit paragrafov. Po daljšem pogajanju je finančni minister odjenjal ter pritrdil, da dežele prispevajo 12'5 odstotkov, to je osminko vseh troškov. Predlog glede zgradbe kanala v Galicijo je bil vsprejet s 26 glasovi proti 5. Poslanec Kaiser je izjavi), da agrarci ne bodo glasovali za vodotoke, ker finančni minister ni pojasnil, kako hoče pokriti večje državne troške in kako hoče vlada podpirati poljedelstvo.
Proračunski odsek.
V	petek je imel tudi proračunski odsek sejo, ki pa -ni bila tako mirna in gladka. Dr. S t ran sky je naglašal, da parlamentarne razmere niso tako ugodne in gladke, kakor jih slikajo vladni in nekateri liberalni listi, liane, katero je nemška obstrukcija zadala parlamentu in državi, so še vedno odprte. Delavnost državnega zbora je le navi dežna in umetna. Vlada je siorila češkemu narodu veliko krivico in sedaj ponuja mili jone, da bi utešila glasove pritožbe. Gospodarske predloge ne izvirajo iz bogastva države, ampak iz potrebe, da vlada pokrije po litično bedo. Poslanska zbornica je razkosana v razne stranko brez večine. In trdne večine ne bode, dokler ni rešeno narodno vprašanje. Tak parlament, ki so mora izogibati političnim vprašanjem, ni vreden svojega imena. Sedanja zbornica je le gospodarski svet vlade, in obstrukcija ni še pokopana. Češki poslanci so z obstrukcijo pokazali le svojo moč, a nadaljna obstrukcija bi škodila državi in koristila onim, ki si žele razpad države. Mi pa hočemo močno in neodvisno Avstrijo, ker le taka more braniti pravice svojih narodov. V tej zbornici pa je narodna sprava nemogoča. Čehi so sicer za spravo vedno pripravljeni, toda le na podlagi popolne ravnopravnosti. Čehi so še vedno v opoziciji proti vladi, dokler ni popravljena krivica z dne 17. oktobra 1899. Sedanja vlada nima nobenega političnega programa, zato bodo češki poslanci glasovali proti začasnemu proračunu.
Dr. Baernreither odgovarja pred-govorniku, da njegove pretnje nasprotujejo postopanju čeških poslancev v drugih odsekih. Ustavoverni veleposestniki bodo gla-x so val i za proračun.
Poslanec R o b i č naglasa, da vlada zanemarja in prezira kulturne in gospodarske koristi slovenskega naroda, zato slovenski poslanci nimajo zaupanja do vlade.
Ministerski predsednik dr. pl. Korber pravi, da vlada z velikim veseljem pozdravlja stvarno sodelovanje čeških poslancev. Vlada pa dobro ve, da tega ne delajo iz zaupanja do vlade, ampak z ozirom na koristi svojih volivcev. Vlada želi, da sedaj še mirujejo politična vprašanja in da zbornica dovoli proračun državi, ne vladi na korist. Pride kmalu čas, da vlada postavi na dnevni red tudi politična vprašanja. Tedaj naj zastopniki avstrijskih narodov odločijo, ali vlada zasluži zaupanje ali ne.
Dr. S c h a 1 k in Romanczuk izja vita, da bodeta s tovariši glasovala proti proračunu; Lupul, Kaiser in Bar-win s k i se izjavijo za proračun, ki je bil vsprejet z večino glasov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. maja.
Proračunski provizorij je bil po preteku štirih let v petek zopet jedenkrat odobren v budgetnem odseku. S tem se je pričelo v Avstriji zopet redno ustavno delo, katero je za Badenijeve dobe onemogočila hrupna levičarska obstrukcija. Že dosedanja dela, kakor izvolitev delegatov, dovolitev vojaških novincev in velik broj
gospodarskih zadev, vse to je dokaz, da je zbornica pričela z resnim delom, a vse to dosedaj še ni premenilo protiustavnega položaja, v katerem smo se faktično nahajali, ker je bil provizorij za prvo polletje uveljavljen s § 14 Z.i ta ugodni položaj imata zasluge jedino le desnica in pa dr. Korber.
Gosposka zbornica proti poslanski zbornici.
V	poslaniških krogih se govori, da gosposka zbornica ne pritrdi predlogi o žga-njarini v onem smislu, kakor jo je vsprejela poslanska zbornica. S tem bi se seveda stvar samo zavlekla in bi predloga morda ne bila rešena v pravem času. Budgetna komisija gosposke zbornico jo v sobotni seji res pre menila prvotni načrt. Prememba sicer ni znatna, vendar bo pa bržkone predloga vsled nje morala romati nazaj v posl. zbornico. Poročevalcem v plenumu je določen dvorni svetnik dr. Beer. Pravijo, da je članom gosposke zbornice na potu vsprejeti dostavek posl. Thurnerja. — S tem se pač n* pospešuje ugled zbornice in tako postopanje more parlamentarizem ravno tako oslabiti kakor obstrukcija.
It u sini in bodoče deželnozborske volitve.
Ruaini se na celi Črti pripravljajo za prihodnji volivni boj v gališki deželni zbor. Starorusinsko polit društvo »Ruskoja Rada« objavlja v »Galičaninu« oklic, v katerem poživlja društvenike in prijatelje zatiranega naroda, naj obilno prispevajo v društvene namene, ker zahtevajo bližnje volitve v dež. zbor podvojeno delavnost društva. Istodobno poziva list „D;lo" mladorusinski »narodni odbor«, naj politiški oganizira tudi Rusine v Lvovu. Ta zastop, pravi imenovani list, je v prvi vrsti pozvan, da prične s politiško organizacijo v Lvovu, kjer bo boj najbolj vroč in morajo Rusini vsekako odločno in samostojno nastopiti.
Demonstracija belgijskih socijalcev proti papežu.
V	petkovi seji belgijske poslanske zbornice se je vršila razprava o proračunu zunanjega ministerstva. Na vrsti je bila postavka za poslanika pri Vatikanu. Ko je desniški poslanec Dohet odločno ugovarjal proti oropanju papeževe svetne oblasti, so pričeli socijalci tako tuliti, da je moral predsednik pretrgati sejo. Seveda so liberalci tudi potegnili s soc. dem. in zahtevali, da se črta ta postavka v proračunu. Dobro je zavrnil združene nasprotnike zunanji minister, ki je izjavil, da ima Belgija dovolj razlogov biti zastopana pri Vatikanu z ozirom na visoko moralno avtoriteto, ki jo predstavlja papež. Zbornica je z veliko večino vsprejela to postavko.
Jielgrajski dogodek.
Kakor blisk se je minuli teden po vsej Evropi raznesla vest iz Belegagrada, da pričakovanega veselega dogodka ne bo. Razni židovski listi se obširneje pečajo s to zadevo ter naštevajo vsakovrstne podrobnosti, katerih pa seveda sedaj še nihče ne more potrditi. Resni politični listi se seveda pečajo s tem dogodkom le v toliko, kolikor pride v poštev njegova politiška stran. Gre se namreč le za to, ali je Draga Mašin res goljulala svojega kralja ali pa je tudi kraljica v najboljši volji pričakovala veselega dogodka. Prvi slučaj, ki pa je po izjavi merodajnih krogov skoro do cela izključen, bi imel seveda za Srbijo in posebno njenega kralja zle posledice. Kralj bi se moral ločiti od kraljice, sam bi se morda odpovedal prestolu in tedaj bi bil konec vlade Obreno-vičeve dinastije v največje venelje raznih, v inozemlju živečih pretendentov. Balkansko vprašanje bi bilo zopet kot prvo na dnevnem redu. Največ pa bi pri tem trpel popolno nedolžni, a že večkrat hudo izkušani srbski narod. — Vse to pa seveda odpade, ako so se na belgrajskem dvoru zmotili. Zmota je Aleksandru istotako zelo neljuba, a tolaži se še vedno lahko, da bo svoje-dobno vse popravljeno in zagotovljen obstanek njegove dinastije.
Črnci proti Burom.
Angleži so se v svojem obupnem stanju na južno-afriškem bojišču poslužili zadnjega, skrajno nečastnega sredstva. Naščuvali so proti Burom v okraju Vryheid njim itak gorke črnce. Posebno so pritisnili na rodova
Dinizulas in Usipubus. Kdo je povzročitelj tega za mogočno Anglijo sramotnega koraka, se sicer ne ve, vsekako pa je za njim sam lord Kitchener, ker trdi list »Natal Mercury«, da se je to zgodilo z vednostjo najvišjih vojaških krogov v deželi. Črnci so dobili nalog ropati in požigati pri Burili vse, kar jim pride pod roko. V okraju Vryheid so uropah že tisoč živine in jo izročili polkovniku Bottomelyju. Kot odškodnino jim je- dovolil deseti del. Umevno je, da se bo ropanje in požiganje nadaljevalo tudi v drugih burskih okrajih.
Dopisi.
S svet h Visarij, 17. maja. V sredo ob treh popoldne vzeli smo vsak svojo gorjačo in jo mahnili po strmi poti na sv. Višarje. Hodili smo dobro uro po zeleni košepici mimo košat h bukev. Kar zagledamo sneg in kmalu smo ga imeli pod nogami. Čim višje tem debelejši. Že po ravnem utrudi človeka hoja po polzkern snegu, kaj še le, ako ga moraš gaziti po strmi gorski stezi. Nehote postojiš, da se oddahneš. Pot je vedno etrmejša. Utrujeni željno pričakujemo trenutka, ko se bode prikazala prijazna vi-šarska cerkev. Slednjič jo zagledamo skozi temno smrečje v kapli Ginjeni pademo na kolena ter goreče pozdravimo ljubo višarsko Mater. Težavne hoje pa še ni konec. Pred nami je še lep kos strme poti. S podvojenimi močmi jo ubiramo med tihim smrečjem navkreber. V pol uri smo na ravni stezi; in zopet se prikaže prijazno Marijino svetišče. Svet je sedaj gol in cerkev so ne zakrije več našim očem.
Topiči zagrme, gori v stolpu pa neizrečeno milo zapojo višarski zvonovi, pozdravljajoč prihajajoče duhovnike. Nepopisljiv tre-notek! Zdi se ti, kakor da slišiš mile glasove preljube nebeške Matere, ki te pozdravila in kliče na svoje materino srce. Solza veselja in ginjenja ti stopi v oči. Topiči grme, zvonovi pojo veselo naprej, kakor če bi se hoteli odškodovati za svoj sedemmesečni molk, mi pa slovesno korakamo proti Marijinemu svetišču. Pozabljen je ves trud. čast Bogu, da smo tu.
Ker jo vreme lepo, nudi se nam krasen razgled: tja proti Dobraču široka dolina in nižji griči v svoji divni spomladanski obleki, na drugo nasprotno stran proti Laškem pa velikansko sivo skalovje, odeto na več mestih v beli sneg! Res, lepšega, veličastnejšega sedeža si nebeška kraljica na Slovenskem ni mogla izbrati!
Nagledamo se veličastva božjega, pozdravimo višarsko Mater, potem pa moramo obrniti nekoliko pozornosti sitnemu želodcu. Ob osmih zvečer smo se zbrali v svetišču k pobožnosti sv. rožnega venca, ki se opravi to pot vselej tiho, ker Najsvetejšega še ni v cerkvi.
Drugo jutro je bilo krasno. Romarji so prihajali od blizu in daleč. Prišlo jih je blizu 130. Prvo sv. maso je daroval ob 8. frančiškan iz Beljaka o. L a e t u s Kovač in imel primeren otvoritveni govor v slov. in nemškem jeziku; peto sv. mašo pa je imel preč. g. J o s. K u k a č k a, rodom Čeh. Na koru so peli Fiirsterjevo latinsko mašo »in honorem s. Caeciliae«.
Ves višarski hrib je v debelem snegu. Po nekaterih krajih ga je čez dva metra, po drugih manj. A kopni hitro. Na več krajih se že kažejo velike lise »rdečega snega.«
Drugi teden bode prišlo kakor vsako leto več procesij. Po Višariih se že pridno dela pot za nje.
Dasi je še veliko snega in pot ne baš zložna, vendar se ljudje tega ne strašijo, kajti danes v petek je zopet bilo precej romarjev. Ljubezen do Dev. Marije pa tudi prekrasen razgled, ki se nudi romarju od tukaj, pa gotovo privabi še mnogo mnogo romarjev gori kljub težavnemu potu. Dal Bog in Devica Marija!
O. V e s e 1 k o.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. maja. Volitve v bolniško blagajno ljubljansko. Včeraj so volili delodajalci. Pri-poznati se mora, da se je sedanje načelstvo resno trudilo, da se je napravil red v bolniški blagajni, in pričakovati bi bilo, da se ob novih volitvah ne bo hotelo siliti s poli-
tiko na to nepolitično polje, tembolj, ker ni bilo nobenega povoda nad strogo nepristra-nostjo sedanjega načelslva. A v Ljubljani so ljudje, kateri ne morejo pozabiti, da se je pod kršč. soc načelstvom prišlo na sled de-fravdacijam, ki so se prej vršile dolgo vrsto let v bolniški blagajni. I ¿dala so je parola, da so pri delodajalcih mor » vreči sedanjega načelnika g. Kregarja, in po tej paroli so je delalo v petek, soboto in včeraj zjutraj na vse kriplje. Razni liberalni doktorji so se v družbi Jožefa Turka ml., kateremu se menda že davno sanja o vožnjah bolniške blagajne, Trošta in dolgega postreščka pehali po Ljubljani. Ljudje, ki poznajo resnost teh mož in nasprotno delavnost, trud in energičnoet sedanjega načelstva, so zbili marsikak do v tip na račun Jožefa Turka ml. in voženj bolniške blagajne. Izdalo se je proti sedanjemu načelstvu nad 1200 volivnih listkov, imeli bo najete postreščke, ki so delili te listke, včeraj zjutraj pa so se pehali za Jožefa Turka celo nekateri kolesarji. Pomagalo ni nič, celo »Narod« ni mogel ujilivati na razsod nost volivcev, ko je priobčil v soboto notico, v kateri je pozival vse svoje na volišče. Izjava »Naroda«, da bodo delodajalci imeli vpogled v gospodarstvo pri blagajni le ako volijo Turka, je vzbudila po Ljubljani mnogo zabave, tembolj, ker »Narod« niti z besedico ni mogel dokazati, da bi delodajalci pod na-čelstvom g. Kregarja ne imeli upogleda ali da bi pod sedanjim načelstvom ne bilo rednega gospodarstva. Mi smo se v tem boju držali reservirano. Prepustili smo razsodbo popolnoma razsodnosti volivcev. Izid včerajšnjih volitev je bil, da je z znatno večino tudi pri delodajalcih prodrla lista, katero so priporočili krščanski socijalci. To je strašno hudo vplivalo na Jožefa Turka, ki se je že pred volitvijo bahal, da njegova lista gotovo prodre. — Moža je ta nepričakovan izid tako razburil, da je pričel nad volivno komisijo upiti, razsajati in jo insultirati. Ker Turk z insulti ni prenehal, poklicala jo komisija policijsko pomoč. V dvorano pri-šedša dva polic, stražnika pa sta ob pogledu na obč. svetnika Turka izjavila, da ne moreta razsajača odstraniti, temveč da bi to mogel storiti samo kak policijski uradnik. Komisija je dvakrat poskušala skrutinirati, a Turk s svojo družbo je obakrat z upitjem in razsajanjem preprečil delovanje komisije. Vsled tega je komisija skrutinij pretrgala in poslala na mestno policijo s pozivom, naj pošlje koga, ki bi bil vstanu mestnega svetovalca Turka z volivnega prostora odstraniti in tako omogočiti dovršenje volivnega akta. Na policiji so najprej izjavljali, da ima nalog priti na volišče g. svetnik Podgoršek, ter zagotovili, da ga gredo takoj stražniki po mestu iskat Ker do pol 1 ure — skrutinij se je pričel že ob 11 uri dop. — od strani policije ni bilo nobene pomoči ki tudi svetnika g. Podgorška ne, telefoniral je odposlanec komisije direktno na dom gospoda Podgorška in le-ta je sedaj izjavil, da zadeva ni njegova stvar in da spada v področje obrtne oblasti (? !). Na to ie šel odposlanec komisije k g. svetniku Šešeku, katerega pa ni našel. — To je trajalo do s/4 na 1 uro. Turk s svojo kompanijo je še vedno oblegal volivno mizo in se ni ganil iz volivnega lokala in je bilo iz tega sklepati, da Turk hoče na vsak način skrutinij preprečiti. Ocigled temu in ker od poklicanih mestnih faktorjev, kakor zgoraj povedano, ni bilo pričakovati nikake pomoči, je komisija sklenila, da se skrutinij prekine in se bo javno nadaljeval danes ob 6. uri zvečer v uradnih prostorih okrajne bolniške blagajne. Proti Turku in njegovi družbi pa se bo napravila kazenska ovadba, ker je njihovo nastopanje zabranilo izvršitev skruti-nija. Ti dogodki mečejo jasno luč na razmere v Ljubljani. Menda se ne dobi na vsem svetu obč. svetnika, ki bi se tako obnašal napram javnemu organu, kakersen je volivna komisija, in značilno je tudi, da policija ni dala zahtevane pomoči javnemu organu ter se je izgovarjala, da spada zadeva v področje — obrtne oblasti. Ob insulti h in razgrajanju obč. svetnika Turka je včeraj komisija ostala brez zahtevane pomoči ! Razume se, da so bode storilo vse da se take razmere primerno osvetle! Pokazalo se je pa včeraj tudi, kak lep »red« bi vladal v okrajni bolniški blagajni, ako bi imel oblast nad njo — Jožef Turk!
Virilisti v kranjskem občinskem odboru Po § 17. občinskega reda je v Kranju kakih 15 meščanov virilistov, ki smejo vsled velikosti svojega davka vstopiti kot člani v občinski zastop. »Gorenjec« s silno jezo poroča, da je g. Karol Pollak pooblastil č. g. Antona Koblarja, kot zastopnika v kranjskem obč. odboru, gospa Helena Pavšlarjeva pa je imenovala svojim pooblaščencem g. Ivana Cofa.
Slovesna otvoritev ceste Slovenskega plan. društva v Tnali. Med na prave, namenjene onim, ki hodijo na Triglav, jo uvrstilo Slov. plan. društvo novo delo, cesto v Tnali. V dolini Krmi, ki vodi v treh urah od Mojstrane tja pod Triglav, je vre-dilo društvo v skalnatem terenu nad pol km dolgo široko cesto in je s tem omogočilo vožnjo po vsej dolini. Od konci Krme dospe se potem žo v treh urah v društveno koča na Kredarici. Gradnja nove ceste v Tnali znači za udobnost turistov veliko, prepričali so se o tem udeleženci včerajšnjo slovesnosti, ki jo je priredilo društvo. Po opravljeni sv. maši, katere so se izletniki udeležili, se je obhodilo novo cesto, lepo delo, ki ga je vodil v splošno zadovoljnost vodnik Klinar po dom. Požganc po navodilih, danih po g g. dr. Frischaulu in Aljažu. Ob zaključku obhoda je ocenil društven načelnik g. prof. Orožen v govoru pomen in namen ceste, zahvalivsi vsakega posameznika. ki je bil udeležen pri izvršitvi cestne gradnje. G. univ. prof. dr. F r i s c h-auf je v sledečem govoru poživljal obči-narje, naj si cenijo obče koristne naprave, naklonjena ob velikih stroških po plan. društvu občini v korist, turistom v udobnost in naj nadaljujejo v delu, čigar najtežavnejši del je opravilo društvo. V imenu občine je izrekel zahvalo občinski tajnik gosp. učitelj Jeglič, povdarjajoč veliko dobroto nove naprave, ki olajša občinam Mojstrana in Radovna spravljanje poljskih pridelkov iz Krme. Po obedu, pripravljenem prav skrbno v Šmerčevi gostilni, je t-ledil kot zaključek slovesnosti skupen izlet v dolino Vrata tja k Peričniku, ki jo prav sedaj spričo obile vode najmogočnejši.
Osebne vesti- Provizorični gimnazijski učitelj gospod dr. Karol O sva Id je imenovan pravim gimnazijskim učiteljem na gimnaziji v Ptuiu. — V Ljutomeru je umrl c. kr. deželnosodni svetnik gospod J Jeser-nig. — Poročil se je v Gradcu gospod dr. Herman E i s 1, podtajnik v žel. ministerstvu, z gdč. Emo Mayer.
Cestni odbor ljubljanske okolice. Pri zadnji volitvi cestnega odbora ljubljanske okolice je bil izvoljen načelnikom g. Anton Belec, župan v St. Vidu, podnačelnikom pa dež. posl. g. Fran K o š a k. Bivša liber. večina je zginila s površja.
Imenovan je v okrožju tržaškega višjega dež. sodišča avskultantom pravni prak-tikant g. dr. Viljem Dolenc.
„Naš Dom', novi slovenski list, ki je naperjen proti ptujskemu nemškutarskemu »Štajarcu«, bode izhajal v 10.000 izvodih.
Umrl je v Ilardu cesarski svetnik g. dr. Samuel J e n n y, ki je znan po Kranjskem, ker jn na lastne stroške v družbi z g. Pečnikom odkopal mn^go izkopnin na Vrhniki. — V Gradcu je umrl bivši župan dr. Portugal.
Ljubljanski občinski svet je sprejel v sobotni seji dosedanjega „Narodovega" urednika Fr. G o v e k a r j a v mestno službo. Imenoval ga je konceptnim praktikantom. Dela pri mestni u b o ž n j o i «o se tako-le oddala, slikarska dela dobi gosp. Fr. Stare za 1782 K, pleskarska dela tvrdki Eberl za 1274 K, steklarska dela Aug. Agnola za 2157 K in vodovodno instalacijo Eckerju in Nolliju za 2586 K; pri novi zgradbi dekliške šole so se oddala slikarska dela Francu Terdanu za 1218 K, pleskarska dela Jožefu Makovcu za 1482 K in steklarska dela Franc Kollmanu za 1933 K. Instalacijska dela se bodo še jedenkrat razpisala. Daljo se jo naročilo konsorciju Krimer in Petrin, naj preskrbi za to šolo notranjo opravo za 11.180 K. Dimenzija šolskih klopi se bode še določila. Vdovi poveljnika mestne straže Ivana F r a n c e 1 j a se je določilo 400 K pokojnine in ¿500 K posmrtne četrti. Proti mnenju naučnega ministerstva se je določilo, da se cb zgradbi nove gimnazijo na Vodnikovem trgu mora mej Mahrovo
hišo in gimnazijo napraviti ul ca V upravni svet mestne hranilnice sta bila izvoljena g. Uhald pl. Trnkcczy in g. Anton Klein. P odpora dr. J a n u za z d r a v i-lišče nevrastenikov se ni dovolila. Nov trot o ar se bodo napravil od c. kr. tobačne tovarn» od občinske meje na Viču. Stavbišča na prostoru stare bolnice sta kupila »Narodna tiskarna« in Ivan Hribar po 20 K za kvadratni nieter. Ponudba J. Kneza, ki hoče dati 12 K za kvadratni meter, so je odbila. Nekaj stavbinskih prostorov je ondi še dobiti. N ovo i meri o v a n e m u p o r t i r j u klavnice Jakobu L u m b a r j u se jo plača zvijala na 800 K. Obč. svetnik gosp. P r e d o v i č je sprožil ob tej priliki nekaj jako umestnih opazk. Za razširjenje viš|e dekliške šole se je najelo II. nadstropje hiše g. Polzove ter se bodo dotični pn stori zvezali z dosedanjimi prostori. Novi odbor ognjegasnega d r u š t v a so je to pot naglo potrdil, dočim se soglasno izvolitev g. Zirnsteina pred meseci ni hotelo potrditi. Proti izvolitvi novega odbora je bil uložen rekurz, ki se ie pa zavrnil, ne da bi se omenjalo posamezne točke v rekurzu. Govord je o tej jiriliki za red v ognjegasnem društvu Jožef Turk, ki je kot ljubitelj reda na mitnicah za tako priporočanje zelo pripraven. — Mostna posredovalnica za delo je imela 5938 slučajev ter je imela 2375 K 20 vinarjev. O nasvetih, naj bi bila posredovalnica brezplačna, kakor tudi o ostalih nasvetih g. polic, svetnika Podgoršeka se ni niti razpravljalo.
Posebni vlaki v Postojno. Dne 27. t. m. (bmkoštni ponedeljek) vozijo iz Ljubljane južni kolodvor, iz Trsta, Reke in Cor-monsa posebni vlaki v Postojno z znatno znižano vožno ceno. Z vožno ceno je obenem poravnana vstopnina v postonjsko jamo. Podrobnosti se razvidijo iz dotičnih objav.
Občinske volitve v Dornbergu.
Pri občinskih volitvah v Dornbergu so »na-prednjaki« propadli.
V Ljutomeru so pri obč. volitvah v soboto zopet zmagali Nemci v drugem in prvem volivnem okraju.
Nagla smrt kolesarja. Laško kolesarsko društvo v Gorici je priredilo pretekli četrtek dirko od železniškega mostu pri Podgori pa do Viška. Pri dirki je pri mostu pri Ve rs i nakrat Serafín Pa t sch eider, sin lastnice nove kavarne na Corzu v Gorici, stopit s kolesa, prebledel ter se hkrati zgrudil na tla. V malo trenutkih jo bil mrtev.
Sestanek zveze kršč -soc. delavcev na Koroškem se je pretekli četrtek izborno posrečil. Okolu 400 delavcev osmih krščansko socijalnih delavskih društev koroških je prihitelo na s^ stanek v Beljak. Na sestanku je govoril tudi P. Abel z Dunaja, ki sedaj pridiguje v Beljaku.
Ljubljanske novice. Novi odbor meščanske godbe so jo sestavil tako-le: Načelnik je g. Vel ko vrh, podnačelnik g. F. Fabijan. Kapelnik bode odslej gospod Stern, ki je bil dolgo časa kapelnik godbe domačega pešpolka. — Zastrupila se jc 23letna prodajalka gosp. Oroslava Dolenca, Neža Gorjanc, v soboto. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je umrla. Cuje se, da je po neprevidnosti izpila neko strupeno pijačo. — Elegantnega gospoda arotovala je včeraj policija. Aretacija je vzbudila precej pozornosti. Pripeljal so jo aretovanec iz Celja, kjer so je v hotelu »pri Zvezdi« predstavljal za Maksa Binova, kralj, dvornega virtuosa, ter jo popihal proti Ljubljani, ne da bi bil kaj plačal. V Ljubljani se je dognalo, da je aretovanec samo mizarski pomočnik Maks Schlegel iz Breslave. — Tatvina. Dvornemu svetniku g. Sumanu je neznan tat \z predsobe g. svetnikovega stanovanja ukradel bicikelj v vrednosti 270 kron. — Radi nenravnega dejanja je aretovan krojaški pomočnik Mat. Anžič.
Vodstvo c. kr. poštnohranilnič-nega urada na Dunaju razpošilja 150 stranij četverke brojeéo knjigo z naslovom: »Siebzehnter Rechenschalts-Bericht des k. k. Postsparkassen Amtes fíir das Jahr 1900.« Za naš list je pošta knjigo prinesla minolo soboto. Zavod začel jo poslovati dno 12. ja-nuvarija 1883, posluje torej osemnajst let, a letopis jc po vrsti »sedemnajsti«, ker je
»prvi« letopis obsegal poročilo za dve leti obenem. Odkar zavod obstoji, ves čas naš list prinaša črtice iz zavotlovih obvestil, ki jih isti v svet razpošilja v obliki mesečnih okrožnic in pa v svojih letopisih. Iz najnovejšega tiskopisa hočemo priložnostno posneti črtice, o katerih sodimo, da bi zanimale naše bralce. Za danes omenimo le toliko • Zavod je leta 1900 napredoval v vseh svojih panogah; čistega dobička dobil je za 4 266.101 K in se je na podlagi postavnih določil izročil poštni upravi ; uradnikov je v mesecu decembru 1900 uradovalo 5SS državnih, 122 delinitivno nastavljenih, 1004 pomožnih, 243 kalkulantinek ali uradnikov spola ženskega, potem 58 uradnih in 66 pomožnih službenikov, k temu še 116 drugih strežnikov, skupaj torej 2197 oseb. V minolem lotu so je po državi oživo-tvorilo 96 novih poštnih uradov z nabiral-nicami poatnohranilničnimi, opustilo se je pa 6 poštnih uradov. Nabiralnico dobilo je tudi 5 ladij. Tako je koncem leta 1900 delovalo 5987 nabiralnic, t. j. proti 5892 v letu 1899 za 95 istih več.
Ielet Včeraj so imeli prostovoljni učenci zagorske obrtne šole poučni izlet v Ljubljano, pod vodstvom svojega iz-bornega g. nadučitel|a Lud. S t i a s n y j a. Ogledali so si dopoludne mestno elektrarno, v »Mestnem domu« orodje požarne hrambe, in deželni muzej Kosili so pri Lloydu. Po-poludne so si pa ogledali strokovno šolo, na kar so sa vsi zadovoljni zvečer vrnili v Zagorje.
Ulom v župnišče V župnišče pri Št. Lenartu pri Vel. Nedelji je ulomil mej službo božjo tat in ukral Spletnemu župniku č. g. Toplaku srebrno uro in ves denar.
Uboj. V Mojstrani je 12. t. m. ponoči hlapec Ant. K lirait z Dovjega s kolom pobil na tla hlapca Jož. Berčana, ko jo vasoval. Dobil je tako rano na glavo, da je tekom dveh dnij umrl. Kuralta so žo prijeli.
Camber aretiran. Lani v oktobru v trimesečni zapor obsojenega izdajatelja tržaškega »Avantija«, Riharda Cimbera so v soboto odvedli v zapor, ker se sam ni hotel
oglasiti za zapor.
« * «
Zmešnjava na beligrajskem dvoru.
Iz Beligrada so poroča najraznovrstnejših stvari. Poroča se, da se je v ministerskem svetu kralj Aleksander postavil za kraljico Drago in da je izjavil, da verujo v njeno odkritosrčnost in v to, da ga ni namenoma goljufala. Kralja menda tolaži izjava ruskega zdravnika, da bolezen kraljice Drage ni toliko opasna, da bi sploh izključevala potomstvo. Z druge strani bo poroča, da je ministerski svet sklenil podati ostavko in da je priporočil kralju ločiti se od kraljice, ter Drago Maširi pregnati v kak ruski samostan. Kraljica je baje v postelji ter se h kraljici ne pusti baje niti zdravnikov. Peter Karageorgi-jevic sedaj spretno ruje in je poslal na Srbsko mnogo agentov, ki hujskajo proti kralju Aleksandru.
Spomenik Krištofu Šmidu. V Tlian-hausenu se postavi to spomlad slavnemu mladinskemu pisatelju Krištofu Šmidu spomenik, katerega izdeluje umetnik Mtiller v Monakovem.
Učitelji v Bukovini no smejo več izstopiti iz službe in se podati k pošti, železnici itd., ker se je njih štovilo v zadnjem času preveč skrčilo. Bo li ta naredba kaj koristila, se ne ve.
Porod v goreči hiši? »Amor. Slovencu« poročajo iz Houstona, Texas, z dne 30. aprila: Velik požar je uničil včeraj zjutraj tri hiše in zgorelo jo petero oseb, Job Copping, njegova žena in trije otroci. Ko so po požaru preiskavah razvaline, so našli poleg telesa ženo Coppinga zgorelo dete, ki jo bilo neki rojeno za časa požara.
Panameriška razstava. Dno l. t. m. zjutraj so se odprla vrata panamerikansko razstave, ki bo kazala nekaj mesecev svetu pridnost, podjetnost, iznajdljivost, vstrajnost in znanost amerikanskih prebivalcev severnega in južnega dela. Prava slovesnost otvoritve razstave se je vršila danes. Prvo vstopnico je kupil Wiliam Hamlin," ki je plačal za to prednost malenkostno svoto 5.000 dol. — Obiskovalci so bili zelo zadovoljni z razstavo.
Kaj pa pravi „inteligenca*1? Dr.
Henrik Turna v • Edinosti« s strahom in grozo pravi, d.» »klerikalne Raifleisenove posojilnice na Goriškem niso ni? drugega nego klerikalne postojanke dr. šusteršiiia«. Kakor otroci vidijo povsod strahove, tako li beralci povsod vohajo — dr. Susteršiča. »Rodoljub« piše, da so duhovniki »nevredni služabniki«, »kaze Kristusove nauke«, so »nekrščanski«, da »oznanujejo za božjo besedo to, kar so si sami izmislili«, so »zeleni in izpiti«, »ščuvajo«, uče, da je treba »pobijati in klati«, »ne poznajo ne Boga no Kristusa, amjak le strah in sovraštvo«, na sodnji dan bo Kristus pričal za liberalce! Klerikalci so »zavrtane božje uši«, »terci-jalske hinavke«, »zarobljeni majmonti«, »se v blatu in prahu valjajo«, hočejo ljudi »žive požreti«, so »popovska garda«, »babe love«, »imajo več vatlov predolge žnablje«. Tako pišejo ljudje, ki so toliko predrzni, da se imenujejo stranka »inteligence« ! Ali ni sramota za vsakega, kdor se danes še imenuje liberalec?
Telefonska in brzojavna poročila
Ponikva, 20. maja. Včerajšnji shod „Katol. bralnega društva" na Ponikvi je bil razgnan. Na podlagi „Narodovih" lažij so se liberalci, ki so doslej mislili, da je Ponikva njihova najbolj trdna trdnjava, obrnili do celjskega okr. glavarstva z zahtevo, naj shod prepove, ker se je bati nemirov. V resnici se od katol.-narodne strani ni bilo bati nemirov, vendar je okr. glavarstvo shod prepovedalo in naročilo županstvu, da ga lahko z orožniki raz-žene. Odbor ni dobil o tem nobenega obvestila. Shod se je torej vršil. Navzočih okolu 600 ljudij. Otvoril je shod župnik č. g. Kreft, ker kmet Vrečko kot najnovejši liberalec ni hotel ostati več predsednik katol. bral. društva. Za njim je govoril prefekt Korošec iz Maribora ter ožigosal „Narodove" laži. Burno so zborovalci pritrjevali njegovim besedam, da naj krščanske kmete vodijo samo kmetje - voditelji, kateri nimajo „Rodoljubovega" programa. V tem je stopil na zboro-valni prostor liberalni župan s policajem in dvema orožnikoma ter je shod piepovedal. Ljudstvo je protestiralo, prefekt Korošec je ljudstvo pozival, da se moramo kloniti postavi. Ko je ljudstvo izvedelo, da je župan imel ulogo v rokah že dopo-ludne, bilo je tako razburjeno, da je župan moral skrivoma zapustiti zbo-rovalni prostor. Orožniki in sklicatelji so imeli težko stališče. Ljudstvo je gromovito protestiralo, da se pošilja nanj orožnike kot na razbojnike. Sklicateljem se je posrečilo za-braniti, da ni prišlo do hudih konfliktov. S klici: „Živeli krščanski kmetje!" se je ljudstvo razšlo. Moralna zmaga naša.
Dunaj, 20. maja. (C. B.) Avstrijska delegacija se je danes konstituirala in izvolila svojim načelnikom princa Lobkovica, podnačel-nikom pa vit. J a \v o r s k e g a. Predsednik je v pozdravnem govoru omenjal evropskega miru vkljub boj jem v drugih delih sveta, spominjal se častne udeležbe avstro - ogerske
mornarice v Kini ter zaključil svoj govor s živio-klici cesarju.
Dunaj, 20. maja. Avstrijska delegacija je imela danes svojo prvo sejo. Mej hoch-klicem na Nj. Veličanstvo sta nemška radikalca Wolf in Iro demonstrativno zapustila zborovanje. Izvolili so se odseki: bud-getni, peticijski in ustavni. Došlo je mnogo interpelacij od nemških radi-kalcev, med njimi ena, ki zahteva združenje Bosne in Hercegovine z Ogrsko. V tej interpelaciji je tudi ža-ljenje veličanstva.
Dunaj. 20. maja. (C. B.) Skupni državni proračun za leto 1902, ki ga je danes predložila vlada delegaci-cijama, izkazuje 35 7,814.966 kron netto-potrebščine ali 780.260 kron več kakor letošnji. Carinski preostanki se proračunavajo na kron 110,541.299 ali 14,497.950 manj kot v letu 1900. — Potrebščina zunanjega ministerstva se proračunava na 10,754.357 kron (več 334.373), vojnega minister, na 342.568.542 kron (več 450.022). Od tega odpade narednovojnopotrebščino275,858.619 (več 2,399.447), na izredno 20,019.103 (manj 5,149.425), na redno potrebščino za mornarico 30,803.200 (več 2,281.540), na izredno 15,887.620 (več 918.460) in na vojno potrebščino za Bosno in Hercegovino 7,367.000 kron.
Dunaj, 20. maja. (C. B.) Odsek za vodna pota je danes vsprejel paragrafe 6—10 vladne predloge ter resolucijo posl. Romanovicza, vsled katere naj bi se določilo trasiranje šele po zaslišanju deželnih odborov prizadetih dežel.
Budimpešta, 20. maja. V zadevi profesorja Piklerja je preiskava končana. Vseučiliški senat je sklenil, vodjo demonstrantov, pravnika K6-posdyja. za vedno izključiti iz bu-dimpeštanske univerze, dva dijaka pa sta izključena za pol leta, pet dijakov je dobilo ukor.
Madrid, 20. maja. Volitve za poslansko zbornico so končane: 230 liberalcev, 70 konservativcev, 15 kat. disidentov, 18 liberalnih disidentov, 15 republikancev, 10 nac. unionistov, 6 karlistov, 1 socialist in 51 drugih.
Madrid, 20. maja. Volivni komisar v Barceloni je umorjen z bodalom.
Petrograd, 20. maja. Ruski car je v spomin udeležbe ruskih čet pri operaciji v Kini ustanovil novo svetinjo.
Pariz, 20. maja. „Agence Havas" poroča iz Pekina, da je poslanik Pi-chon včeraj odpotoval v Francijo. Poslaniki, grof Waldersee z generali ter Čing in Li-Hung-Čang so se po-
slovili od njega._
OKeteorologidno porodilo.
/iSina nad morjem 306-2m, srednji zračili tlak 736-0 mm.
Cm opa-lorania
Stanje barometra
Tempo-rutar»
po
t mm. j Celziju
Vetrori
Nebo
Si •S a n
' n
S
18|9 zvec. 1 734 9 | 13;8 | brezv.
19
7. zjutr. 2 popol
?36'9 736 8
13 u 19-2
si. sever ?r. sever
]pol oblač.l oblačno Ü-0 pol oblač.l
14 5 I 11-4 1 20-8
si. jzah I del oblač.
19! 9. zveč. | 737 2 „n|7. zjutr. I 738-4 ¡2. popol-l 737-9 Srednja, temperatur» sobote 14 4", normale: 14-4°. Srednja temperatura nedelje 15 6°, normale: 14-5°.
I'mrl i no:
17.	maja. Ivan Schiiner, šolski učenec, 9 let, je v Ljubljanici utonil ter so truplo našli za bolnišnico.
18.	maja. Ana Čudovan, gostija, 77 let, Florijan-ske ulice 32, ostarelost.
19.	maja. Josip Jerala, delavca sin, 3 leta, Trnovski pristan 10, plučuica.
V bolniSnici:
14. maja. Terezija Novak, dninarica, 53 let, kap.
632 1-1
Ivan Sesek, magistralni svetnik, naznanja vsem prijateljem in znancem preža-lostno vest, da mu je dne 19.. t. m. umrla ljubljena hčerka
v dobi 3°U
V Ljubljani, iln6 20. maja 1901.
Mesto posebnega naznanila.
4ESXHÍ
Lepa, enonadstropna ¡>29 2-1
Sn 22 ««
blizo farne cerkve, pripravna za štacuno, gostilno ali za kakega obrtnika, se proda iz proste roke.
Več Be iz^e pri lastnici K. Z i h e r I v Št. Jurju pri Kran|u.
Ravno tam je oddati
dvoje lepili stanovanj.
Dobro ohranjen
531 1-1
Iskreno zalivalo
v svojem, kakor ludi v imenu vseh sorodnikov izrekam vsem znancem in prijateljem za mnogobrojne dokaze tako tolažilnega sočutja povodom smrti mojega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Frana Čemažar-ja.
Posebno zalivalo pa se čutim dolžno iz-_ reči prečast. duhovščini, slav. vetera skemu i društvu, osobito njega načelniku g. J. Mihaliču ter mnogobrojnim prijateljem pokojnika za častno spremstvo na njega zadnjem potu. Bog bodi plačnik!
Spodnja Šiška, dne 19. maja 1901.
530 1-1
Antonija Čemažar.
je na prodaj za ceno 70 kron.
Alojzij Mllielčič»
Šmarje pri Ljubljani.
Služba organista
in ob enem cerkvenika
se razpiše v Bukovšici, pošta Selca na Gorenjskem. — Dohodki donašajo nad 500 K in prosto stanovanje v cerkveni hiši. Nastop kakor hitro je mogoče.
Prošnje naj se naslove na župni urad V Bukovšici.	492 3-3

16 let star, sin poštenih starišev, sprejme se takoj v pouk za usnjarski obrt pii
Valentin Rlhar-fu,
'494 3-2	pošta Polhov Gradec.

Zaloga šivalnih strojev
JAN. JAJC v Ljubljani,
punajska cesta št. 17.
„Diirkopp"- in „Waffenrad"-koles.
Po najnižjih cenah!
brezv. si sever.
jasno sk. oblač.
primerna birmanska darila
po najnižjih cenah in z jamstvom.


Zlate, srebrne, nikelnaste ure in verižice, | zapestnice, uhane, broše, ovratne verižice, srčke,
prstane, i. t. d.
Priporočam svojo največjo in bogato izbero in
vljudno vabim slavno občinstvo na obilen obisk in ogled.
Ceniki brezplačno, tudi po pošti.
Z vsem spoštovanjem
Fr CJiiileii
urar, in trgovina vse zlatnine in srebrnine.
434 8
= Solidna postrežba!
I> li it a j
line 20. maja.
200 kron
. 98-55 . 9815 . 11785 97-25 . 11740 . 92 Vb . 1671*— . 694--
______________.240-42';,
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem.drtvel) 117-47'i,
Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg ▼ »rebru Avstrijska zlata renta 4°/0 . avstrijska kronska renta 4°/0,
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0) 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
D d. c 18. maja.
3-2°/0 državne prečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečko 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadolžnice Rudoifove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/
23-50 19 08 90-50 11-33
181-170-50 211 25 95-10 141-35
I Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
I Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice ,	> južne železnice 3°/0
,	> južne železnice 5°/„
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4»/ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega	»	„ » 6 »
BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . .
T-I.. J„ir„... ■ r.Airo 10 nI,I
106-50 94 25 426- -345 — 12Í25
.399 — 395 — 49-50 25 25 16 50 58-
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
\Valdsteinove sreiike, 20 gld......
Ljubljanske srečke....... • •
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. »elez., 1000 gl. st. v-Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . Akcije južne teleznice, 200 gld. ar. . . Splošna avstrijska utavbinska družba . •
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
200 -234 — 391 — 58 75 280-50 6090 — 906 -92 25 162 -468 50 445 — 254 50
___ Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, »reik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri lzžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna i s v r i i t e v naročil na bi.rzl.
Menjarnicna delniška družba
„M 1 M € IT HS<
I., VlollzeilB 10 in 13, Dun^J, I., Strobelgasss 2.
__ pojasnila v vseh gospodarskih in Snanfinih »tvarofc,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaaljakih vrsdneiUlk papirjev in vestni sv*ti za dosego kolikor je mogoče vnocog« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.