Prva knjiga o »Collottijevi tolpi« Tri drame Evalda Flisarja v italijanščini V Ločniku zaskrbljeni nad usodo doma za ostarele Primorski Št. 90 (20.720) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 20. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Psiho-drama leve sredine SandorTence To kar se je včeraj zgodilo v poslanski zbornici z Romanom Prodijem je neverjetno in sramotno. Sto senatorjev, poslancev in zastopnikov deželnih svetov iz vrst Demokratske stranke (gre za klasične proste strelce iz časov Krščanske demokracije) je ponižalo ustanovitelja Oljke, predsednika Evropske komisije in človeka, ki je dvakrat na volitvah premagal Silvia Berlusconija. Klavrno in žalostno za stranko, ki je brez krmarja in ki je po februarskih volitvah, kot v našem dnevniku danes ugotavlja poslanka Tamara Blažina, naredila eno napako za drugo. Beppe Grillo in Silvio Berlusconi sta sinoči upravičeno nazdravljala s šampanjcem, bolj kot o zmagovalcih pa moramo govoriti o poražencu, ki je v tem primeru ves vodilni kader Demokratske stranke. Vključno z županom Firenc Matteom Renzijem, ki je od vsega začetka predlagal Prodi-jevo kandidaturo. Nekateri sedaj za včerajšnjo psihodramo demokratov krivijo Massima D'Alemo, ki ima najbrž prste vmes. Če bi bilo samo to, bi bilo za stranko manjše zlo, v resnici so njene težave hujše od tistih, ki jih lahko povzroča D'Alema. Bersani je, kot se temu pravi, izgubil kompas (in to ne od včeraj), zatajil pa je ves strankin vodilni kader, v tem primeru tudi Renzi. Demokratska stranka tava v megli, njeni volivci so upravičeno jezni in zelo razočarani. VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE - V 4. glasovanju Prosti strelci DS izločili Prodija Sekretar DS Luigi Bersani napovedal odstop D. SERRACCHIANI »Kdor voli Grilla podpira Tondovo vlado« GORICA - Pokrajinska uprava Predstavili načrt o šolskih gradnjah GORICA - Goriška pokrajinska uprava je včeraj predstavila svoj načrt o šolskih gradnjah, v katerem je predstavljeno stanje stavb šol vseh vrst in stopenj na pokrajinskem ozemlju, ki je bilo ugotovljeno v prvi vrsti s pomočjo uprav in uradov posameznih občin. Iz načrta izhaja, da je splošna ocena stanja šolskih poslopij na Goriškem zadostna oz. komaj zadostna, za posodobitev obstoječih oz. gradnjo novih poslopij pa bi bilo potrebnih več kot 84 milijonov evrov. Pokrajinska uprava je prepričana, da bo načrt koristil za določitev prioritet in iskanje sredstev tam, kjer so le-ta razpoložljiva, čeprav zaradi omejitev pakta stabilnosti krajevne uprave ne morejo prosto razpolagati z denarjem. Med prioritetami velja omeniti gradnjo nove stavbe za otroški vrtec v Občini Sovodnje in popravilo druge polovice stavbe osnovne šole v Števerjanu. Na 12. strani RIM - Italijanski parlament je včeraj četrtič poskusil izvoliti predsednika republike, a tudi tokrat brez uspeha. Čeprav bi za izvolitev tokrat prvič zadoščala že absolutna večina oz. 504 glasovi, nihče od kandidatov ni dobil zadostne podpore. Največ glasov je sicer prejel Romano Prodi, ki ga podpira leva sredi-na.Volilni rezultat Prodija pa je globoko razočaranje. Nekdanji evropski komisar in dvakratni italijanski premier je prejel le 395 glasov, s čimer je daleč od potrebne podpore. Sinoči se je Prodi nadaljnjemu kandidranju odpovedal. Nizko število glasov je še posebej pomenljivo v luči dejstva, da ima levosre-dinsko zavezništvo pod vodstvom Piera Luigija Bersanja, ki je Prodiju napovedalo podporo, v parlamentu 498 glasov. Dejstvo, da več kot 100 poslancev levega bloka ni volilo Prodija kaže na globoko razklanost v Bersanijevi Demokratski stranki. Na 11. strani TRST - Kdor voli Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla dejansko pomaga Renzu Tondi in njegovi desni sredini. V to je prepričana Debora Serracchiani (na sliki), kandidatka za predsednico Furlanije-Julijske krajine, ki je včeraj obiskala Primorski dnevnik. Grillu očita, da napada le levo sredino in s tem prizanaša Tondovi upravi, ki ni ravno blestela, prej nasprotno. Serracchianijevega očita desni sredini, da ni naredila popolnoma nič za slovensko manjšino, zanemarjala je tudi odnose s Slovenijo. Na 3.strani Rilke: devinski princ odstranil pregrade Na 4. strani Skedenj: dvojezični smerokaz Na 5. strani Namesto špargljev našli človeške kosti Na 5. strani Miren: turistični urad v mejnem objektu Na 13. strani CELOVEC - Poseg Zalke Kuchling Prvič doslej v deželnem zboru tudi po slovensko CELOVEC - Novo politično obdobje na Koroškem, ki se je 3. marca začelo z zmago socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih, se vse bolj odraža tudi v pozitivnem odnosu večine dežel-nozborskih strank do slovenščine. Potem ko je novi socialdemokratski deželni glavar Peter Kaiser v svojo vladno izjavo vključil tudi nekaj stavkov v slovenskem jeziku, je na prvi seji v deželnem parlamentu v slovenščini spregovorila tudi novo izvoljena poslanka Zelenih Zalka Kuchling. To je bilo prvič, da je nekdo na seji deželnega zbora spregovoril tudi v drugem deželnem jeziku. Na 2. strani ZSŠDI - Spremembe na 42. rednem občnem zboru na Opčinah Novi predsednik Športno krovno organizacijo bo po Juretu Kufersinu vodil Ivan Peterlin TRST - Redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (na posnetku Kroma) ni bil običajen. Prišlo je do sprememb. Na čelu športne krovne organizacije po 22 letih (od leta 1991) ne bo več Jureta Ku-fersina. Izvolili so novega predsednika. ZSŠDI bo odslej vodil profesor Ivan Peterlin. Izvolili so tudi novi izvršni in nadzorni odbor ter razsodišče. Sinoči so v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah podelili tudi priznanja ZSŠDI za življenjsko delo v športu in za življenjsko zvestobo slovenskemu športu v Italiji. Na 18. strani 9771124666007 2 Sobota, 20. aprila 2013 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Na prvem zasedanju koroškega deželnega parlamenta Govor Zalke Kuchling v slovenščini zmotil le poslance svobodnjakov To je bilo prvič doslej, da je nek deželni poslanec spregovoril v drugem deželnem jeziku CELOVEC - Novo politično obdobje na Koroškem, ki se je 3. marca začelo z zmago socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih ter istočasnim katastrofalnim porazom desničarskih svobodnjakov (FPK) se vse bolj odraža tudi v pozitivnem odnosu večine deželnozbor-skih strank do slovenščine. Potem ko je novi socialdemokratski deželni glavar Peter Kaiser v svojo vladno izjavo vključil tudi nekaj stavkov v slovenskem jeziku, je na prvi seji v deželnem parlamentu v svoji materinščini, slovenščini, spregovorila tudi novo izvoljena poslanka Zelenih Zalka Kuchling. To je bilo prvič, da je nekdo na seji deželnega zbora spregovoril tudi v drugem deželnem jeziku, ki ni nemški. Njenemu govoru v slovenskem jeziku so nasprotovali samo svobodnjaki. »Danes začenjamo novo obdobje v koroškem deželnem zboru. Zaznavam nov, svež veter v deželi, ki s seboj prinaša veliko upanja v bolj pravično in ekološko, zdravo prihodnost. Izdelan vladni program je široko zasnovan in tudi široko izdelan. Kot govornica za slovensko narodno skupnost si bom prizadevala, da bo enakopravna bodočnost nekaj samoumevnega. Moja narodna skupnost je bila v tej hiši desetletja predmet marsikaterih razmišljanj in žal tudi polemik, ne da sama imela možnost, da pride do besede. To se je zdaj spremenilo. Okvirni vladni program nam omogoča nov pristop k reševanju odprtih vprašanj v zadevi sožitja večine in manjšine,« je med drugim poudarila Kuchlingova, ki je konkretno spregovorila tudi o odprtih problemih, kot so slovenska glasbena šola, dvojezični otroški vrtci, dvojezično šolstvo in drugo. Zeleni so pred prvo redno sejo deželnega zbora na napovedali, da se bodo zavzeli za uvedbo funkcije ombudsmana za okolje, za sprejem generalnega načrta uporabe energije in za izboljšanje javnih prometnih povezav. Po tradicionalni »uri vprašanj« je bila na dnevnem redu ena sama točka - razprava o vladnem programu, ki ga je koalicijski trojček (socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni) predstavil na ustanovni seji deželnega zbora. Že tedaj je deželni glavar Peter Kaiser predstavil najvažnejše točke progra- ma nove vladne koalicije - med drugim deloma tudi v slovenščini. Kot smo že poročali, je bil poleg Kuchlingove na deželnih volitvah v deželni zbor izvoljen še en predstavnik koroških Slovencev Lojze Dolinar. Kandidiral je na listi Stronach, ki jo je ne samo na Koroškem, temveč tudi v nekaterih drugih avstrijskih deželah, ustanovil avstrijsko-kan-dadski miljarder Frank Stronach. Oba poslanca iz vrst slovenske manjšine sta že na ustanovni seji deželnega zbora 26. aprila zaprisegla tudi v slovenščini. Na tej seji deželnega zbora je tudi v slovenščini zaprisegla še Ana Blatnik (socialdemokrati), toda kot zvezna svetnica oz. zastopnica dežele Koroške v zveznem svetu, drugem domu avstrijskega parlamenta. Da se je po več kot desetih letih desničarskega populizma na Koroškem začelo obdobje nove, resne ter bolj naklonjene politike tudi do slovenske manjšine, je nova vladna koalicija potrdila že v preambuli k vladni izjavi, ki nosi dvojezično geslo »Gemeinsam fur Karnten/Skupno za Koroško 2013 - 2018«. (il) Zalka Kuchling je na prvi seji koroškega deželnega zbora kolege nagovorila tudi v slovenščini in tako prvič v zgodovini v deželni parlament prinesla nek drug jezik od nemškega LJUBLJANA - Podelili nagrade na festivalu gorniškega filma Prva nagrada v Francijo za film o od sveta odrezani vasi v Himalaji LJUBLJANA - V Cankarjevem domu se je s podelitvijo nagrad sklenil 7. mednarodni festival gorniškega filma Domžale. Glavno nagrado mesta Domžale je prejel film Vas, daleč od vsega Anne in Erika Lapieda iz Francije. S svojo neprekosljivo občutljivostjo sta uspela posneti dokumentarec o prebivalcih odmaknjene himalajske vasi, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Vas v pokrajini Ladak v Himalaji je odrezana od ostalega sveta, do nje vodi le ena transportna pot po nevarni zamrznjeni reki, ki je prehodna le tri mesece v letu. Avtorja sta v filmske podobe ujela vsakdanje tegobe vaščanov, katerih življenje je ostalemu svetu nepredstavljivo, je v obrazložitvi zapisala žirija. Film sta snemala sedem let. Nagrado za najboljši alpinistični film je prejel italijanski film Herveja Bermassa Ne tako daleč, nagrado za plezalni film pa belgijski film Seana Villanueva O'Driscolla Težave v venezuel-ski džungli. Slednji je prejel tudi nagrado občinstva. Nagrada za najboljši film v kategoriji gorska narava in kultura je pripadla francoskemu filmu Pogumno do orjaških čebel Jeromeja Segurja, v kategoriji gore, šport in avantura pa filmu Ubijajoča lepota Ra-stislava Hatiarja iz Slovaške. Nagrado za kratki film je prejel slovenski film Skrivnost 8c Uroša Kneza. Posebnih pohval žirije so bili deležni italijanski film Odisejada stare smeri Davida Car-rarija, Naftno polje ruskega avtorja Ivana Golovneva ter Življenje je Vladimirja Perovica iz Črne gore. Mednarodno žirijo letošnjega festivala so sestavljali Špela Kuclar, Pierre Simoni iz Švice, Neda Podergajs, Matjaž Žbon-tar in Andrej Štremfelj. Nagrado sta podelila tudi TV Slovenija in Planinska zveza Slovenije. Prva je nagradila švicarski film Bernard Bovet - starec s kamero Nasserja Bakhtija, planinska zveza pa Perovicev film Življenje je. Mednarodni festival gorniškega filma Domžale je od 15. aprila potekal v Ljubljani, Celju in Domžalah. V tekmovalnem programu je ponudil 34 filmov iz 16 držav. (STA) »Luka Koper talka interesnih skupin« KOPER - Vodje organizacijskih enot v Luki Koper v javnem priporočilu opozarjajo, da so v zadnjih letih priča večkratnim spremembam stališč, mnenj in strateških načrtov razvoja in prihodnosti Luke Koper s strani različnih deležnikov, predvsem nosilcev političnega odločanja. V priporočilu, ki so ga naslovili tudi na predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednika republike Boruta Pahorja, opozarjajo, da vsi okoli njih bolje vedo, kaj je dobro za usodo edinega slovenskega tovornega pristanišča, kot tisti, ki se dnevno soočajo s poslovanjem družbe. Vodje organizacijskih enot menijo, da je Luka Koper postala talka različnih interesnih skupin, pri čemer se zanemarja dobrobit družbe in strokovno kontinuiteto njenega vodenja. Ugotavljajo tudi, da družba in njena dejavnost ne uživata zadostne institucionalne podpore, saj strategija največjega lastnika, torej države, ni dovolj koherentna in prepoznavna ter premalo natančno definirana, da bi zagotavljala nemoteno izvajanje ključnih projektov oziroma delovanje in razvoja prista-nišča.Posledično to, kot opozarjajo, pomeni neprestano spreminjanje stališč do vprašanj nujnosti izgradnje drugega tira, ugibanja o smotrnosti uvedbe pristaniške uprave, odpiranje vprašanj o odprodaji lastniškega deleža države in zamisli o kapitalskih povezavah med slovenskimi državnimi logisti. Kriminalisti zaradi investicije v koprski stadion ovadili funkcionarja občine KOPER - Koprski kriminalisti so s podajo kazenskih ovadb na okrožno državno tožilstvo zaključili preiskavo investicije v koprski mestni stadion, ki je potekala med letoma 2009 in 2011. Funkcionarja Mestne občine Koper (MOK) sumijo nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Na koprski policijski upravi so pojasnili, da je deset javnih uslužbencev MOK in javnega zavoda iz Kopra v obdobju med letoma 2009 in 2011 skupaj s štirimi predstavniki treh primorskih gospodarskih družb glavnemu osumljencu odločilno pomagalo pri storitvi kaznivega de-janja.Na ta način sta tako glavni izvajalec del kot podizvajalec na škodo občine pridobila protipravno premoženjsko korist v višini več kot 300.000 evrov, ugotavljajo na policiji. Brazilski sodobni ples s skupino Grupo Corpo v Cankarjevem domu v Ljubljani LJUBLJANA - Brazilska plesna ustvarjalnost med preteklostjo in prihodnostjo: to predstavlja skupina Grupo Corpo, ki bo v okviru evropske turneje v sredo, 24. aprila, gostovala v ljubljanskem Cankarjevem domu. Skupino, ki je med najbolj zanimivimi predstavniki sodobnega plesa, so ustanovili leta 1975 v brazilskem mestu Belo Horizonte. Glavni pobudnik je bil Paulo Pedermeiras, ki je v to «do-godivščino» pritegnil še družinske člane in prijatelje. Paulo je še danes poslovni in umetniški vodja plesne skupine, medtem ko njegov brat Rodrigo že od leta 1981 ustvarja večino koreografij. Njegovi sta tudi deli, ki ju bo skupina predstavila v Ljubljani: na programu je najprej Sem min (Brez mene, 2011), sledil bo Parabelo (1997). Ples brazilske skupine odraža po eni strani kulturno dediščine Brazilije, ki je z vseh vidikov pestra, po drugi pa ino-vativne prvine sodobne poustvarjalnosti. Gre za zelo dinamičen način plesanja, ki vsebuje tudi značilnosti borilnih veščin capoeire in afriške vplive. Zaznavna je tudi senzualnost, kateri avtorji in izvajalci dodajajo sodobno gledališko ekstrava-ganco. Vsekakor je plesni večer, ki bo na sporedu v sredo, 24. aprila, v ljubljanskem Cankarjevem domu, neobičajen in ogleda vreden dogodek. SLOVENIJA - Lani obravnavali 384 primerov Policija opozarja na tatvine na avtocestah LJUBLJANA - Policisti so lani na slovenskih avtocestah obravnavali 256, na bencinskih servisih ali počivališčih ob avtocesti pa 128 kaznivih dejanj, pri katerih so storilci na različne načine izvedli tatvine ali drzne tatvine. Kot so pojasnili na policiji, storilci med drugim na počivališčih izkoristijo odsotnost voznikov in vlomijo v vozilo. Eden od načinov, ki jih uporabljajo, je tudi, da poskušajo izvabiti iz vozila ljudi, ki v nočnem času počivajo v vozilih na počivališču pod pretvezo, da je nekaj narobe z njihovim vozilom. »Ko lastniki zapustijo vozilo, nekdo od sostorilcev izvrši tatvino iz vozila,« je na novinarski konferenci povedal višji kriminalistični inšpektor iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Aleš Kegljevič. »Poznamo tudi načine, ko storilci kaznivih dejanj na počivališčih ali bencinskih servisih poškodujejo pnevmatike oškodovancem. Kasneje se pri- peljejo za njimi na avtocesti, ko se jim izprazni pnevmatika. Z izgovorom nudenja pomoči se ustavijo ob vozilu, poskušajo nuditi pomoč oškodovancu, potem pa izkoristijo priložnost in izvršijo tatvino predmetov iz vozila,« je pojasnil Kegljevič. Dodal je, da so tako storilci kot oškodovanci državljani Slovenije in tujci ter da se storilci zelo hitro premikajo med različnimi lokacijami in državami. Na policiji voznikom svetujejo, da pri postankih na avtocestnih počivališčih posvečajo dovolj pozornosti svojemu vozilu in predmetom v njem. Opozarjajo tudi, naj vozniki vozilo zaklenejo, vrednejših predmetov pa ne puščajo na vidnih mestih. Kegljevič je ob tem dodal, da naj vozniki v primeru, ko jih poskušajo nepoznane osebe ustaviti med vožnjo po avtocesti, tega ne storijo. V primeru, ko opazijo ustavljeno vozilo, ki naj bi bilo pokvarjeno, pa naj obvestijo pristojne službe. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 20. aprila 2013 3 DEŽELNE VOLITVE - Predsedniška kandidatka leve sredine Debora Serracchiani »Kdor bo glasoval za Grilla, bo dejansko podprl Tonda« TRST - Debora Serracchiani dobro ve, da je v nedeljo in v ponedeljek pred zelo težko nalogo. Na eni strani ima Renza Tonda, ki računa na »dobro zdravstveno stanje« Silvia Berlusconija in desne sredine, na drugi Beppeja Grilla, ki se je med svojim predvolilnim potovanjem po deželi stalno spravljal na levo sredino, desne sredine pa skoraj ni omenjal. Da ne govorimo o četrtkovi ter včerajšnji rimski psiho-drami njene Demokratske stranke. Prav med njenim včerajšnjim obiskom v uredništvu so »prosti strelci« DS osramotili ne samo Pier Luigija Bersa-nija, temveč tudi župana Firenc Mattea Renzija, ki je podprl predsedniško kandidaturo Romana Prodija. »Klavrne otroške igrice,« je dogajanja v svoji stranki bridko komentirala Serracchianijeva, ki je sicer zapustila redakcijo pred koncem rimskega glasovanja in torej pred novim klavrnim porazom DS. Izrazila je obžalovanje zaradi izključitve Levice iz volilne tekme in poudarila, da obstajajo številne skupne programske točke med levico in levo sredino. Kandidatka leve sredine za predsednico Furlanije-Julijske krajine se zaveda, da so politična dogajanja na državni ravni zasenčila deželne volitve. »Dolgo časa smo imeli vtis, da se vse suka okrog finančnih zlorab deželnih svetniških skupin. Ta problem je zelo pereč, gospodarska in družbena kriza, ki vse bolj pesti tudi FJK, pa je šele v zadnjih dneh doživela pozornost, ki jo zasluži,« pravi kandidatka. Kdor bo glasoval za Gibanje 5 zvezd bo po njenem mnenju objektivno pomagal Renzu Tondu. Nekatere kritike, ki jih Grillo namenja politiki in politikom, so popolnoma upravičene. Po mnenju kandidatke to ni problem, čudno je, da Gibanje 5 zvezd tako zanemarja deželno stvarnost in s tem »de facto« neupra- Debora Serracchiani je prepričana, da kdor glasuje Gibanje 5 zvezd dejansko pomaga desni sredini Renza Tonda kroma vičeno prizanaša Tondovi desni sredini, ki jo na lokalni ravni primerja z levo sredino. Takšen Grillov pristop se Ser-racchianijevi zdi ne samo krivičen, temveč tudi skregan z resnico. Tudi v primeru poraza bo kandidatka vsekakor odstopila iz evropskega parlamenta in izbrala deželni svet, razen, če se med predsedniškimi kandidati ne uvrsti šele na tretje mesto, kar ji bi po volilnem zakonu onemogočilo vstop v skupščino v FJK. Ob tako negativnem rezultatu bi Serracchianijeva verjetno ostala v Strasbourgu. Tondova vlada je razočarala na vsej črti. Na gospodarskem področju ni bila sposobna oceniti zelo hudih učinkov splošne krize, v zunanjih odnosih se je zaradi volilne računice s Severno ligo zaprla v t.i. makroregijo in popolnoma zanemarila vse ostalo. Zanemarjala je odnose s Slovenije (Debora Ser-racchiani bi se rada srečala z novo pre-mierko Alenko Bratušek) in z drugi avtonomnimi deželami, začenši s Triden-tinsko-Južno Tirolsko. Kritika na vsej črti, a to ni dovolj, če hočeš zmagati moraš prepričati volivce. Kandidatka ima v mislih odprto in moderno deželno upravo, ki bo znala v močno spremenjenih okoliščinah na novo razmisliti svojo posebnost in upravno avtonomijo. To česar ni znal ali hotel narediti Tondo, bo morala v težkih kriznih razmerah narediti leva sredina. Dosedanja deželna vlada je padla na izpitu tudi v odnosu do sloven- ske manjšine, je poudarila Serracchia-nijeva. Namesto, da bi ovrednotila bogastvo, ki jo predstavljajo Slovenci (isto velja za Furlane), se je deželna uprava omejevala na birokratsko razdeljevanje državnih prispevkov slovenskim ustanovam. Ne gre samo za denar, temveč tudi za vse ostalo, ki tako ali drugače zadeva slovensko narodno skupnost. Serracchianijeva je izpostavila hude napake in pomanjkljivosti pri upravljanju čezmejnih projektov med Italijo in Slovenijo. Dežela bo zaradi svoje nemarnosti morala vrniti Bruslju kar 14 milijonov evrov zaradi neizkoriščenih evropskih projektov, čezmejne projekte med Italijo in Hrvaško ne bo upravljala ter usmerjala naša dežela, temveč Veneto. Negativen in površen odnos Dežele do slovenskega življa je izstopal tudi na področju kmetijstva in prostorskega načrtovanja. Značilna je afera priznanja vina Prosecco DOC, pri kateri je deželno kmetijsko odborništvo dobesedno prelisičilo kraške pridelovalce tega priznanega vina, ki nosi ime po vasi Prosek. Ton-do in pristojni odbornik Claudio Violino sta si prizadevala le za vinogradništvo v Furlaniji, Kras jima je vedno bil deveta briga. Primer omalovaževalnega odnosa Dežele do Krasa in Kraševcev so tudi evropska zaščitena območja (ital. kratici ZPS in SIC), ki zavirajo razvoj kmetijskih dejavnosti. Če bo zmagala leva sredina, bo radikalno spremenila ta območja, je dejala njena predsedniška kandidatka. To bo naredila sporazumno s kraškimi občinami, ki so od Tondove uprave zaman zahtevale resne upravne načrte za ta območja, ki jih je sicer na zahtevo Evropske unije uvedla Illyjeva deželna vlada. Gostja Primorskega dnevnika podpira železniško povezavo med Trstom in Koprom, ki bi koristila Italiji in Sloveniji, zlasti obema pristaniščema. Zaradi splošne finančne krize se ji zdi načrt hitre železnice v teh pogojih zelo daleč, zato bi bilo treba posodobiti sedanjo železniško progo. Tudi na tem področju je Tondova uprava popolnoma zatajila, da ne govorimo o tretjem pasu avtoceste Trst-Benetke, za katerega manjka finančni načrt, kar zna finančno gledano spraviti na kolena deželne blagajne. Tondo, ki je v nekem intervjuju prostorsko in drugo načrtovanje označil kot »ostanek komunistične ideologije«, se je šele v zadnjih dneh volilne kampanje spomnil nekaterih potrebnih ukrepov na gospodarskem področju, ki bi jih lahko izvedel v petih letih mandata, a jih ni, je še poudarila kandidatka leve sredine za predsednico Furlanije-Julijske krajine. S.T. VOLITVE - Deželni svetnik Igor Kocijančič za levo sredino TRST - »Osebno sem tudi sam še razočaran in jezen zaradi izključitve naše liste z deželnih volitev. Menim, da je šlo za togo in krivično odločitev in dobro razumem tudi razloge tistih tovarišic in tovarišev, ki so izjavili, da se volitev ne bodo udeležili ali pa da bodo razveljavili glasovnico. Razumem, ampak ne soglašam, iz več razlogov. Najprej zato, ker smo komunisti vedno pozivali k izvajanju volilne pravice in dolžnosti in ker sem še vedno trdno prepričan, da mora udeležba na volitvah služiti nečemu, ne sme biti zgolj priložnost za izražanje nelagodnosti, protesta ali lastne ogorčenosti in nezaupanja,« piše v izjavi Igor Kocijančič, deželni svetnik Mavrične levice. »V tem zadnjem desetletju, najprej kot Stranka komunistične prenove, nato kot deželna lista Mavrične levice smo bili del levosre-dinskega zavezništva v FJK, najprej kot sestavni del večine z Demokratično zavezo v obdobju od 2003 do 2008, nato pa kot opozicija Ren-zu Tondu. Vedno smo skušali delovati kot levi pol koalicije in po naših močeh in zmožnostih smo se trudili, zato da bi se deželni svet soočil s prizadevanji tistih, ki se upirajo velikim infrastrukturam kot so HŽ, elektrovodi in plinski terminal, z vprašanjem bodočnosti pristanišča in železarne, s tistimi, ki se še vedno borijo za javno zdravstvo in skrbstvo, ki se naprezajo za zaščito okolja, ki si prizadevajo, da bi kultura in šolstvo imeli pripadajoče dostojanstvo tudi v FJK.« Kocijančič je prepričan, da ima levičarsko ljudstvo tudi v tržaškem okrožju možnost, da izrazi koristen glas, zato da bi navedene teme našle mesto in še živele tudi v novem deželnem svetu. To lahko uresniči tudi z izbiro med nekaterimi kandidati iz koalicije, ki podpira Deboro Serracchiani. »Če se povrnem na osebno raven, lahko rečem, da bi nekateri kandidati z list DS, SEL in Slovenske skupnosti prav dobro lahko zastopali zgoraj navedene vsebine in stališča. Imam še nekaj časa, da se odločim, komu bom zaupal svoj preferenčni glas, ampak sem že odločil, da bom šel na volišče in podprl levosredinsko koalicijo, prav zato, ker niso vsi enaki: nekateri so boljši od drugih, zato zaslužijo zaupanje tudi tistih, ki tako kot jaz, nimajo več lastne liste na glasovnici,« je v sporočilu še zapisal Kocijančič. VOLITVE - Slovenska komponenta DS »V Trstu za Ukmarja, v Gorici za Waltritscha« TRST - V nedeljo in ponedeljek je v FJK pomembna volilna preizkušnja, ki poteka v izredno zapletenem in nejasnem političnem scenariju na vsedržavni ravni. Vsekakor pa moramo upoštevati, da je dežela poglavje zase: odločali bomo o bodočnosti FJK, ki je bila v teh zadnjih petih letih Tondove vlade odrinjena na rob dogajanja, meni slovenska komponenta Demokratske stranke. S kandidaturo Debore Serracchiani, deželne tajnice DS, ki jo podpirajo še druge sile znotraj levosredinske naveze, se nam odpira enkratna priložnost, da obrnemo stran. »V sklopu njenih prizadevanj ima posebno mesto slovenska narodnostna skupnost, ki je skupaj z ostalimi jezikovnimi manjšinami med najpomembnejšimi razlogi za posebnost dežele. Z zmago Debore lahko odpremo novo obdobje glede odnosov deželne uprave do Slovencev, saj so bili le-ti v zadnjem obdobju na zelo nizki ravni. Tondova uprava ni poskrbela niti za uresničitev lastnega zakona o slovenski manjšini, kje pa, da bi ustvarila primerne pogoje za njeno nadaljnjo rast.« »Na listi DS kandidirata tudi Stefano Ukmar na Tržaškem in Aleš Wal-tritsch na Goriškem. Slovenci DS nismo imeli svojega predstavnika v zadnjem mandatu, kar je bilo očitno pri spreje- manju posameznih ukrepov, saj ni bilo mogoče zaznati dovolj občutljivosti s strani naših deželnih svetnikov, ki bi se morali redno in odločno zanimati za razplet posameznih težav slovenske manjšine. Prav zaradi tega smo prepričani, da je prioritetno ponovno izvoliti v deželni svet slovenskega predstavnika DS.« »Glede na dosedanje izkušnje v tržaškem oz. goriškem občinskem svetu oba kandidata zaslužita zaupanje slovenskih volivcev. Njuno dosedanje delo in obravnavanje vsakdanjih problemov naše skupnosti - od šolstva do rabe slovenskega jezika, od gospodarskih vprašanj do prostorskih - dokazuje, da imata potrebno znanje in sposobnosti, da bosta lahko odigrala pomembno vlogo v novem deželnem svetu v korist slovenske manjšine in celotne deželne skupnosti. Za zmago Serracchianijeve in izvolitev Ukmarja ter Waltritscha je potreben vsak glas. Zato vas pozivamo, da ne razpršite svojega glasu in da prispevate k zmagi leve sredine in še posebej DS. Istočasno vas vabimo, da omogočite povratek Slovenca DS v deželni svet s preferen-čnim glasom Ukmarju na Waltritschu. Kar zadeva videmsko pokrajino, pa je na listi DS kar nekaj kandidatov, ki si zaslužijo slovenske glasove,« poudarja slovenska komponenta DS. VOLITVE - Apel slovenske stranke »Podpora SSk je glas za vse nas« TRST - Stranka Slovenska skupnost poziva vse Slovenke in Slovence naše narodne skupnosti v deželi Furla-niji Julijski krajini, da se v nedeljo in ponedeljek udeležijo volitev za obnovo deželnega sveta. Pri tem naj se posluži-jo pravice, da svojo državljansko dolžnost opravijo z dvojezično volilno izkraznico, ki jo lahko dvignejo na občinskih volilnih uradih. Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti smo zadovoljni - piše v sporočilu SSk - da je naša predsedniška kandidatka Debora Serracchiani izbrala geslo: »Postanimo zopet posebni-Torniamo ad essere speciali«, kar je še posebno pomembno v luči dejstva, da prebivajo na ozemlju dežele FJK kar tri narodne manjšine, slovenska, furlanska in nemška. Ključno je po mnenju SSK, da FJK okrepi svoje pristojnosti in prejme za to ustrezna finančna sredstva. »Za nas je ključno, da pridobimo avtonomijo na področju izobraževanja in šolstva, ki sta namreč najboljša investicija, da bo mladim omogočena zaposlitev in jim ne bo treba iskati dela v tujini. To je prava katastrofa še posebej za našo narodno skupnost, ki s tem izgublja najboljše kadre, mlade in prihodnje družine. Poglavitna naloga nove deželne uprave bo, da ljudem, družinam, delavcem in podjetjem v FJK ustvari pogoje, po katerih najti izhod iz krize. Doslej žal teh pogojev ni bilo, zato je sprememba nujna.« »Slovenci v Italiji, prav zato, ker imamo zbirno slovensko stranko Slovensko skupnost, moramo aktivno prispevati za novo smer deželne politike. Naredimo to tako, da oddamo glas za SSk in njene kandidate. Več glasov bo prejela SSk, večjo težo bo imela naša narodna skupnost v deželnem svetu, in politika nam bo morala izkazati spoštovanje in upoštevanje, ker smo temeljni element te naše bogate stvarnosti. Glas za Slovensko skupnost je torej glas za vse nas,« piše v sporočilu. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. aprila 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POLITIKA - Nekaj več kot milijon volilnih upravičencev Jutri ves dan in v ponedeljek dopoldne deželne volitve Volišča v nedeljo odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 15. ure Jutri in v ponedeljek bodo v Fur-laniji-Julijski krajini deželne volitve. Volivke in volivci bodo neposredno izvolili deželni svet ter predsednika oziroma predsednico deželnega odbora. Za to mesto kandidirajo Franco Bandelli (gibanje Un'Altra Regio-ne), Saverio Galluccio (Gibanje 5 zvezd), Debora Serracchiani (leva sredina) in aktualni predsednik Ren-zo Tondo iz vrst desne sredine. Predsedniške volitve so enokrožne in zmaga kandidat, ki bo prejel največ glasov (tudi enega več od ostalih kandidatov). Deželnih svetnikov bo po novem 49 namesto dosedanjih 59. Volišča bodo v nedeljo odprta od 8. do 22. ure, v ponedeljek pa od 7. do 15. ure. Na volišče pridemo z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima ali je zapolnil vse razpoložljive volilne žige, lahko novo izkaznico (po možnosti dvojezično) dvigne na občinskem volilnem uradu. Danes bodo občinski volilni uradi odprti do 14. ure, na dan volitev pa z istim urnikom kot volišča. Na volišču bomo dobili eno samo glasovnico. Na voljo imamo razne načine glasovanja. Lahko izbiramo samo kandidata za predsed- Takšna bo glasovnica za deželne volitve v tržaškem volilnem okraju, ki zaobjema ozemlje tržaške pokrajine stvo Dežele tako, da njegovo ime ali znak označimo s križcem. Lahko prekrižamo predsedniškega kandidata in istočasno simbol z njim povezane stranke. V tem primeru lahko oddamo preferenco kandidatu na tej listi tako, da napišemo njegov PRIIMEK (številk ne pišemo). Lah- ko pa prekrižamo samo simbol izbrane stranke in tudi v tem primeru lahko oddamo preferenco izbranemu kandidatu. S tem podpremo tudi kandidata za predsednika, ki ga izbrana lista podpira. Seznami kandidatov so na ogled na voliščih, za kakršen koli dvom se lahko obrne- mo na predsednika volišča oziroma na skrutinatorje. Volilnih upravičencev je vsega skupaj 1.099.336 (528.823 moških in 570.513 žensk). Štetje glasov se bo začelo takoj po zaprtju volišč, tako da bodo neuradni dokončni rezultati znani že v ponedeljek zvečer. Močnik: Glasujte za Slovensko skupnost Slovenska skupnost vabi vse volilke in volilce, da se polnoštevilno udeležijo volitev za obnovo deželnega sveta , ki bodo v nedeljo in ponedeljek, ter da prekrižajo simbol Slovenske skupnosti. »Ob tem naj oddajo svoj preferenčni glas enemu od kandidatov, ki se zanjo predstavijo, saj so vsi enakovredni glede podpore volilk in volivcev,« je v volilnem apelu zapisal pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Slokarjev poziv za Federico Seganti Danilo Slokar, eden vodilnih zastopnikov krajevne Severne lige, se v pozivu volivcem zavzema za izvolitev Federice Seganti. Prepričan je, da je dosedanja deželna odbornica dobro opravila svojo nalogo in je bila pozorna tudi do kraškega ozemlja ter do vprašanj, ki se tičejo slovensko manjšino. Ferrero (SKP) zelo kritičen do leve sredine Paolo Ferrero, vsedržavni tajnik Stranke komunistične prenove, je bil med včerajšnjim obiskom v Trstu zelo kritičen do leve sredine. Očital ji je stalno »koketiranje« s Silviom Berlusco-nijem. Če bi levica imela zastopnike v parlamentu, bi podprla predsedniško kandidaturo Stefana Rodotaja, je poudaril Ferrero. ZGONIK - Nerazumljiva odločitev deželne komisije Črtani projekti! Take klofute zgoniška občina si res ni zaslužila! Deželna komisija, odgovorna za oceno evropskih projektov, je zavrnila načrte, ki jih je nazadnje predstavila zgoniška občina. A ne zato, ker bi bili projekti pomanjkljivi, neizvedljivi ali neustrezni. Ne! Zavrnila jih je iz razlogov, ki so - milo rečeno - povsem iz trte izviti. Prvič: zapisala je, da občini ne gre odobriti teh načrtov, ker »občina nima izkušenj z evropskimi projekti.« (!?) In drugič: » ... ker ne razpolaga z gospodarskimi sredstvi za njihovo izvedbo.« Vse to preprosto ni res! Prav zgoniška občina je bila tista, ki je v sodelovanju s sosednjo repentabrsko občino orala ledino evropskih projektov, ko se drugim velikim občinam v Furla-niji-Julijski krajini (vključno z Občino Trst) še sanjalo ni, kaj so sploh evropski projekti. Uprava župana Mirka Sardoča je v začetku stoletja sprevidela, da predstavlja evropski program Interreg 3A Ita-lija-Slovenija 2000-2006 veliko priložnost za razvoj kraškega območja. Ogenj brez meja in Spoznaj Kras sta bila pilotska projekta, ki ju je - s slovenskimi partnerji, čezmejnimi občinami - zgoniška občinska uprava uspešno spravila pod streho. Nadgradil ju je projekt Kraški okraj, ki ga je leta 2005 »požegnala« prisotnost veleposlanika Evropske unije v Sloveniji Er-wana Fouereja. Občina Trst je - za časa desnosredinske uprave Roberta Dipiaz-ze - dobesedno capljala za temi projekti in ji še ni uspelo doseči niti desetinko tega, kar je na področju evropskih projektov storila po številu prebivalstva skoraj stokrat manjša zgoniška občina. Tudi ocena deželne komisije, da Županstvo v Zgoniku Občina Zgonik ne razpolaga z zadostnimi gospodarskimi sredstvi za izvedbo projektov, je popolnoma zgrešena. Tako pravi samo računsko sodišče z ugotovitvijo, da »so računi zgoniške občine neoporečni«, je na zadnji občinski seji v odgovor na vprašanje svetnika Ljudstva svobode Denisa Ziganteja poudaril župan Mirko Sardoč. Vse kaže, da je bilo dosedanje uspešno izvajanje evropskih projektov na območju zgoniške občine »nekomu« trn v peti. Drugače si ni mogoče razlagati take klofute, ki jo je iz deželnih logov prejela zgoniška občina, in z njo celotno kraško območje. M.K. kroma DEVIN-NABREŽINA - Po županovi uredbi Rilke: devinski princ odstranil pregrade Carlo Thurn und Taxis kroma Proseška postaja: nekaj se premika Vodstvo tržaške carine se bo v ponedeljek srečalo z uslužbenci podjetij Interland in Fratelli Prioglio, ki delujeta na Proseški postaji. Uslužbenci so že pred časom zaprosili za srečanje, da bi na njem opozorili, kakšne hude posledice bi za obe podjetji imelo zaprtje sedeža carine na Proseški postaji. Zaposleni - skupaj jih je skoraj 70 - bi želeli izvedeti, zakaj se je vodstvo carine odločilo za zaprtje sedeža na Proseški postaji. Dejstvo, da bi morala po novem plačevati visoko najemnino za sedanji sedež, je lahko le izgovor, saj sta podjetji in pristaniška oblast poiskali drugo lokacijo, v kateri bi lahko carina delovala, ne da bi morala plačati najemnino. Ko bi vodstvo potrdilo zaprtje carine, bi bilo kakih 70 delovnih mest pod vprašajem. Zato so uslužbenci zaprosili za srečanje, ki bo v ponedeljek ob 8.30. Dve uri pozneje pa bo na tržaški prefekturi institucionalno srečanje med zgoniško občino, predstavniki podjetij in vodstvom carine. Vladimir Kukanja Devinski princ Carlo Thurn und Taxis se je »pokoril« uredbi devinsko-nabrežinskega župana Vladimirja Kukanje in dal včeraj popoldne odstraniti pregrade, s katerimi je zaprl dostop na tisti del Rilkejeve pešpoti, ki je v njegovi lasti. Uslužbenci podjetja Edilcar-so, ki mu je princ poveril nalogo, naj preveri stanje na pešpoti, so prestavili kovinske pregrade s pešpoti na območju ob vhodu v Devin, ki mu do- kroma mačini pravijo pri Kupčevih, in kakih 200 metrov po avtokampu iz smeri od Sesljana proti Devinu. Na vseh vhodih na prinčevo lastnino pa so ostale table s prepovedjo vhoda na zasebno last. Župan Kukanja je v sredo izdal uredbo, s katero je ukazal devinskemu princu, naj v roku treh dni odstrani pregrade, in sicer iz varnostnih razlogov. Rilkejeva pešpot se namreč nahaja na območju deželnega naravnega rezervata Devinskih sten. Dostop na to območje mora biti zagotovljen. Rok za spoštovanje uredbe bi zapadel danes. Carlo Thurn und Taxis pa se je odločil, da odstrani pregrade dan prej. Dostop na njegovo lastnino pa je prepovedan, na kar opozarjajo table ob vhodih. »Če bo kdo vstopil na zasebno lastnino, bo za to odgovoren, v primeru nesreče, pa bo odgovoren župan zaradi izdaje uredbe,« je pred dvema dnevoma opozoril princ Thurn und Taxis. Obenem je napovedal, da bo proti županovi uredbi vložil priziv na deželno upravno sodišče. V začetku prihodnjega tedna naj bi to storila odvetnica Tiziana Benussi. M.K. / TRST Sobota, 20. aprila 2013 5 ŠKEDENJ - Po posegu svetnikov Slovenske skupnosti Igorja Švaba in Sergija Petarosa Dvojezični smerokaz za Škedenjski etnografski muzej V Škednju so končno namestili dvojezični smerokaz, ki usmerja proti škedenjskemu etnografskemu muzeju. Tržaška občinska uprava je dala odstraniti dosedanjo tablo, na kateri je bilo ime škedenjskega etnografskega muzeja napisano le v italijanščini, in jo zamenjala z dvojezično ter s tem po dveh letih ugodila zahtevi domačinov. Zgodbo smerokaza je obnovil tamkajšnji rajonski svetnik Slovenske skupnosti Sergij Petaros. Leta 2011 je na vabilo duhovnika Dušana Jakomina takratni tržaški župan Roberto Dipiazza v spremstvu občinskih svetnikov Igorja Švaba (Slovenska skupnost) in Roberta Decarlija (Občani) obiskal ške-denjski etnografski muzej. Med ogledom je bila izražena želja po postavitvi dvojezičnega smerokaza, ki bi nakazala smer za etnografski muzej. Župan je občinskima svetnikoma predlagal, naj predstavita resolucijo s to zahtevo, kar sta Švab in Decarli tudi storila. Občinska uprava je resolucijo osvojila, pri čemer pa je zahtevo občinskih svetnikov le ... polovično izpolnila. V Ul. Soncini, nasproti Doma Jakoba Ukmarja, je dala namreč namestiti tablo s samim italijanskim napisom: Museo etnografico di Servola. Slovenski je izostal. Igor Švab kroma Sergij Petaros Ta »pozabljivost« je presenetila domačine. Jezni so bili na desnosre-dinsko občinsko upravo in zahtevali namestitev dvojezične table. Občinske volitve pred dvema letoma so odpihnile desnosredinsko upravo. Domačini so tudi novi Coso-linijevi upravi zastavili vprašanje manjkajočega slovenskega imena Ške-denjskega etnografskega muzeja. Ob Iz Francije se naši deželi bliža hladna fronta. Danes bo nad Ligurskim Zalivom nastalo ciklonsko območje in nad nami bodo v višinah začeli dotekati zelo vlažni tokovi z jugovzhoda.V prizemlju bo pa pihal bolj suh severovzhodnik. V hribih in na zahodu bo prevladovalo oblačno vreme z rahlimi do zmernimi padavinami, tudi s prekinitvami. Več padavin bo v Karnijskih Predalaph. Meja sneženja bo nad okoli 1800m. Na vzhodni obali ter na vzhodni ravnini bo v glavnem oblačno z zmerno burjo, ter manjšo verjetnost za padavine. Zmerno do pretežno oblačno bo in večinoma suho. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, v krajih z burjo do 15, najvišje dnevne pa večinoma od 17 do 22 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Verjetne bodo plohe in tudi kakšna nevihta. Možne pa bodo tudi začasne razjasnitve. Zjutraj bo pihala zmerna burja. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe. V ponedeljek bo oblačno s pogostimi krajevnimi plohami. Kazen za igralce NBA NEW YORK - V končnici severnoameriške lige NBA bodo morali košarkarji, ki radi zaigrajo prekrške, paziti, kako bodo odigrali svoje vloge. Vodstvo tekmovanja je namreč sporočilo, da bodo v odločilnem delu sezone že prvo namerno padanje po tleh kaznovali s 5000 dolarji. Med rednim delom sezone so «padalci» za prvi zaigran prekršek dobili le opozorilo, potem pa so nastopile finančne kazni. Po koncu rednega dela so iz NBA sporočili, da so v sezoni doslej obravnavali 24 takšnih primerov, petim igralcem so zaračunali po 5000 dolarjev, ker so prehitro padli več kot enkrat. Zdaj bo drugače, saj bo 5000 dolarjev kazen že za prvi odigran prekršek. ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Najstarejši človek na svetu dopolnil 116 let 45 miši in 20 polžev odletelo v vesolje TOKIO - Najstarejši človek na svetu, Japonec Jiroemon Kimura, je včeraj dopolnil 116 let. Častitljivo obletnico je praznoval v krogu družine in prijateljev, čestitali so mu tudi predstavniki oblasti in Guinnessove knjige rekordov. V njegovem rodnem mestu Kjotango bi sedaj radi odkrili skrivnost dolgega življenja in so v zvezi s tem sprožili raziskavo. Japonski premier Šinzo Abe je Kimuri čestital prek video posnetka. Kimura se je rodil leta 1897, decembra lani pa je postal najstarejši človek na svetu. Ima pet še živečih otrok, 14 vnukov, 25 pravnukov in 14 pra-pravnukov. 38 let je delal na lokalni pošti, po upokojitvi pa se je posvetil kmetovanju. MOSKVA - Rusija je včeraj v vesolje poslala satelit, v katerem se med drugim nahaja 45 miši, 20 polžev in 15 gekonov. Satelit bo v vesolju ostal mesec dni, Rusiji pa bodo zbrani podatki morda lahko v pomoč pri pripravi načrtovane prve človeške misije na Mars, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Satelit Bion-M so izstrelili s kozmodroma Bajkonur ob 14. uri po moskovskem času. Med živimi bitji, ki jih je ponesel s sabo v orbito, so tudi ribe in druge manjše živali. Različne skupine živali so sicer ločene med sabo. Podatki iz raznih raziskav kažejo na zaostanek Italije na mnogih področjih Sergij Premru Predvčerajšnjim so se začele volitve za novega predsednika republike, pojutrišnjem bo znan izid deželnih volitev, samo nekaj dni pozneje bo minilo dva meseca od februarskih parlamentarnih volitev, in Italija je še vedno brez vlade. Čeprav v tujih medijih kar mrgoli komentarjev o edinstvenem dogajanju na italijanski politični sceni, bo moje tokratno poročanje čim bolj aseptično, pa ne samo, ker je razplet dogodkov nadvse negotov, pač pa tudi zaradi obveznega molka na dan pred volitvami. Predstavil bom samo nepristranske podatke, gole številke. Zgovoren prikaz današnje Italije in njenih težav nudi analiza, ki jo vsako leto pripravlja World Economic Forum glede sposobnosti posameznih držav, da izkoristijo potencial sodobne internetne tehnologije. Izsledki slonijo na pokazatelju Networked Readiness Index (NRI), ki ne meri samo stopnje povezave s spletom, pač pa tudi vpliv na celotno družbo in sposobnost posameznikov, podjetij in institucij, da izkoristijo možnosti, ki jih nudijo najsodobnejše komunikacijske tehnologije. In rezultat, ki ga je te dni objavil Svetovni ekonomski forum, je za Italijo porazen: ne samo da se uvršča dokaj nizko na lestvici NRI, pač pa iz leta v leto zaseda vse nižji položaj. Leta 2007 je Italija bila na 42. mestu na lestvici 144 držav, leta 2008 na 45. mestu, lani na 48., letos pa je zdrknila na 50. mesto za Turčijo, Panamo, Jordanijo, Črno goro in Poljsko. Na prvih desetih mestih lestvice so se letos uvrstile Finska, Singapur, Švedska, Nizozemska, Norveška, Švica, Velika Britanija, Danska, Združene države in Tajvan. Pred Italijo so se v Evropi uvrstile tudi Nemčija, Luksemburg, Islandija, Avstrija, Estonija, Belgija, Francija, Irska, Malta, Litva , Portugalska, Ciper, Slovenija, Španija, Latvija, Češka, Madžarska, ter že omenjeni Črna gora in Poljska. Na slabšem od Italije so Hrvaška, Rusija, Slovaška, Grčija, Makedonija, Bolgarija, Ukrajina, Romunija, Moldavija, Bosna in Hercegovina, Albanija in Srbija. Lahko bi rekli, da je glede interneta Italija vodilna v skupini nerazvitih evropskih država. Sicer je v zadnjih letih tudi Slovenija zdrknila navzdol, vendar je še vedno krepko na boljšem kot Italija: leta 2007 je bila na 30. mestu svetovne lestvice, naslednje leto na 31. mestu, zadnji dve leti pa zaseda 37. mesto. Druga, manj pomenljiva, a vseeno zanimiva statistika zadeva Italijo z zornega kota fizičnega stanja njenih prebivalcev. Objavili so namreč svetovni pregled indeksa telesne teže (angleško Body Mass Index - BMI), ki je mednarodno sprejet način izračuna optimalne telesne teže in sloni na višini, teži in spolu. Čim višja je vrednost BMI, tem večje je tveganje glede bolezni srca in ožilja, diabetesa, visokega krvnega pritiska in drugih zdravstvenih problemov. In vsaj na tej lestvici se Italija uvršča na zadovoljivo mesto. Države, kjer imajo prebivalci najnižji BMI, so povsem predvidljivo Bangladeš, Eritreja, Etiopija in druge revnejše države, kjer je veliko podhranjenih, kot jim pravijo analitiki, oz. lačnih, kot se jim pravi z manjšo mero hinavščine. V teh državah BMI znaša povprečno 20 točk. Najbolj debeli so v Kuvajtu, potem v ZDA, na otokih Trininad in Tobago ter v Argentini, kjer povprečni BMI znaša 29 točk. Italijani pa beležijo povprečno 25 točk BMI, kar je skoraj optimalno. Boljše od Italije se glede telesne teže v Evropi uvrščajo Romunija, Estonija, Francija, Moldavija, Ukrajina, Danska, Latvija, Irska in Nizozemska, in še te samo za nekaj desetink točke, nekoliko debelejši pa so Slovenci, ki merijo povprečno 25,6 BMI. Povprečna teža ljudi na svetu znaša 62 kg, najbolj drobni so Azijci s 57.7 kg, sledijo Afričani s 60.7 kg, povprečna telesna teža v Južni Ameriki znaša 67.9 kg, v Evropi 70.8 kg, v Oceaniji 74,1 kg in kar 80.7 kg v bogati Severni Ameriki, kjer 66 odst. prebivalstva je že prestopilo mejo debelosti. V Italiji je teh samo ena tretjina vseh prebivalcev, za nizko stopnjo debelosti se Italijani morajo zahvaliti mediteranski dieti z manjšo količino maščob. Italija je za Japonsko na drugem mestu svetovne lestvice glede povprečne starosti, zanimivo pa je, da so na prvih desetih mestih skupaj z Japonsko izključno evropske države. V resnici je na prvem mestu kneževina Monako, kar pa statistično ni pomenljivo, kot velja tudi za otoka Jersey in Guernsey ter za San Marino, Liechtenstein in Hong Kong. V tako poenostavljeni lestvici je torej vrstni red naslednji: Japonska (povprečna starost 46,5 let), Italija (45,6) Nemčija, Avstrija, Grčija in Slovenija (43 let povprečne starosti prebivalstva). Na drugem koncu lestvice so države z najmlajšim prebivalstvom, ki so seveda v Afriki: najmlajše prebivalstvo beležijo v Ugandi in Nigerju s povprečno starostjo samo 15 let. Pa še nekaj v zvezi z demografijo: srednje trajanje življenja je v Italiji 82 let, kar jo postavlja na 10. mesto v svetovni lestvici, Slovenija pa je na 48. mestu s 75. leti življenjskega pričakovanja ob rojstvu. V trenutku, ko pišem, to je v petek popoldne ob 15. uri, Italija šteje 61.264.308 prebivalcev, v teku dneva se je rodilo 970 otrok, umrlo je 982 oseb, zabeležili so 638 novih prise- ljencev. 24.265.975 oseb je stalno zaposlenih, 3.217.492 ima začasno službo, 2.569.123 je uradno brezposelnih. Od začetka leta so zabeležili 74.681 porok in 38.091 zakonskih ločitev, potrosili so 663.496.845 evrov za estetske kirurške posege in 15.470.115.708 evrov za stave in loterije. Od začetka leta so zabeležili 80.311 stanovanjskih tatvin, zasledili so samo 1.606 krivcev. Včeraj so v Italiji prodali 49.484.421 mobilnih telefonov, poslanih je bilo 49.484.421 sms sporočil, Italijani so pokadili 8.657.552 cigaret in potrosili 107.273.043 evrov za nakup mamil. 83.581.098 evrov je šlo za izplačilo interesov na javni dolg, ki je ob 15. uri znašal 2.039.255.192.693, kar pomeni, da je vsakega državljana z novorojenčki vred bremenilo 33.286 evrov dolga. Od polnoči je povprečni zaposlen zaslužil čistih 32 evrov, vodilni kadri 137 evrov, parlamentarci 349 evrov, top menedžerji 6.111 evrov, nogometaš Ibrahimovic pa 20.244 evrov. Stroškov za Kvirinal oz. predsedstvo republike je od začetka leta do včeraj bilo za 70.742.805 evrov, za poslansko zbornico 317.029.094 evrov. Od začetka leta do včerajšnjega dne je bilo utajenih 89.254.362.699 evrov davkov. Tudi to je Italija, s katero se bosta morala spoprijeti novi predsednik republike in nova vlada.