POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA ■ IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v social, le namene d el a v stvu in nam&šieacem.. vsaka nianso Sle«. 31 • «4ari«»ar, torek, dne 14. marca 1939 a Leto XIV HrvaSko vprašanje in n*ve volitve ki jih nekateri nočejo. V proračunski razpravi v narodni skupščini dajejo vladni in opozicijski poslanci razne izjave tudi o hrvaškem vprašanju, Dočim so opozicionalci na-glašali potrebo pravične rešitve tega vprašanja, je poslanec JRZ Franc Gabrovšek v svojem zaključnem govoru prijel naravnost za roge in povedal nekaj, s čemer nihče, ki misli količkaj napredno, zlasti ne socialistični delavski razred, ne more biti soglasen. Poslanec Gabrovšek je priznal hrvaško vprašanje, kar je prav. Govoril je pa potem o legitimaciji onih, ki bi to vprašanje rešili. Dr. Maček ima legiti-maciio, da govori v imenu Hrvatov. Pri novih volitvah ne more dobiti več glasov. Kako je s Slovenci, je znana stvar. Za stvar sporazuma ni potrebna nova narodna skupščina, ker bo sedanja storila vse, da pride do sporazuma. Sedanja narodna skupščina ni nobena zapreka za sporazum, ona ie sprejela tudi vladino deklaracijo, za katero je dalo pobudo namestništvo . .. Stališče gospoda poslanca Gabrovška jugoslovanski svobodoljubni državljani ne morejo odobravati. Narodna skupščina je bila izvoljena po veljavnem volilnem redu in postopku, ki ne more nuditi prave slike volje državljanov. O vsem tem se je govorilo mnogo tudi v narodni skupščini. Hrvaško vprašanje je problem, ki se ne nanaša samo na Hrvaško, ampak na reforme in ureditev vse države. Tu ne gre le za to, kdo bo gospodaril na Hrvaškem, kdo v Sloveniji ali kdo v drugih pokrajinah države. Če bi bil problem tak, bi s tem samo parcelirali državo v razne vilajete, v katerih bi potem gosoodovale razne ideološko nezdrave klike in ovirale razvoj in napredek države v celoti. Iz govora poslanca Gabrovška, dasi ni iasno označena. ie posnemati to tezo: Gospod Gabrovšek zaupa samo tej narodni skupščini in samo izvoljenim poslancem v Sloveniji. Mi smo z odločnostjo za rešitev hrvaškega problema. Ne moremo in ne smemo pa pri tem prezreti, da mora rešitev hrvaškega problema, oziroma ureditev notranje političnih in upravnih stvari biti taka, da ne bo trpel napredek države, da ne bodo lokalno °mejene svoboščine državljanov, ne na Hrvaškem, ne v Sloveniji in ne drugod. Reševanje tega problema torej ni samo vprašanje g. Gabrovška in sedanje narodne skupščine, ki je bila izvoljena po veljavnem volilnem redu in v kateri nedvomno niso varovani vsi interesi, o katerih bi se razpravljalo pri reševanju hrvašega problema. Ta vprašanja so delikatna in se morejo rešiti na podlagi, ki jo pripravi sedanja vlada, ostalo pa prepusti novi narodni skupščini, »> * ?,m. .. j. j,. . — Sporazum namreč ne more biti parcelizaciia interesnih sfer v prid reakciji, ker bi tak sporazum nič ne koristil, ampak vedno Tzncva povzročal sporna vprašanja- —• Hrvaški Pr°bleni je problem ne le socialnega, političnega in gospodarskega ter kulturnega sporazumi, ampak predvsem duhovnega. Tu ie pa treba nekaj več, kot bi morda utegnila nuditi sedanja narodna skupščina, kakor kaže glavna teza v govoru poslanca Gabrovška. O tej stvari smo nedavno že itak povedali svoje mnenje. Programatična izjava notranjega ministra v narodni skupščini D rugace kol doslej I Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič o notranji politiki Predsednik vlade je v petek podal načrt notranje politike. V glavnem, je označil iste smernice kakor v deklaraciji vlade. Rekel je, da je to poročilo povsem politično in se bo dotaknil nekaterih vprašanj notranje politike. Najprej je govoril o komunizmu. V vse organizacije in ustanove prihajajo, da zelo vešče, pod krinkami nacionalizma, miroljubja in boja za demokracijo ter narodne svoboščine vrše uničujoče delovanje. Dalje je govoril o svobodi zborovanj. Svoboda zborovanj je bila 1938 kljub predpisom strogosti večja kakor prej. Minister pravi, da je bilo skupaj 18.083 prireditev, ki se jih je udeležilo 5,529.894 oseb. JRZ je imela 5084. cela opozicija pa 6725 zborovanj. Drugih prireditev društev, cerkvenih itd. pa je bilo skupaj 6109. Zakon o tisku, čeprav pravi, da je tisk svoboden, vsebuje ostre in nejasne določbe. Na teh je bil uveden nenavadno strog režim. Današnja vlada je to politiko spremenila in je bila kljub strogim odredbam zakona omogočena svobodna politična reportaža, kakor tudi nepristransko poročanje. Vlada se nadeja, da bo s pomočjo samih zastopnikov časopisja in javnosti mogla v najkrajšem času zagotoviti že popolnejšo in svobodnejšo izmenjavo misli glede vseh perečih vprašanj našega javnega življenja. Vlada namerava odločno in hitro začeti reševanje vsega, kar obsega pojem hrvaškega vprašanja. Predvsem je treba ustvariti večje zaupanje in rešiti problem samo s skupnimi pogajanji, ne z enostranskim dejanjem. Napake se morajo popraviti. Mesto in čas še ni za razlaganje podrobnosti. Kadar je govor o sporazumu, ne more biti govora o diktiranju kake volje. To je predpogoj za pogajanja in za obe strani. Ovreči se morajo predsodki minulosti, da se Pooblastila vladi v finančnem zakonu Komisarijati v Delavskih zbornicah ostanejo. V Čile se pripravljajo na volitve, pri katerih upajo, da bo zmagala levica in bo s tem vlada, ki je tudi levo usmerjena, dobila v parlamentu oporo, katero je doslej pogrešala. Kakor že sporočeno, je vlada predložila Narod, skupščini v odobritev celo vrsto pooblastil, na podlagi katerih bo smela izdajati najrazličnejše uredbe z zakonsko močjo, ne da bi ii bilo za to treba vprašati parlament. Ta praksa je pri nas vpeljana že leta in leta. Izmed številnih pooblastil zanimajo delavce sicer vsa, omenili bomo pa najvažnejše, ki neposredno zadevajo delavske interese. To so zlasti pooblastila, ki jih bo dobil minister za socialno politiko. i za socialno politiko bo po- oblaščen, da v soglasju z ministrskim svetom izda uredbo o delavskih zbornicah, dotlej pa, da razreši izvoljene člane delavskih zbornic in imenuje nove. Nadalje bo smel minister za socialno politiko razširiti obvezno pokojninsko zavarovanje tudi na trgovske pomočnike, zobotehnike in strojnike; razmejiti obstoječa privatna društva bolniških blagajn kot so: »Merkur«, Trgovska bolniška blagajna in slično; spremeni uredbo o podpiranju brezposelnega delavstva; najeti posojilo za dovršitev pričetih paviljonov v državnih bolnišnicah v Ljubljani, Splitu in Beogradu v znesku din 7,5 milijonov dinarjev; za dovršitev državnih bolnišnic v Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Nišu 10,5 milijonov dinarjev, za bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celiu pa 900.000 din pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani. Vprašanje delavcev in uradnikov v državni službi Železniški minister bo smel spremeniti zakon o državnem osobju v tem smislu, da se bodo delavcem,, ki po desetih ali dvajsetih letih nostanejo na-stavljenci, štela v napredovanje in pokojnino vsa leta, ki so jih prebili na železnici. Doslej je par sto takih Drevo-denih delavcev, ki so bili vpokojeni, ne da bi se jim bila štela vsa leta službe, prejemajo namesto 1.200 do 1.400 din samo po 400 din pokojnine. Uradnikom, ki napredujejo po novem ne bo treba več čakati eno leto na povišane prejemke. Nov davek tudi na delavske mezde. Za prihodnjih deset let se bo pobiral za fond za narodno obrambo nov davek v obliki doklade na državne davke, torej tudi od uslužbenskega davka. Višina doklade bo znašala 15 do 25 odstotkov. Delavci bodo plačali 7 in pol do 12 in pol odstotka. Višina doklade se ravna po višini davka in številu rodbinskih članov. Vendar so olajšave predvidene le za tiste delavce, ki imajo štiri ali pa pet otrok. Katoliška cerkev bo dobila vrnjen verski zaklad. Kakor znano konkordat ni mogel biti uzakonjen. Sedaj pa bodo nekatere določbe iz konkordata uzakonili s pooblastili v finančnem zakonu. Najvažnejša je določba o vračanju zaklada verskih ustanov v Sloveniji katoliški cerkvi. Iz dohodkov tega zaklada so doslej dobivali duhovniki svoje plače. Odslej bo posest z vsemi dohodki pripadala cerkvi, duhovniki bodo na dobivali svoje plače tudi še nadalje od države. Veroučitelji bodo imeli od 1. aprila pravico do stanarine kot vsi ostali učitelji. Duhovnikom, ki vstopijo v državno službo, se bodo štela v napredovanje in pokojnino vsa leta, ki so jih prebili v službi cerkve, vendar ne več kot dvajset let. Pooblastila glede političnih zakonov. Vlada bo imela od 1. aprila t. 1. pravico menjati vse doslej obstoječe politične zakone, torej zakon o tisku, zborovanju, društvih, strankah in volitvah v parlament ter občine. Spremenila bo tudi lahko zakon o nošenju in razobešanju zastav. Nekatera druga pooblastila. Vojni minister bo smel vpoklicati na službovanje v stalnem kadru tudi one dela na sporazumu iskreno, odločno in hitro, pa stvarno. Rešitev mora biti v vsakem primeru takšna, da Hrvaška dobi formalno in stvarno enakopravnost v mejah skupnosti. Očita se vladi, da ne pove, o načinu in času, kdaj dobimo politične zakone. Rekli smo, da je treba prekiniti z metodami v preteklosti in da mora politika stvarnega pojmovanja zamenjati politiko taktike in političnega presleplje-vanja. Mnogo vladnih deklaracij je med drugim naglašalo tudi, da dobimo politične zakone, zakonov pa le ni bilo. ilada misli, da se preusmeritev notranje politike brez novih političnih zakonov ne more zamisliti normalizacija političnega življenja. Končno je govoril predsednik vlade o volilnih preganjanjih. Treba je krivice popraviti, da se bodo mogla v pomirljivem ozračju reševati državna vprašanja. nabornike, ki so že prekoračili 25. leto, vendar samo do 27. leta. Ukinjena bo banovinska trošarina na britvice. Za gotove poštne pošiljke bo predpisano, da se bodo morale na nje lepiti tudi znamke v prid invalidom. Vlada bo lahko na novo oddala v zakup radio oddajne postaje v Ljubljani in Zagrebu ozir. dovolila sedanjim zakupnikom, da bodo postavili še pomožne postaje v raznih mestih, med drugim tudi v Mariboru. Za »Slovenske fante« bo 1. aprila n® razpolago 500.000 din podpore. Ban v Ljubljani bo imel pravico spremeniti viničarsko uredbo. O zadnjih volitvah v parlament Kaj pravi predsednik vlade. V parlamentu je odgovoril na pro-gramatično izjavo ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča zemljorad-niški poslane dr. Tupanjjnin. Njegova izvajanja so dala povod, da je ministrski predsednik še enkrat povzel besedo. Rekel je med drugim: »Ne morem si kaj, da ne bi spregovoril v obrambo dr. Korošca, ki sam ni navzoč in se ne more braniti. O zadnjih volitvah se lahko govori kar se hoče. Vse volitve se vodijo z uporabo, ali če hočemo biti iskreni, čestokrat tudi z zlorabo državne cblasti. Na koncu bodimo odkriti in iskreni: kaj je cilj vsake politike? Prevzem oblasti in ne sedenje v opoziciji. Zakaj? Zaradi izvaiania programa. Tedaj nastane trenutek, ko človek ostane človek, nastane trenutek, ko se najde-io Ijudie, ki mnogokrat zlorabljajo oblast. Od vseh strani se je govorilo, da so bile pretekle volitve svobodne v toliko, da državna oblast kot taka ni na-nravila nikakega strašnega pritiska. Vsekakor je bilo zlorabljanja od strani oblasti; to priznam. Da pa ni prišlo do uporabe orožja, je preprečil dr. Korošec. Zakaj je Anglija priznala Francovo vlado« je razodel Chamberlain v svojem govoru dne 27. februarja t. 1. Rekel je, ako bi Anglija ne bila priznala Francove vlade, bi druge države lahko .prehitele Anglijo vt Španiji. Rti p» !• Kal se dogaja v Španiji Vstaja v Madridu zadušena. Kakor javljajo iz Madrida, je vstaja, bodo njene vojne ladje ščitile vsako proti vladi obrambnega sveta zaduše-j angleško trgovsko ladjo, ki bi bila na-! ne bo. Tozadevna določba je bila črtana v po-na. Komunisti so se udali. Do bojev j padena ob obali republikanske Španije.1 oblastilih, ki jih je predložila vlada dr. Sto-med vladnimi in uporniškimi četami je i Na frontah ni nobenih bojev. Ako bi jadinoviča. Pač pa ostane samouprava Delav-prišlo v najrazličnejših krajih republi-j bila republikanska fronta zlomljena, po- skih zbornic še nadalje okrnjena. Minister bo kanske Španije, ki pa so končali vse-1 tem bi si bržčas Franco ne pomišljal lahko imenoval skupščinarje. Zeleni v Slove- nadaljevati s prodiranjem. Torej raču- niji in Jugoras postavljata zahtevo, da se de-naju v Burgosu še vedno s tem, da republikanci niso tako oslabljeni, da bi ne bili za boj sposobni. Ni pa izključeno, da se za kulisami, s datna Ut pa weiu Prisilne delavske strokovne organizacije ; dele sveta svoje ekspedicije, ki potem zasedajo povsod v prid četam vlade narodne odbrane. Vlada 'izjavlja, da bo proti upornikom postopala prizaneslijvo. Ozadje teh dogodkov v republikanski Španiji še ni povsem razjasnjeno. Pogajanj med vlado narodno obrambnega sveta in vlado v Burgosu še ni. Franco je proglasil blokado španske lavske ustanove, torej tudi Delavske zbornice izroče brez volitev njim v upravljanje z izključitvijo vseh ostalih organizacij. Samouprave je zahteval poslanec-kaplan g. posredovanjem Anglije pa vendarle vo- Marko Kranjc. Njegovim izvajanjem v Narod-dijo kakšna pogajanja. Mogoče je tudi, ni skupščini so se čudili vsi, ki vedo1, da se da se prodiranju Franca protivi Angli- samouprave morejo uresničiti samo tedaj, ako republikanske obale. Anglija pa je iz-, ja, ki hoče, da se odstranijo italijanske so v to svrho z zakonom predvidena sredstva, javila, da te blokade ne priznava in dal čete iz Španije. predvidenih sredstev, • Hrvaški železničarji so pristopili v Železničarjem je sicer organiziranje prepove dano, razen v edini dovoljeni nacionalni or-„ . „ . . ., , . .... . ,, ganizaciji. Ker pa je pričela organizirati že- » "^2S*F,31 LTvTtozaVam^n.llanek izpod pl • — ***** .. nfcA. zaaevi opozarjam na ctanea izpoa p« ^ste železničarje, ki to hočejo, v svoje vrste. Kam z našim bauksitom? Bauksit je ruda, iz Kdo ie iznašel ,.ne!ntervenciio“ Soanskem vprašanju? V finančnem zakonu zemljo vsaka za svojo državo. Take ekspedicije so pa seveda draga stvar in zato ni misliti, da bi se organizirale iz neke gole sentimentalnosti kakšnih učenjakov. Da je temu tako, je pokazal občni zbor danske »Grenlandske družbe«, na katerem je geolog Rosenkrantz razkril, da so v pokrajinah na južnem tečaju in okoli severnega tečaja našli ogromna ležišča nafte, ki olji tečaje, da ise ne vnamejo oz. se bodo nekoč mogoče baš radi tega »vneli«. Kdo vse se je udeležil sprejema pri sovjetskem poslaniku v Londonu? Časopisi so samo na kratko zabeležili vest o velikem sprejemu diplomatov pri sovjetskem poslaniku v Lon- pa ni ne pooblastil o [ donU| kj se je vršil dne 2. marca. Zanimivo je, ustanovitvi samouprav, niti ni v proračunu da s0 prišli k sprejemu ne samo Chamberlain, v Španiji odgovoren bivši ministrski pred sednik in predsednik socialistične stran ke BLum. Nekatera glasila so celo trdila, da so bili radikali za vmešavanje, socialisti pa proti. Sedaj se je oglasil Blum, ki ga je kot predsednika vlade dolgo časa vezala dolžnost molčečnosti in piše v »Populairu«; resa Winstona Churchilla v listu »Pa-ris-soar«. Ta moj prijatelj celo trdi, da je sklep o »nevmešavanju«, ki je bil dostavljen angleški vladi, vzbudil v Londonu »presenečenje«. To presenečenje preseneča mene. Presenetilo pa bo najbrž tudi vse politike, ki so imeli posla s to zadevo, pa naj si so že to ali ono- stran kanala (ki loči Francijo od Anglije, op. pr.). Posebno presenetljivo bi , , . ,. . , . ., . j morala ta vest vplivati na samega Chur- stri udeleževali sej, na katerih se je1 , ___ ' i chilla, ako mu poklicem v spomin raz- »To presega vse meje. Nisem eden izmed tistih, ki raznašajo v javnost tajne sklepe z vladinih sej. Nočem se sklicevati niti na tiste, ki so se kot mini- sklepalo o tem vprašanju, niti ne na dokumente iz tiste dobe. Moja beseda, mislim, bo zadostovala, ako izjavim, da so vesti, ki se raznašajo s tem v zvezi, govore, ki sem jih imel z njim v avgustu in septembru 1. 1936 . . .« Izjava dr. Milana Stoiadinoviča 4. Julila 1935 leta 4. julija 1935. leta se je predstavila i nesti vseh državljanov. Trudili se bo-skupščini Stojadinovičeva vlada, ki je mo, da pri svojem nadaljnjem delu pri- ampak tudi lord in ladv Winterton, Winston HRS 1 lirivo. j Churchill, lord Plymouth, glava odbora za ne-vmešavanje v Španiji, iz katerega je Rusija izstopila, minister Samuel Hoare, lord in lady Astor, torej elitna angleška družba, poleg zastopnikov vseh držav, ki imajo svoja poslaništva v Londonu {torej tudi nemški in italijanski poslanik). rw *• < Koliko stane železniška nesrpča železniško upravo? Na božični večer se je pripetila v Rumuniji velika železniška nesreča, pri ka- katere pridobivajo aluminij. Mi izvažamo bauksit v Nemčijo, kjer pa imamo konkurenta: Italijo in Madžarsko. Nemčija rabi bauksita letno 1.3 milijone ton, mi smo ga pa izvozili lansko , . ... -jooruiA , r tfe! J izgubilo življenje nad 100 ljudi, mnogo leto v Nemčijo samo 380.000 ton. hna tona te ^ l;) ___n _t y x______________________ rude stane din 100. Od rude, ki je namenjena bila imenovana po volivni zmagi B. Jevtiča. Stojadinovič je pred tedanjo skupščino izjavil: »Odločni bomo ne samo pri naglaša-nju, temveč tudi pri dejanskem zivaja-nju zakonitosti ter pri popolnem izvajanju ter spoštovanju načel enakoprav- za izvoz, pobira primorska banovina takso din 5.— od tone, dve občini pa po 50 oz. 30 par. Računajo, da vsled teh taks in cestnih prispevkov, ki jih je treba plačati za prevažanje, ne moremo več konkurirati in da je samo lansko leto znašala zguba, ki jo je utrpelo naše narodno gospodarstvo, 20 milijonov dinarjev. Pri kopanju bauksita je zaposleno 2000 do 3000 delavcev. Za lastno porabo potrebujemo letno 2000 meterskih ton bauksita, iz katerega pridelamo j 500 ton aluminija. I Angleški izredni diplomatski in špionažni j stroški lani. Po poročilu angleškega zunanjega ministrstva so izredni angleški diplomatski stroški znašali 259.087 funtov šterlingov (okoli , . .. din 6,360.000). Potovanja v Burgos so veljala iagodimo posamene zakone, zlasti . n . , , . ^ - • , - . i 12.000 funtov, Kuncimanovo potovanje v rrago ste, ki so političnega značaja, težnjam ,. ... , , .. 11 1700 funtov, opazovanje priključitve Avstrije in željam ljudstva. To velja zlasti za široke narodne samouprave, za volivni zakon, za tiskovni zakon in zakon c zborovanju in društvih.« Pomirjanje na SlovaSkem Nova vlada. Dogodki na Slovaškem, o katerih smo poročali, so vsaj prehodno zaključeni s sestavo nove vlade. Vlado monsignora Tise, ki je na tihem podpirala akcijo ekstremnih elementov Hlinkove garde, zlasti propagandnega šefa te garde Mjacha in ma-džarona dr. Tuke za odcep Slovaške, je morala iti. V zvezi s tem je prišlo do demonstracij in spopadov v nekaterih krajih na Slovaškem, zlasti v Bratislavi. Poročilo Hlinkove garde prave, da je bilo ubitih v spopadih z vojaštvom in orožniki 19 gardistov. Predsednik nove vlade je podpredsednik skupne vlade Karel Sidor. Sidor je pozval vse Slovake, da se pokoravajo novi vladi. Ekstremisti, ki jih podžiga slovaški napovedovalec v dunajskem radiu, proglašajo Sidorja za izdajalca. V Podkarpatski Ukrajini je vlada raž-oustila gardo »Sic«, ki je istotako kot Hlinkovi ekstremisti pripravljala odcep Podkarpatske Ukrajine. okoli 4000 funtov (vštevši monakovske razgovore). Za druga potovanja ovaška liga v Ameriki je posla’a poziv Sidorju, da nadaljuje boi proti ekstremistom, ki žele upropastiti Slovaško s tem, da bi jo odcepdi od Češke. V Madridu je mir, trdi se pa, da vlada pomanjkanje hrane in da bi utegnilo kruha v kratkem d.ocela zmanjkati. C. Nordhoff in J. N. Hall: 31 HURIKAN »Na nekaj nisi pomislil, Tavi,« je rekla Mama Rita. »Marama naj vzame s seboj svojega galeba. Ko se bo vrnil, bomo vedeli, da so naši otroci srečno dospeli na cilj.« »Izvrstna misel,« je pritrdil Tavi. »Vjel ga bom, čim se bo vrnil v vas,« Ker so videli prihajati gospo de Laage, so prekinili razgovor. Poglavar je vstal in jo pozdravil. Guvernerjeva žena se je vsedla poleg Mama Rue, ki jo je prijela za roko in jo ji je nežno božala. Kljub temu, da je gospa de Laage živela dolga leta na Manukuri in tako dobro poznala domačine, se pa vendarle ni mogla privaditi na njihovo zadržanje napram smrti. Misel, da je Terangijeva mati, ki je bila kljub svoji starosti tako delavna in duševno čila, sklenila umreti ter je sedaj sama nadzorovala priprave za svoj pogreb, jo je napolnila z grozo. Videla je, da so tudi drugi možje in žene, ki so bili polni zdravja, delali isto. Nenadno pomanjkanje volje do življenja in mirna vdanost v nespremenljivo usodo se je zdela Evropejcu nepojmljiva. Najčudovitejše pri vsem tem pa je bilo, d!a to ni bil nikak izrodek bolne človeške domišljije. Njihov razum ni poznal hudobije, pečali pa se tudi niso z razglabljanjem o krutosti in ničvreduosti življenja; Mama Rua je hotela biti združena s svojim možem, to je bilo vse. Sedaj, ko jo je poklical, je bila z veseljem pripravljena zapustiti svet živih. »Vi imate svojega moža,« je rekla in pri tem neprestano gladila roko gospe de Laage. »Ako bi se zgodilo, da bi umrl pred Vami, tedaj me boste razumela ...« Nežen glas in rahlo božanje po roki sta vplivala na gospo de Laage uspavajoče. »Tei iaoe. Mama Rua,« je rekla pritajeno. »Ti že veš kaj je za te prav. Mogoče, da že nekoliko razumem—« Nekaj časa je molčala, potem pa je mirno nadaljevala pogovor s svojimi starimi prijatelji; kratko na to se je dvignila in odšla, kajti fini čut, ki je prirojen ženi ji je razodeval, da hočejo biti domačini sami. Ko je tako počasi stopala po poti proti cerkvi, se je naenkrat zavedla, kako zelo se je razlikovalo to njeno življenje od onega, ki ga je živela še kot deklica v Evropi. Kaj na primer bi si bila mislila njena sestra o sceni, ki jo je ona pravkar doživela? Kako neresnično in fantastično bi se zdelo njeni sestri življenje na tem v resnici na drugem koncu sveta ležečem otoku! Toda mogoče ne manj neresnično in fantastično kot otok sam, ta košček koralne čeri. tako mikroskoptično majhen v primeri z neskončnim oceanom, ki ga obdaja okrog in okrog ... Gospa de Laage je obstala pred hišico očeta Pavla, ki je bila blizu eerkve. Vrata, ki so vodila v malo sprejemno sobo duhovnika so bila odprta, toda soba ie bila prazna. Šla je do vrat, ki so vodila na vrt in pogledala skozi nje, Gospa guvernerjeva je ljubila ta vrt; pa ne samo ona. ampak mi vsi. Bilo pa je tudi v resnici presenetljivo, da se je nahajal tak vrt na tako nizkem koralnem otoiku. Oče Pavel je skoro pol stoletja z največjo ljubeznijo in trudom gojil ta vrt. Tropični sadeži in cvetilcc z goratih otokov uspevajo na takih okroglih koralnih otokih samo tedaj, ako so posajene v zemljo, ki jo je treba dobiti z otokov, ki so njihova domovina. Malo po malo, s skoro nadčloveško in občudovanja vredno spretnostjo je ustvaril duhovnik ta mali paradiž, ki je bil zaščiten z osem čevljev visokim obzidjem pred morskimi vetrovi. Na tem je imel tudi kapitan Nagle ne majhno zaslugo. Nikdar ni priplul na Manukuro, da ne bi bil pripeljal s seboj v vrečah, v katerih je provažal kepro z otoka. po kakšne tri tone mastne vulkanske zemlje s Tahitija ali Marcptese. Pomešana z gnojem in koralnim peskom je bila to najboljša zemlja za ljubljenke v kraljestvu rastlin očeta Pavla. Stari mož je bil pravi umetnik na področju vrtnarstva. Drevesa drevesnega kruha, citron in oranž s6 se lahko kosala z najlepšimi eksetnplarji ki i”1 je bilo dobiti na goratih otokih. Vrt so prepredale male steze, ki so vodile v senci banan in papaia dreves; uredil si je vrtne grede in lopice, po katerih so se vzpenjale ovijalke, ki so razširjale prijeten vonj. kakršen je bil poprej nekoč na otoku nopomoma nepoznan. Na vsem otočju ni bila vrta. ki bi se mogel meriti z vrtom očeta Pavla; značilno za ustvantelia tega resničnega paradiža pa je bilo. da so bili sadeži, ki so rastli v njem. namenjeni njegovim žup-ljanom, predvsem starčkom, otrokom in bolnikom. Njegovo plačilo -— s katerim je bil docela zadovoljen _ je bilo veselje, da je ta vrt ustvaril in ga lahko neprestano izboljševal in olepšavah (Dalje prihodnjič.) MusiU LJUBLJANA O zapuščini rajnkega kamnoseka Vodnika, ki je bil zelo premožen, je vedel poročati »Slovenski dom« prve dni1 po njegovi smrti, da je zapustil za narodno galerijo, univerzo i. dr. 30 milijonov din. Kakoi se pa izve iz zanesljivih virov, ni zapustil za take namene sploh nobenega volila. Občni zbor društva slovenskih književnikov v Ljubljani je bil 10. marca. Vodil ga je predsednik France Kobler fr'1.*> M Tudi v novi odbor je bil po-aovno izvoljen. Poleg njega so v odboru Fran Albrecht, Milena Mohorič, Bratko Kreft, Mile Klopčič, France Vodnik, Jože Pahor in Ivan Matičič. Društvo ima 46 članov. Mnogo' so razpravljali o avtorskih tantijemali. Ustanoviti hočejo svojo poslovalnico za pobiranje tanti-jem. Najpomembnejše delo društva v preteklem letu je bila razstava slovenske knjige, ki jo je obiskalo osem tisoč ljudi. Pisatelj O. Kajč je izjavil, da bo mariborski klub pisateljev v celoti stopil v to društvo. Jubilejno učiteljsko zborovanje je bilo dne 11. t. m. ob 70-letnici ustanovitve prve učiteljske organizacije v bivši Kranjski deželi'. Učitelji so sklenili, da zahtevajo odpravo proslulega celibata, povišanje plač na eksi- ! stenčni minimum, odpravo vseh razlik med prejemki učiteljev in poročenih učiteljic, povrnitev družinskih doklad za žene in rešitev vseh prošenj za napredovanje po določbah zakona. i Za izobraževalne tečaje je prostor v gostilni! I Združenje elektrotehničnih obrti je kakor vsako leto priredilo tudi letos tečaj za strokovno . izobrazbo vajencev. Tečaj je obiskovalo 38 vajencev. Prostora za ta tečaj in prenočišč za vajence izven Ljubljane ni moglo društvo dobiti niti v vajeniškem domu, niti na tehnični srednji ali kaki drugi šoli, niti pri1 ’ • ' * zbornici TOL Končno so prireditelji dobili prostor za predavanja v salonu gostilne pri Levu. Prenočišpe in hrano za 17 vajencev iz-i ven Ljubljane so pa našli v gostilni nasproti 1 akademskega kolegija po isti ceni, kakor prejšnja leta v vajeniškem domu! Kaj pravite k temu? Sodruga Sprogarja Franca, 62 let starega upiokoj. železničarja smo spremili na zadnji poti v nedeljo, dne 12. t. m. na pokopališče pri Križu. Za slovo' mu je igrala tudi delav-, ska godba »Zarja«. Svojcem naše iskreno so-Ižalje! MARIBOR Humoristični večer priredi »Vzajemnost«, v sredo, dne 15. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Sodelujeta sod. svet. dr. V. Travner in R. Podkrajšek. »Vzajemnost« vabi članstvo za v petek, dne 17. marca ob 20. uri na redili letni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. razno. Dolžnost vseh članov je, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleži. — Odbor. Prijeten družabni večer je priredil krajevni \medstrokovni odbor v soboto, dne 11. t. m. za zaupnike in njihove družine v zgornjih prostorih hotela »Orel«. Namen takih družabnih prireditev je, da se organizirani delavci in njihove družine sestanejo, spoznajo in porazgovore med seboj za kar ni časa ne v tovarni, ne na cesti in velikokrat tudi ne doma. Na takih prireditvah pa se snidejo zavedni delavci ene in iste stroke iz različnih tovarn, ter delavci različnih poklicev, ise spoprijateljijo med seboi in utrdlijo vezi, ki jih spajajo v organizaciji. Na takih prireditvah začuti delavec, da je v resnici član velike delavske družine, ki preživlja skupno težke in vesele trenutke v življenju. Malo zabave v teh resnih in vsakem oziru težkih časih je človeku potrebno, predvsem pa delavcu. Kaj ima tudi sicer delavec od življenja? Naš program terja za delayca ne samo socialno pravičnost, ampak tudi radost in veselje. Delavci, ki se bore za uresničenje tega programa morajo v tern boju imeti tudi sami vsaj delec tega kar hočejo priboriti potomcem. Veseli in razgibani pojdejo še z večjim elanom na delo in bodo pridobivali tiste, ki stoje nezavedni ob strani. Delavec, ki vstopi v vrste organizacije mora vedeti, da se ta organizacija ne briga samo za njegov vsakdanji kruh, ampak da tudi organizira neprisiljeno družabnost za svoje člane, t. i da ob prostih urah ne hodimo drug mimo drugega, kakor da bi se ne poznali in se ne srečujemo samo na sestankih in shodih, kjer je mesto samo za resno besedo. Na sobotnem družabnem večeru je sviral orkester godbe Glasbenega društva železničarjev, pevsko društvo pekovskih pomočaikov, pa je zapelo celo vrsto delavskih in narodnih pesmi. Vmes je zabaval navzoče s šaljivimi anekdiotami urednik »Totega lista« g. Podkrajšek. Ob zvokih godbe so se seveda tudi mnogi pari zavrteli. Udeleženci so se izkazali hvaležne vsem, ki so kakorkoli sodelovali in so živahno akl^mirali godbo, pevce pa tudi šaljivca-urednika. Kakor vedno pa velja tudi ob takih prilikah, da ie treba prijetno združiti s koristnim. In res se je na večeru priglasilo precej novih naročnikov na »Delavsko Politiko«. Krajevni med-strokovni odbor naj poskrbi, da ni bila to zadnja prireditev te vrste. Krojaški pomočniki so imeli občni zbor Preteklo soboto, dne 11. t. m. Stari odbor je Polagal račune, ki jih je občni zbor na predlog nadzornega odbora odobril. V novi odbor pa s° bili izvoljeni ss.: predsednik Lorger Anton, Podpredsednik Bele Franc, zapisnikar Vogrin Franc, namest. zapis. Mehak Josip, blagajnik Strajnšak Ivan, nam, blagajnika Hanžič Matej, razen tega pa še Orešnik Vinko in Fišer Josip; v nadzorstvu pa sta ss.: Krušnik Rud. in Safran Ivan. — Novi odbor, v katerem so v veliki večini mladi sodrugi, poleg par starih in izkušenih, ki so ostali zvesti organizaciji tudi v naj-kritičnejših časih, ima široko področje dela. Teg se zaveda in je bilo o tem tudi govora na občnem zboru. Odbor upa, da bo prebudi] iz mrtvila številne pomočnike, ki še do danes niso spoznali važnosti organizacije in vso svojo nezadovoljnost nad slabimi razmerami v delavnicah in v stroki sploh izražajo samo v zabavljanju. Kolektivna pogodba je potrebna, nujna je omejitev umazane konkurence v konfekciji, ki temelji izključno le na izrabljanju delovne sile, predvsem pa se mora priboriti v vseh delavnicah veljava socialnim zaščitnim zakonom. Tega organizacija ne pripoveduje samo pomočnikom, ampak tudi pomočnicam po številnih damskih salonih, ki so mogoče večkrat celo na slabšem kot pa pomočniki, 150 kg težki sodni spisi. Nek bivši poštni uradnik je vložil proti Državnemu zakladu tožbo za odškodnino odnosno na povračilo zneskov, ki jih je moral sam založiti za razna dela izvršena po poštnem erarju. Razprava o tem teče pred okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki pa je sedaj poslalo spise v Maribor, da jih tožnik lahko pregleda. Ti spisi z vsemi prilogami tehtajo 150 kg. <-■ • - * Tovarna »Mirim« likvidira. Ker je vstopil kot družabnik tvrdke »Mirim« znani tovarnar keksov g. V. Bizjak iz Zagreba, nameravata lastnika tvrdke »Mirim« prenesti obrat v Zagreb in v Košakih tovarno popolnoma opustiti s 1. majnikom t. 1. Z odpustom delavk so že pričeli. Čeprav je tvrdka »Mirim« plačevala delavkam skromne mezde, bo vendar odhod »Mirima« v Zagreb zapustil precejšnjo verzel in bo zlasti udaril revne pomožne delavke iz predmestij, ki so se zadovoljevale tudi s to skromno mezdo. Ni znano, če se bo v poslopje »Mirima« preselilo kako drugo podjetje. Pred vojno je bil tam hotel »Alvis« in so socialdemokrati prirejali tam svoje prvomaj-niške proslave. Firbec bo zopet prišel na svoj račun. Obeta se razprava proti modernim rokovnjačem Kodru in tovarišem. Sodišče bi storilo prav, ako bi omejilo izdajanje vstopnic za te vrste razprav, ki s,o zadnja leta postale neke vrsta šoli1, zločinski naraščaj in zabava, v kateri iščejo sadisti z živalskimi instinkti svojega zadovoljstva. Razen tega je obsodbe vredno, i ~u ■ žalostni pojavi v naročju človeške družbe izrabljalo s strani časopisja v dobič-karske svrfic. Umrl je znani dimnikarski mojster Ivan Pucelj, ki se je udeležil svetovne vojne kot do-brovoljec. Kakor poročajo, sta si bila s pokojnim kraljem vojna tovariša. Smrt ga je dohitela v policijskih zaporih, kjer je prenočeval. JESENICE POPRAVIJO NAJ SE VSE KRIVICE IZZA VOLILNE DOBE! Jesenice, v marcu 1939, Nova vlada Dragiše Cvetkoviča je po izja- vah merodajnih činiteljev ona vlada, ki naj po-m,jA n°tranje stanje v državi, ki naj doseže “rvaškega vprašanja in ki naj doseže .t ■ i‘- °Praynost državljanov v državi, pa naj bi , i n io™«! * vlade ali opozicije. Kakor po- i . i i a- ** nova vlada v tem smislu tudi ze na delo in ,e začela popravljati krivice, ki S°uSe.7r»°x d,ržavnh>» nastavljencem zaradi njih stališča med zadnjimi volitvami. Oni, ki so bili po krivici premeščeni ali pa drugače zapostavljeni, ker niso sledili pozivom dr. Sto-jadinovičeve liste, so se ozir. se bodo vrnili na stara mesta. S tem bi pa bil popravljen samo en del teh raznih volilnih krivic, »Slovenec* piše dne 12. t. m.: Vlada ne bo ostala na pol pota! in tudi mi kličemo: Vlada naj ne ostane na pol pota — nego naj popravi vse krivice prizadejane ljudstvu od prejšnjih režimov. Že med volilno borbo, zlasti pa prve dni po njej — &o se začela množinska zasledovanja pristašev liste dr. Mačka, V kolikor so tudi razne oblasti do dneva volitev nekako — po njih lastnih izjavah — prizanašale agitatorjem in pristašem opozicijske liste, so marsikje po volitvah poskusili zamujeno na večkraten mnogokratnik popraviti. Lovile so se besede, pretvarjali so se vzkliki, iskali so se izrazi — samo da bi se lahko po čl. 74 v zvezi s čl. 78 zakona o notranji upravi začelo postopanje zoper opozicionalce, z!asti delavce in g!.obe so deževale v najvišjih izmerah, ki so bile mogoče. Vsako Sejanje se je razčlenjevalo in vsaka stvar sc je posebej oglobila, tako da so nekateri bili kaznovani tudti po trikrat in večkrat z najvišjimi globami. Toda to še ni bilo dovoli. Vsi ti zapisniki so romali pred sodišča in tudi ta so morala postopati. > -• 1 - «• Vlada DragiSe Cvetkoviča ie obljubila prinesti mir v deželo. Obljubila je prinesti enakopravnost med krvnimi brati, nai prinese tudi enakopravnost med 'državljani iste države in istega naroda in občutek pravne gotovosti. 7aradi tega naj se izvede amnestija vseb glob, kazni, stroSkov, povprečnin in ostalega pa bodi to pri upravnih oblasteh ali pri sodiščih, da bodo vsi oni, ki so bili zaradi zagovarjanja svoje, po najvišjem sodišču priznane liste, vedeli, da zanje tudi ve'ja delo nove vlade Dragiie Cvetkoviča. Besede, ki jih je izrekel ministrski predsedi-nik te dni,' upravičujejo domnevo, da bo tudi povolitveno preganjanje, ki ga je započel dr. Stojadinovič likvidirano z amnestijo. IHUlh-VIlIl Pranje je postalo cenejše! Sedaj pač lahko vsaka gospodinja pere s Persilom in Henkom ter tako izkoristi vse prednosti, ki jih nudita oba pralna pripomočka. Po danih navodilih, natiskanih na vsakem zavitku, dosežete brez mučnega miljenja perilo belo kot sneg. (Nobenega drgnjenja več). Persil in Henko jamčita za presenetljiv uspeh! Volitve v Pokojninski zavod za nameščence Volitve se bodo vršile 4. aprila t. 1. — Koncentracijska lista sestavljena Kakor smo še poročali, so volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisane za 4. aprila t. 1. Vse vesti, ki so bile objavljene, da volitev ne bo, so se izkazale kot neresnične , ■ i - ■ * j Kakor smo poučeni je koncentracijska kan-1 didatna lista zavarovancev že sestavljena. Okoli te liste so se. zbrali vsi zavarovanci za- voda in one svobodne strokovne organizacije, ki zahtevajo, da naj. v tem zavodu, ki je za privatne nameščence ogromnega pomena, odločajo le interesenti ustanove pokojninskega zavarovanja in ščitijo dobrobit zavarovancev, > t »„.. tt. . • • «• - v TRBOVLJE Za detektiva... V Trbovljah imamo obrata kateremu načeluje neki ,gospod, ki ga pozna vsa dolina. Ima sicer obsežen obrat ali vseeno se vedno in povsod vtika zraven in lahko rečemo, da je pri rudniku dekle za vse. Kadar pride kakšna ekskurzija, tedaj so strojniki in spremljevalci uboge pare, ker vihti nad njimi palico, kakor general bridko sabljo. Kadar njegovi delavci zahtevajo pošteno plačo1, potem jih denuncira, da so pijani. Metoda sodnijskega deložiranja starih, izrabljenih rudarjev je tudi novejšega datuma. V njegovi pisarni včasih grmi kot ob hudi uri. Mnogo preveč se zanima za najbolj intimne zadeve in striže z ušesi, da bi vjel kje kakšno delikatno ljubezensko odkritje. Sedanja njegova sposobnost se je pokazala ob priliki nekega denarnega primanjkljaja. Pri tem je igral pravega detektiva in je nadkrilil Sherlock Holmesa. Vozil se je z avtom od gostilne do, gostilne ter poizvedoval koliko je nekdo zapravil in koliko sladkega vLnca je popil. Da so se takšne detektivske avanture^ v Trbovljah že večkrat pojavljale, to je, javnosti znano. Zato se mora tudi ta detektivska zgodbica ovekovečiti. Končno mora rudarska javnost še tudi zvedeti, da je ta, tako vsestransko sposoben gospod, že mnogo delavcev spravil ob kruh. —- Rudarski opazovalec. CELJE Tekstilna tovarna Bergmanu in drug ter njen popravek Podpisani sem bil zaposlen v tej tovarni nad dve leti, zato so mi prilike dobro znane in se zelo čudim popravku v »Delavski Politiki«. Trdim, da so bile vse navedbe iznesene v našem listu točne in resnične. Krivice, ki so se dogajale delavcem ali mani osebno, sem si dobro zapomnil, ker sem neštetokrat interveniral in opozarjal vodstvo tovarne. Gospod Kovar sc bo gotovo spominjal, kolikokrat sem interveniral pri njemu radi tega, da je mojster Videtič meni ali drugim naložil kazen brez vsakega predhodnega zaslišanja in obrazložitve. To se godi še dandanes in je kazen višja kakor 2 ali 3 din. Da ga pa g, Videtič pri govorancah, ki jih ima na delavstvo, večkrat polomi, je pa vsem delavcem dobro znano. Delavci pač niso krivi, če ni govornik. V teh svojih govorih tolmači zakone po svoje. Nadaljnja resnica je, da mora vsak delavet ali delavka očistiti en stroj ali dva brezplačno. Preti pa delavcu za tako brezplačno čiščenje tudi kazen, ki ti jo naloži kak titulami mojster. Da pa nekateri res zaslužijo samo po 70 din na 15 dni, imam pa dokaz v roki. Tvrdka mi je izstavila spričevalo, da sem bil dober, vesten in porabljiv tkalec. Če se pa kdo zanima, na) pride v upravo D. P. v Celju, pa se bo lahko na lastne oči prepričal na podlagi davčne knjižice, da sem zaslužil samo po 70 din na 15 dni in ne po lastni krivdi. Res sem tudi zaslužil do 500 din ali za ta denar sem garal dnevno po 14 ur, Ako bi bile razmere v tovarni urejene in znosne, ne bi bilo potreba odpuščenim delavcem iskati pravice pri Delavski zbornici in končno na sodišču. Upam, da ne bo g. Kovar trdil, da tudi to ni res. Pri tej priliki bi navedel še eno grobo kršitev obstoječega zakona. Delavci in delavke morajo sprejemati blago, ki ima napake namesto plače. Dogodili so se slučaji, da si prejel na plačilni dan balo blaga in seveda skoro prazno kuverto. Na kuverto ne napišejo pej kakšni ceni je blago in ti odtegujejo ne da bi v naprej vedel koliko odtegljaja imaš *n po kakšni ceni so ti zaračunali posamezne vrste blaga. _ . Vem, da se dlelavstvo ne pritožuje, ker se boii posledic. Trdno sem pa prepričan, da bo delavstvo, čim se reši tega strahu in znebi vsiljenih zaupnikov ter združi v močno strokovno organizacijo, ki ga bo ščitila, spregovorilo in tudi obračunalo. Te vrstice sem napisal, da bi ne bila javnost napačno podučena in mislila, da vladajo v to- varni idealne razmere in da se godi slovenskemu delavstvu dobro in da res zasluži toliko, kakor to trdi tovarna v svojem popravku. Prepričan sem, da mi bedo delavci, če ne danes pa pozneje hvaležni za vsa ta razkritja. G. Kovaru pa priporočam, naj podrejene mojstre, titulame mojstre itd. nadzoruje in sicer dobro nadzoruje, pa bo na lastnje oči videl, kje so nedostatki. B, K. LAŠKO Iz naših tekstilnih tovarn. Tekstilna industrija v Laškem že obstoja nad sedem let, vendar se delovne prilike še do. danes niso ustalile. Delavci se stalno menjavajo in selijo. Isto je tudi z mojstri. Komaj se delavci navadijo metod enega mojstra, že pride drugi, ki jih šikanira po svoie. Oba podjetnika imata čudno prakso, da rada delata z vajenci (brezplačno!). Mnogo takih po kratkem času odpustita (radi »nezmožnosti«), pa spet vzameta druge itd. V spodnji tovarni so še danes take mezde kakor •ob ustanovitvi (diin 1, 1.25, 1.50, 1.75 itd), do-čim so plačilne razmere v gornji tovarni vsaj v skladu z uredbo o minimalnih mezdah, pač pa v njenih oddelkih še danes pogrešamo ventilatorjev, na kar smo opozarjali že pred leti. Ker je organizacija radi mrtvila razbita, opozarjamo delavstvo, da si nabavi Delavski koledar strokovne komisije ali beležnice, kamor naj zapisuje vse nadure, tedenske bolniške dopuste,-delovno odsotnost radi sodnih pričevanj, odhod k vojakom in orožnim vajam, čas ustavitve dela radi strojnih defektov, če niso pa »vrivdi delavcev, odsotnost radi pogreba sorodnikov, nedeljsko delo itd. Vse take zapiske dajte v podpis par delavcem tovarišem radi morebitnih poznejših sodnih terjatev ob priliki odpusta. Glede ustanovitve organizacije se je spodnji podjetnik nekoč izrazil: »Lahko jo *i-stanovite, ampak potem pa naj tudi ona delavce plača!« Ker se tekstilci obeh tovarn preveč menjajo, silno težko dobe stanovanje v Laškem, ker hišni lastniki ne marajo prepogostih selitev, posebno ker so delavci slabo plačani, da bi zmogli redno plačevati stanarino. Mnenja smo, da bi se po sedtaih letih že lahko tako ustalile prilike, da bi imelo delavstvo vsaj neko povprečno stalnost. Tudi odpuščanje delavcev za vsako najmanjšo pogre-ško naj se ukine, t V imenovani tovarni je v službi vpokojeni a\*strijski major (P—č), ki ravna z delavci kot z vojaki, Ta gospod ima din 2000 pokojnine in še uradniško shižbo v tovarni . „ _ _ • ' • \ *"* * • k • ’ a ne prepusti službe bližnjemu, ki je na cesti. Pred kratkim je bil odpuščen 67-letni nočni čuvaj M. (Mlakar). Neki' nagajivci ,sa namreč v nočnem času zmetali preko tovarniške ograje na cesto par vreč volne, da bi čuvaja zbegali, da so v tvornici vlomilci. Ob drugi priliki so isti ljudje namenoma podtaknili ogenj v volno, a se je po tistem dogodku zadrl g-P—č. nad noč. čuvajem: »Vi morate vsako stvar slutiti že 20 ur naprej, če ste kak nočni čuvaj!« Odpuščenega čuvaja je podjetnik potem pa vendarle že po 14 dneh odpusta spet sprejel nazaj, zaenkrat k zidarskemu delu. Ko se je sin prizadetega vrnil od voiakov, je šel v tovarno, da bi dobil delo. Čim ga je opazil g. p ,5, v -pisarni, ga je osorno sprejel: »Eh, saj ne bo nič, saj ne bo nič, po kaj sploh hodite sem!« — Ko pa je stopil pred podjetnika, ga je takoj sprejel v delo in dela še danes. Tekstilci očividci. Tiskovni sklad Kran]. Za tiskovni sklad je daroval s. Vehovec Jakob din 20. Iskrena hvala! Posnemajte ! Ali sl te poravnal naročnino? Ako i* ne, Izpolni svo|o dolžnosti Nemčija in Brazilija, Poskus Nemčije, da si pridobi Brazilijo, je ponesrečil. To moremo sklepati iz tega, da je nemška vlada pozvala vse Nemce, da se vrnejo v domovino a «-•* Ob delavskem ognliitu v Cankarjevem domu v Kranju Celo tekstilci se prebujajo. V mestu Kranju imamo v Sloveniji polej; Maribora največje središče tekstilne industrije, ki je v povojni dobi zadnja leta popolnoma spremenila lice mesta Kranja, a se prej desetletja ni moglo nikamor razviti. Zajeto med Kokro in Savo je živelo to mesto svoje čisto posebno patrijarhalno in mirno življenje naprednega meščanstva. Sedaj pa se je mesto naenkrat raztegni’o preko oibeh bregov Kokre in Save. Po krasnem Gorenjskem polju rastejo cele kolonije ličnih delavskih hišic, iz katerih vro naši ljudje, moški in ženske, vsako jutro, pa tudi zvečer proti Kranju, kjer prodajajo v tovarnah svojo zdravo, doslej še neizrabljeno kmečko delovno silo. Med tisoči tega novega proletarijata jih je že tudi nebroj takih, ki so bili po širnem svatu s trebuhom za kruhom, ki že poznajo bedo velemestnega proletarijata in so prebrodili v tujih krajih težke socijalne borbe. Tam so spoznali odvisnost delavskega razreda od premoči mednarodnega kapitala in gledajo sedaj na domačih tleh, kako se ta tuji kapital prevaljuje še vedno naprej preko meja in se useda tam, kjer najde za sebe toplo gnezdo — ceneno delovno silo primitivnega, neizobraženega delovnega ljudstva. Ni torej čuda, da je ravno v Kranju tako strahotno odjeknila ponesrečena tekstilna stavita, ki je vzbudila v našem delavstvu nenavad-mo borbeno silo, a bil je to le trenuten val prebujajočega se naroda, ki se strahu radi preganjanja po zgubljeni bitki še do anes ni mogel otresti. »Narodni voditelji«, ki rabijo za svojo politiko zaledja, so mislili, da bodo na razvalinah tega prvega delavskega zanosa ugnezdili svojo delodajalsko organizacijo. Toda tudi oni so se zmotili. Prestrašeno delavstvo noče niti njihove organizacije, ki imajo tako mogočne zaščitnike. Vendar raste v ljudeh volja po novem, samostojnem žviljenju zavednega proletariata, ki se mu hoče svobode, enakopravnosti t človeški družbi in socijalne pravičnosti. Pijonirji delavskih organizacij, strokovnih in kulturnih, so tudi po polomu neustrašno vztrajali na bojišču, držali s težkimi žrtvami zadnje ostanke in danes lahko rečejo, da so najhujše težave prebrodili. Iz nezadostnih in mračnih prostorov gostfniške verande so se te neodvisne in svobodne delavske in strokovne in kulturne organizacije pTeselile v svoj »Cankarjev dom«, ki je sdcer skromen, prenovljen iz kletnih prostorov, toda naš |e, dovolj prostoren,, lično pobarvan in če prižgemo luči, tudi dovolj svetel, tako da imamo lahko v njem svoje ognji- šče, kjer ustvarjamo delavsko kulturo in pripravljamo za nas vse lepše, tudi reveža dostojno življenje. V tem okviru se je vršilo v nedeljo naše predavanje o delavski zaščiti, katero je otvoril naš neugnani optimist in dobričina, predsednik »Vzajemnosti«, s. Vehovec, ki ga ni strlo nobeno, še tako bridko razočaranje v delavskem pokretu in tudi ne težke žrtve, ki jih je moral osebno utrpeti v teh dolgih letih njegovega dalovanja med delavstvom. Delavstvo je napolnilo obširno dvorano. Razveselilo nas je predvsem, da so prišli pole| »Semperitovcev« tudi v lepem številu tekstilci, tudi sodružice, stavbinci in mnogo obrtnih pomočnikov, zlasti krojačev, je znak, da se prav vsi, ki živi od dela, začenjajo zavedati, kam spadajo, kje jim je iskati resnične zaslombe, to je v samem sebi. Bilo je videti, da je bila vsem že prava notranja duševna potreba takšno predavanje, s katerim sta sodruga dr. Reisman in urednik Adoli Jelen izpolnila ves nedeljski dopoldan in da so njune žive besede res segale vsakemu v dušo in srce, tako da je bila končno vsa dvorana kakor zgnetena v eno samo neločljivo delavsko rodbino in povezana z medsebojnim sodružnim tovarištvom in prijateljstvom. Vsi smo eno in močni le samostojni, neodvisni, zaupajoč na lastno silo, v svojo samopomoč. Sodrug Kerč je končno obenem z zaključnim govorom s. Vehovca dal še nove pobude za bližje dosledno delo v strokovnem in ku'-turnem društvu, ki je res ostalo živo in vzgledno ter nam je nedeljsko predavanje nedvomno vlilo za to prerojenje vsega našega delavstva novih moči, volje in pa takega navdušenja, ki ne skopni preko noči in tudi ne preko tednov. To so navzoči dokazali najbolje s tem, da se je na pobudo govornikov, ko so prišli potem med poslušalce, prijavilo 29 novih naročnikov »Delavske Politike«. A še tudi po predavanju smo ostali skupaj, ker so imel« delavci nebroj vprašanj iz svojh pritožb radi Drikrajševanja uzakonjene delavske zaščite. Eden za drugim pa so prišli h govornikoma z željo, da bi čimprej zopet imeli takšno predavanje ne s?mo v mestu samem, ampak tudi v okolici, ki je danes na ure daleč okrog nepretrgana delavska kolonija. Bil je res lep naš nedeljski dopoldan, kakršnih si želimo še mnogo, toliko, da si ho lahko končno delavstvo res s svojo lastno močjo krojilo svojo usodo. HoiCUU sodcužic LITIJA NESREČNA SMRT DELAVCA FELIKSA ZAPLATE IN DELAVSKI ZAUPNIKI Dne 20. februarja je skočil pocf vlak predil-niški delavec Feliks Zaplata. V zvezi s tem samomorom so se širile najrazličnejše govorice in tudi v časopisih je izšlo več člankov, ki so to, kar se je bilo dogodilo tolmačili vsak po svoje. Da se zve resnica in zlasti prepreči, da bi se kdo spodtikal ob zaupnike, prinesemo to-le poročilo: Zaupniki v predilnici so v zadevi pokojnega Zaplate sklicali posebno sejo, na katero so povabili tudi vodstvo podjetja in pa tiste, ki so mog'i o stvari povedati kakšne podrobnosti ozir. so bili okrivljeni, da so posredno povzročili smrt nesrečnega delavca. O se;i je bil sestavljen poseben zapisnik, iz katerega posnemamo; Elektrikar Bezenšek Anton bi bil moral v ponedeljek, dne 20. februarja natočiti žveplene kisline v akumulatorje. V to svrho je bila v njegovem oddelku na razpolago gumijasta cev in brez nje ni mogel izvršiti svojega posla. Ker cevi ni našel, jo je pričel iskati. Naletel je tudi na pok. Zaplato, katerega je vprašal, če ni morda on videl dotične. cevi. Zaplata je zanikal. Ker je bilo iskanje brezuspešno in je bila B. potrebna nova cev, se je obrnil na obratovodjo g. S. Ta pa je naročil Bezenšku, da naj gre na Zaplatov dom in pogleda za cevjo, ki mora biti tam. 'Bezenšek je storil kakor mu je bilo ukazano. Poizvedoval je za cevjo uri ženi, med tem pa se je oglasil mali sin Zaplate, ki je povedal, da je neko tako cev videl pri očetu1. Bezenšek je stvar javil obrato-vodii, s pripombo, da cevi ni videl in da torej ne more trditi, da bi bi'a to tista cev. Obra-tovodja je nato poklica! Zaplato in ga zaslišal. Zaplata je tajil in se rotil, da cevi ni vzel. Šele ko je čul kaj je izpovedal sin, se je vdal. Popoldne je Zaplata prinesel dotično cev nazaj v tovarno in jo položil vpričo rav- LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ jg v Mariboru, rog. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje 2e od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 17 milijonov din na pogrebninah In doti. S Zavaruje la pogrebnino zdrave H osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do p največ din 10.000'— in if sa doto mladoletne od 1. do 16. do H največ din 25.000*— plačljiva ob dovr- M Senem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO I IN BREZOBVEZNO POJASNILA m natelja in obratovodje na mizo. Ravnatelj je rekel Zaplati, da ga mora odpustiti. Obrato-vodja mu je prinesel napisano izjavo o odpustu, nakar je Z. iskreno prosil, da naj mu pri-zaneso. Videč kako težko je odpoved pogodila Z., je ravnatelj ukazal obratovodji, da raztrgal odpovedni listek. Posvaril je Zaplato, ki je pomirjen odšel. Slično kakor z Z. je podjetje postopalo tudi že z drugimi delavci, ki so se na tak način pregrešili. Vsakemu je bil izstavljen odpovedni listek. Na intervencijo zaupnikov, pa je bil vsak zopet sprejet v delo. Radi takih pregreškov še ni bil nihče od*-puščen. — Kaj je gnalo Zaplato v obup je težko reči. Nekateri zaupniki so bili mnenja, da naj bi bil Bezenšek zamolčal obratovodji kar je bil zvedel od Zaplatovega sina in sam prinesel cev v tovarno. Inž. V, je bil mnenja, da bi v tem slučaju padla senca tudi na Bezenška; mogoče bi se kdo našel in mu očital, da je sam nodtaknil dotično cev Zaplati in slično. — Vsekakor pa je dejanski stan tak, da bi Zaplati ne bilo treba na tako tragičen način iti v smrt. — Seja zaupnikov je bila zaključena s sklepom, da je treba pomagati težko predeti rodbini, kar je vodstvo tovarne tudi obljubilo. Vsekakor so zaupniki tudi v tem slučaju storili svojo dolžnost. KRANJ Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju. Od 1. marca dalje opravljajo zdravniki OUZD za splošno prakso v Kranju dežurno službo ob nedeljah In praznikih od polnoči do polnoči. Dežurni zdravnik je na razpolago vsem članom in svojcem OUZD na področju občine Kranj m Stražišče. Ordinira pa tudi za ostale bolnike. Dežurni zdravnik ordinira v svoji privatni ordinaciji oziroma na svojem domu. V milnih primerih intervenira tudi na domovih zavarovancev odnosno izven otdina-cije, ako ca člani ali svojci kličejo. Naslov dežurnega zdravnika je objavljen na vidnem mestu pred vhodom v ambulatorljske prostore. V mesecu marcu iir.ajo dežurno službo: dne 12. 3. dr. Pance Pavel, 19. 3. dr. Vrbnjak Vinko, 26. 3. dr. Bezič Josip. Moll zaslužek - veliki promet Prodaja trboveljskega premoga na drobno postavljeno na dom 100 kg kosovca . . Din 42’— 50 kg kosovca . . Din 22'— 100 kg kockovca . Din 39*— 50 kg kockovca . Din 20*— Premog se dostavlja v plomviranih vrečah čiste težine po 50 kg, napitnina je zaračunana. - Znak: rdeč-kocke, moder-kosi. S. Ti Scar - Maribor Jezdarska 19 - Tel. 27-15 Naša gospodinjstva v bodočnosti Vse premalo se zavedamo, da so naša majhna gospodinjstva dandanes, v dobi zmagovitega napredka tehnike, pravzaprav samo cokla, ki hromi s svojim na drobno razdeljenim delom najboljše moči gospodinj. Medtem, ko se je izdelovanje vsega, kar rabi človek, že da-v-no preneslo od malega na veliko, iz malih delavnic obrtnikov v tovarne in veleobrate, so naša gospodinjstva ostala v splošnem na istem, kakor so bila pred sto leti, in le nekaj redkih opravil je odvzela moderna tehnika gospodinji, n. pr. izdelovanje mila, platna itd. Medtem ko izdelujejo na tekočem traku čevlje prav tako kakor avtomobile, ko skušajo delo čim bolj racionalizirati, pristavi še vedno vsaka gospodinja posebej svoj lonec goveje juhe na skromni ogenj, napravi vsaka posebej rezance iz dveh jajc, opere vsaka posebej z rokami svoje umazano perilo. Brez dvoma bi bilo mnogo bolj pametno, ko bi na plinskem štedilniku skuhali juho vsaj za nekaj desetin gospodinjstev hkrati, ko bi si vsa ta tudi skupno nabavila stroj za izdelovanje rezancev, pa še stroj za pranje perila, ki bi gospodinjam olajšal delo. Znano je, da je gospodinjstvo tem dražje, čim manj oseb oskrbuje, razen tega je pa danes veliko žen zaposlenih izven doma. Te razmere in duh časa ustvarjajo potrebo po skupnosti, kolektivni prehrani in že danes opažamo, da se obrati te vrste hitro množe. — Mnogi so sploh za to, da se posamezne kuhinje odpravijo in uvedejo skupne. Skupne kuhinje so dosledno in v velikem obsegu izvedli ruski sovjeti, a niso uspeli. Skupne kuhinje ice. To odkritje je nanj tako porazno delovalo, da sem nato od razburjenja še jaz zbolela. Ko sem ozdravela, sva 'se z možem pobotala in zdaj živiva prav srečno kot dobra prijatelja. Oni drugi pa se je poročil. Tako ni nikjer več skušnjav in jaz sem zadovoljna. Zdaj pa po-ve.it*, ali je moja krivda res tako velika? Odgovor urednice: Predvsem je treba pri izberi zakonskega druga velike previd-, nosti. Ce se pa kdo le odloči za zakon, mora v njem tildi vztrajati, ne pa si iskati še drugod posladkanja. Prav iz tega razloga se mi tud! ni nikoli dopadlo življenje v »troje«. Sicer se res pogosto zgodi, da spozna kdo pravo ljubezen šele takrat, ko je že v zakonu vezan. Takrat jo je pa treba junaško premagati, ali če to ne gre, najprej prvo obveznost razrešiti, nato šele skleniti novo. Vedno se je pa treba zavedati, da življenje ne da vsega in ničesar zastonj. Delavski pravni svetovalec Nadure, bolovanje in rubež mezde (Brezno) Vprašanje: Bil sem pri neki tvrdki zaposlen kot delavec po 12 ur dnevno, razen tega sem še opravljal par ur na dan posle hlapca. Za to delo mi ni tvrdka plačala ničesar, za ostalo delo le normalno mezdo. Ali lahko zahtevam kaj za nadure? Ali je tvrdka dolžna plačati' mezdo za bolezen samo za zakoniti delavnik, ali pa tudi za nadure, če sem jih stalno opravljal? Ali mi morejo upniki zarubiti te zahtevke? Odgovor: Tvrdka Vam je dolžna tudi za oni čas, kolikor ste zamudili s hlapčevskimi deli plačati primerno mezdo. Drugače pa velja za tvrdko 8 urni delavnik, ako gre za industrijo, ki zaposluje stalno preko 15 delavcev, sicer je 10 urni delavnik. Ure, opravljene preko tega delavnika, Vam mora tvrdka plačati razen z normalno mezdo tudi z zakonitim poviškom. Če Vam jih ni tako plačala, lahko Vaše nadurne zahtevke izterjate za tri leta nazaj. Za bolezen po §u 219. o. z. Vam mora tvrdka izplačati povprečen tedenski zaslužek. Če ste stalno delali nadure, jih je torej vračunati-Upniki lahko gornje Vaše terjatve zarubijo. Rubež vtoževane mezde (Brezno) Terjatev, katero vtož ujete proti delodajalcu za minimalno mezdo, nadure in za bolovanje, Vam lahko Vaši upniki v celoti zarubijo. Poleg tega Vam še lahko zarubijo mezdo, ki jo dcbiv&te v službi v lesni trgovini po din 25.— na tan do 20 din dnevno. Če upniki hočejo, lahko sprejmejo od Vas ponudeno poravnavo, da jim odplačujete dolg v mesečnih obrokih. Ako te ponudbe nočeio sprejeti, jih pa k temu ne morete siliti. V tem oziru Vam žal ne moremo prav nič pomagati. Zdravljenje rodbinskih č'anov (Celje) Vprašanje: Ali imam kot član OUZD pravico zahtevati zdravljenje, če treba tudi v bolnici, za svojo pastorko, katera živi pri meni? Odgovor: Ako Vaša pastorka nima lastnih dohodkov, Vam ta pravica vsekakor pripada. Brezposelna podpora (Celje) Vprašanje: Ali ima vsak brezposelni pravico, znhtevati podporo od »Karitativne zveze« v Maribora? Odgovor: Takšna pravica pripada brezposelnemu le nasproti Javni borzi dela. Zasebne ustanove, kot je ta, katero omenjate, dajejo podpore le tistemu, komur hočejo. Hranilno In posojilno druStvo delavcev v Mariboru reg zadruga z omej en o zavezo Frankopanov« ul. 37 (v lastni hlll) - Tetef. 26*35 Račun pri Poštni hranilnici št. 131.43 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% odn. 5°/0 proti odpovedi. Daje posojila po ugodnih pogojih na menico in vknjižbo. Zadružni delež znaša Din 200-— Uradne ure vsaki dan od 17. do 19. ure Za kon*0retl Izdala In arejule Adolf Jelen v Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitell Viktor Erien v Mariboru.