154. štev. Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, v torek 12. iuliia 1S21. Posamezna itev. K 1*60, Leto V. Izhaja razen nedelji fn »rsznfkov vsak dan Ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* ibči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust. Glasilo jufloslov. socllalno - demokratične stranke. Icteioitika &t. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo elo K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za Uit eo poštnine proste, ,/ Opravnistvo e v L ubljanl, Frančišk insk;? uiica I., Ofifel skn tiskarna. Reakcija na delu. Pod našlovm »Politčki izgledi« pišejo »Socialističke radničke no-vine« med drugim: »S sprejetem ustave je zaključena druga faza našega političnega življenja. Večina, s katero je bila ustava sprejeta, je bila vladajoči buržoaziji potrebna. da dobi moralno oporo za vse. ti§to, kar je nameravala početi potem, ko se sprejme ustava. Da je buržoazija prišla do svojega cilja, je dajala koncesije do Kotovih mej in je pustila opozicijo-nalcem, da so se relativno svobodno razvijali do sprejetja ustave. Zato se ta doba naše politične zgodovine lahko imenuje doba negotovostijie-odločnosti in čakanja. Po sprejetju ustave šele naj je državni režim dobil svojo določeno fiziognomijo. In ravno v času. ko se ie buržoazija pripravljala, da svoje nadere, omogočene s sprejetjem ustave, začne Izvajati, se je izvršil atentat, ki bo služil buržoaziji kot voda na njen mlin. Zmaga velekapitalističnih strank v ustavotvornem boju je pokazala, da ima vladajoča buržoazija premoč nad vsemi opo-zicijonalnimi strankami. Ustavni boj je končal z bankrotstvom ne samo onih opozicijonalnlh strank, k! so bile zapustile konstituanto. temveč tudi vseh onih, ki so ostale v kon-stituanti. Njihove izjave ob priliki glasovanja v ustavi so najboljše manifestirale vsestrankarsko zmago buržoazije v ustavnem boju v Jugoslaviji. Poleg vsega tega ie atentat utrdil dinastijo, vlado in njene stranke. Tako je atentat dosegel ravno nasprotno, kakor so pa pričakovali tisti, ki so napravili atentat. S tem so ustyarjeni vsi predpogoji za reakcionarni režim. »Obznana« je še pred atentatom dobila moč zakona. Narodna skupščina je odgodena, v sedanji atmosferi, v kateri je vsako politično vprašanje potisnjeno v ozadje In se govori samo o preiskavi atentata, ki izziva fašistovsko razpoloženje, je vlada polnomočna. More se poljubno igrati z narodno skupščino. Opozicijonalne stranke, ki so bjle zapustile konstituanto, so se začele vračati ... Ali sedaj vladi niso posebno potrebne ... In vlada je takoj od godila narodno skupščino... Poloficijelno je »Samouprava« takoj priobčila mističen članek »Pred velikim dogodjajima,« ki namiguje na razvoj naše politike v najbli# bodočnosti. (O tem članku »Samouprave« je »Naprej« že poročal. O. ur.). V tem članku se govori o tem, da bodo prihodnje volitve narodni plebiscit, ter da je treba volilni red, ki je veljal za konstituanto. izpremeniti tako, da bo velikim strankam garantirano, da pride njihova moč do pravega izraza. 1.1. da bi se naj volitve izvršile po volilnem redu, ki bi ne vpošteval tkzv. ostankov )n bi prebitek glasov vseh list bil prištet najmočnejši stranki. V, vladajočih krogih je opažati, da niso naklonjeni temu, da ne bi razpisali reakcijonarnih volitev. Sedaj je jugoslovanska reakcija pridno na delu, da dela zase razpoloženje in obenem uničuje nasprotnike. Na ta način naj bi naslednje volitve bile krona ustavni zmagi buržoazije, buržoazija bo sankcionirala sedanji reakcionarni režim in mu podaljšala življenje za več let. Zato mora delavstvo in njegove stranke storiti vse, kar more povečati odpor delavskega razreda proti reakciji in napeti vse sile. da prihodnje volitve ne bodo triumf onih buržoaznih opozicijon^lnjh strank, ki so danes ali reakcijonarnejše kot vladajoče stranke same. ali pa, ki nenamerno ali nezavestno podpirajo reakcijo«. Za d9bro sodstvo. Govor s. dr. Koruna na 51. sestanku Ustavotvome Skupštine ob priliki špecijalne debate o ustavi. (Konec.) Ne zadovoljuje me prvi stavek , v 109. članu, da so sodišča nezavis-na, Ustavni načrt pravi; »Sudovi su nezavisni.« Gospodje! Ne samo sodišča morajo biti nezavisna, ampak sodniki morajo biti nezavisjii. Ne vem. zakaj se besedica »sudovi« ni zame-nila z besedo »sudije«. Minister pravde Marko Gjuričlč: »Pa to je isto. Sudovi su sudije.« Dr. Korun: Jaz vem donekle, Ra-, ko Vi to tolmačite. Morebiti bo v praksi to vseeno. Morda v praksi ta razlika ne bo pomenila ničesar. Vendar je točnejša in nedvoumnejša določba, da so sodniki nezavisni S tako določbo bi bila sodniku osebno zajamčena nezavisnost v Izvrševanju službe, ki mu je potrebna, medtem ko so pri Vaši stilizaciji odprta vrata tudi drugačnemu tolmačenju. Jakob Vehovec: Utisi z delavske olimpijade v Pragi. Kadar se človek pripravlja na daljšo pot, bi bilo najbolje, da si nabavi jeklene podplate na čevlje in silno močne živce. Še predno se podaš na pot, moraš že tekati od pisarne do pisarne, da končno dobiš dovoljenje za potovanje izven države. Zlasti je to tekanje mukepolno za tistega, ki si mora izposlovati potni list v kratko odmerjenem času. No, delal bi pa krivico, če bi ne napravil nekaterim gospodom pri naši oblasti vseeno majhen poklon; tistim namreč. ki v takih slučajih v Potrebo hitre rešitve. Kakšno blaženo zadoščenje obide človeka. ko sedi naposled v železniškem vozu. čeravno ne na mehkih blazinah 1 < Eh, kaj! Proletarec je vesel, četudi se vozi v zakajenem kupeju; le da doseže svoj cilj . . . Moj cilj je bila Praga. Tja sem sc namenil, da si ogledam veliko delavsko manifestacijo češkoslovaškega proletarijala. olimpijado de- Morebiti bi bile moje besede nepotrebne. če bi nam bila vlada predložna motive, ki so vodili večino ustavnega odborar in vlado poparej, ko je predložila svoj prvotni načrt z istim besedilom. Brez motivacije pa ne vemo, kaj za posameznimi besedami tiči, Pomanjkanje motivacije je obžalovalo že toliko govornikov, da naj si vlada za bodoče to zahtevo zapomni in nam predloži zaeno z zakonskimi predlogi vedno tudi motivacije. da zamoremo kritično pregledati tekst posameznih določb in da ne bo treba razmišljati in se pričkati o tem. kako je pravzaprav ena ali druga beseda mišljena. Gospodje! Ne. samo zaradi tega, ker stojimo na stališču republikanske državne oblike, ampak tudi Iz spoštovanja pred zakonom, ki stoji nad kraljem, zahtevamo socialisli, da se izrekgio sodbe v Imenu zakona in ne v imenu kralja. (Odobravanje pri socialistih.) Poudaijal sem že uvodoma, da vidim garancijo za dobro sodstvo v državi ne samo v dobrih zakonih in ne samo v dobri sodni upravi, ampak tudi v kvalitativno prvovrstnih sodnikih. Moram reči, da bi m1 ne bila nobena določba odveč in da bi mi ne bil. če bi šlo za denar in kadar bo šlo za denar, noben denar predrag, da sodniku zagarantiram v vsakem oziru čim najboljši in najbrezskrbnej-ši gmotni položaj; na drugi strani bi pa tudi stavil na sodnika v strokovnem in moralnem oziru zahteve, ki bi šle preko mere vsega, kar bi 2ahteval od drugih državnih nameščencev. Tozadevno v preteklosti vsaj v tistih krajih, v katerih poznam razmere iz lastnega opazovanja, ni bilo vse tako. kakor bi moralo biti. To je bil tudi eden važnih razlogov, da ni bilo sodstvo na zaželjeni višini. Ker mislim, da so določbe, ki se tičejo na eni strani osiguranja nazavisnosti in osiguranja gmotnega položaja sodnikov. na drugi strani pa višine kvalifikacije sodnikov, tako važne, da jih ne moremo od časa do časa izpre-minjati potom zakonov o organizaciji sodišč, sem mnenja, da je umestno IX. oddelek tudi tozadevno podrobneje izdelati, kakor ga je pa IzdeJala večina ustavnega odbora. Med drugimi stvarmi zahtevamo, da se sodnik dvigne iznad nivoa dnevne in strankarske politike. Da-siravno stojimo glede doigih državnih uradnikov na stališču, da se naj jim pravica političnega udejstvovanja ne krati, smo vendar pri sodnikih — posebno, dokler sodni stan v moralnem oziru ni na taki višini, kakor si to želimo — napravili v *50c. ustavnem načrtu izjemo in smo sodnikom politične pravice omejili, da ne bi zamogel nihče nikdar niti posumiti o tem. da vrš] sodnik svojo sodno oblast * vidika politične pripadnosti k posamezni politični stranki. Potrebne so določbe, ki naj določajo. s katf rim letom stopa sodnik v pokoj, samo želeli bi jih izboljšane, posebno v tem pogledu, da se ne izreče samo, da se sodnik upokoji, kadar dovrši 65. ali 70. leto, ampak da je sodnik s koncem kalendaričnega leta. v katerem dovrši 65. ali 70. leto. ex lege upokojen. S tako določbo sp sodnikova stalnost še bolj podčrta. izrek sodne uprave pri upokojitvi sodnikov se omeji le na golo formalnost. Mnenja sem tudi, da bi se bilo moralo že v ustavi določiti, da imajo vsi sodniki samo naslov »sodnik« ln nikakega drugega naslova. Vsak sodnik naj bi imel pa tudi isto temeljno plačo brez ozira na to. ali je zaposlen pri sodišču prve instance ali pri apelaciji ali pri kasaciji. Diferenciacija plač naj bi se vršla samo po službenih letih. Socialisti stojima na stališču, da naj sodnike — kakor ostale uradnike — narod voli. Yendar pa radi priznamo. da pri nas razmere še niso take in da še tudi nekaj let in desetletij ne bodo take. da bi videli garancijo boljšega sodstva v tem. ako narod voli sodnike. Zato smo predlagali drug način volitve sodnikov, da naj namreč sodniki volijo sodnike sami izmed sebe. V ustavnem načrtu je tozadevno napravljen nekak, čeprav popolnoma nezadovoljiv poskus. Kolkor sem informiran je v načrtu »zakona o sudijama« tudi nekaj sličnega predvidenega. Vendar me to. kar je v ustavnem načrtu in kar slišim o »zakonu o sudljama« nikakor ne zadovoljuje. Volitve sodnikov naj se vrše po posebni kolegijih in pravosodna oblasi naj nima nobene ingerence na to. koga — ako ima seveda kvalifikacijo — te korporacije izvolijo, in niti minister pravde, niti državni poglavar ne sme imeti druge kot formalno pravico izvoljenega v službi nastaviti. V ustavnem načrtu pogrešam tudi natančnejša določila, kako stališče nai zavzemajo sodišča pri raz-sojevanju v slučaju diskrepance med določili ustave. Pogrešam tudi določila, kako stališče naj zavzame sodnik napram zakonu, napram od upravnih oblasti izdanim naredbam. V tem pogledu je nedvoumna določba potrebna, ali sme v slučaju diskrepance med zakonom in ustavo lavskih telovadnih jednot. Na to prireditev se je češkoslovaški polgta-rijat ze dolgo pripravljal. Treba je bilo velikanskega dela in požrtvovalnosti vsakega posameznega so-druga: telovadci so nastopili na Letni: od sodruga Soukupa pa do najmlajšega telovadca. Češki sodru-gi so s_e zavedali, da so uspehi samo tam mogoči, kjer vlada disciplina, volja in moč. Slabiči, nikdar ne morejo doseči nekaj velikega, ker vedno in vedno drsajo navzdol. Vkljub razkolu med delavskimi telovadnimi organizacijami je vendar 120.000 telovadcev ostalo zvestih svojim načelom. Vkljub vsem intrigam je korakala ta močna armada telovadcev naprej, po svoji ravno začrtani poti. Danes je ta armada zavednih delavskih .telovadcev zmagoslavna, ter se raduje nad uspehi svojega ogromnega kulturnega dela. To delo bo zapisano za vedno v zgodovini socialističnega gibanja; sodrugi iz Češkoslovaške so spoznali, da je proletarska mladina oni cvet, ki bo vodnica v bodočem proletarskem življenju. Taka , mladina, ki ima na svojem praporu ! zarisano — >Delo. Treznost in Pro- i sveta.« taka mladina mora doseči 1 sodnik sam odločiti, ali pa naj bo ta izrek pridržan posebnemu forumu Pogrešam tudi določila, da ime? sodnik samo pravico .presojati o pravilnem razglašenju zakona, ne pa o zakonitosti zakona; na drugi strani pa. da ima sodnik popolnima p:ost6 roko. da pjesoja zakonitost uredb, ki niso bile donešene na podlagi ka« kega zakona zakonodajne skupščine. To bi bile nekatere pripombe soc. kluba k IX. oddelku ustavnega na* črta. Poudarjam še enkrat, da je ta oddelek vsled tretjega odstavka v 109. členu eden najslabših v celem načrtu, na drugi strani pa manjka temu oddelku cela vrsta določb, od« delek je torej nepopolen in nam no daje zavesti, da smo položili v ustavi vse garancije za dobro in uspe-, šno pravosodje in za dobro sodno oi^anizacijo v tej državi. (Odobra* vanje pri socijalistih). Mednarodni položaj avstrijske republike. Dunaj, 9. jul. Odsek za zunanje zadeve je imel danes dopoldne sejo, kjer je državni kancelar Schobor kot vodja ministrstva za zunanje posle prečital ekspoze. ki ugotavlja, da so odnošajl 'Avstrije do vseh držav izrecno zadovoljivi. Kar se tiče odnošajev do inozemstva, ie zvezni kancelar JSchober poudarjal prisrčno razmeje z Nemčijo in je izrazil syoje zadovoljstvo, da so se odno-šaji do Italije zelo izboljšali vsled ustanovitve avstrijskega poslani-, 5tva v Rimu. Razmerje do češkoslovaške republike je prijateljsko in vi gospodarskem oziru vplivajo trgovinske pogodbe nanj zelo ugod.no. Kar se tiče Jugoslavije, je izjavil zvezni kancelar, smo s sočutjem sprejeli vest o atentatu na regenta Aleksandra. Avstrijska vlada je izrazila svoje zadovoljstvo, da se je ta napad ponesrečil. Jugoslovenska vlada je y zvezi s tem atentatom naprosila pristojna oblastva za gotovo preiskavo na avstrijskih tleh. Avstrijska vlada bo v okviru avstrijskih zakonov brez drugega storila svojo dolžnost. Naši odnošaji do Jugoslavije so povoljni in normalni. Razpravljamo o nekaterih pritožbah! zaradi gotovih dogodkov na obojestranskem obmejnem ozemlju, zlasti glede takozvanega obmejnega prometa. Mi se trudimo, vsa ta' vprašanja rešiti prijateljsko s tem* da vsak posamezni primer natančno preiščemo. Pri tem upamo na enako postopanje jugoslovenske vlade in računamo s tem. da bo vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- svoj cilj! Uspeh, katerega so pokazali češki sodrugi in siodružice s svojim delom nai bo nam. ki smo ostali še daleč za njimi, v spodbu-enakih potih. Naša mladina, pa tudi naše vrste strnemo in vodimo po enakihpotih. Naša mladina, pa tudi marsikateri starejši naši sodrugi še do danes niso uvideli one velikanske potrebe, posvetiti največjo paž-njo ravno temu vprašanju. Marsikateremu sodrugu in Slovenije, ki bi stal na praških ulicah ter opazoval velikansko vrvenje socijžjistične mladine v dnevih olimpijade, bi se bolestno krčilo srce, in očital bi sam sebi. češ, zakai nisem več storil v naši kulturni organizaciji, v kateri bi se' lahko storilo marsikaj več? Ker materijelna sredstva niso dopuščala. da bi se več sodrugov in sodru-ginj udeležilo delavske olimpijade v Pragi, bodem skušal jaz. ki sem se mudil sedem dni v sredi češkoslovaškega proletariata, opisati manifestacije, da si bodo naši sodrugi mogli ustvariti vsaj približno sl uri cbhod po mestu. Sprevod niči daleč ni bil tp. kar so nekateri člani fddeivcije pričakovali. Po’,os vo tudi proti volji marsikaterih te* icvadccv v federaciji. Ko smo se raztovarjali z nekaterimi člani te organizlclje, so zelo obžalovali, da je prišlo do razdora in izrazili soi upanie. da bodo komunisti pr?>alU siei uyideii potrebo po zopetni zdru« žit vi. Kakor povsod, tako je tu Ji \S delavskih telovadnih enotah bil po« vod tazkola osebno nasproti vo,-vendar pa delavstvo kot med ^eboj nima prav nebenega sovraštva. Delavstvo. ki je dne 25. junija korakala ločeno od socialističnih vrst, bo; spoznalo v najkrajši bodočnosti, da je trčili ene same delavske fronte, Stev. 154, vencev v predlaganem reku uredila vprašanje malega obmejnega prometa. zakar smo že dolgo zaprosili in kar naše prebivalstvo že nestrpno pričakuje. Sicer pa vidimo v dogodkih, ki so dali povoda za obojestranske pritožbe, le neke vrste posledice razburjenja, ki ga je povzročil koroški plebiscit in s tem v zvezi politična agitacija. Upamo, da gre le za pojav, ki bo ostal brez posledic. Kar se tiče zapadnje-madžarskega Vprašanja, je Avstrija imenovala svojega zastopnika v komisiji za določitev meje. Ta zastopnik bo doba nalog, naj gre v okvirju obstoječih pogodb ln sklepov veleposlaniške konference v krajnih obmejnih vprašanjih kolikor mogoče na roko. V smislu odločitve velesil bo medzavezniška vojaška misija izročila Zapadno Madžarsko. Zvezni kancelar Je nato govoril o razmerju do Romunije, Poljske, Bolgarije hi Rusije. Med Avstrijo in Rusijo se nameravajo skienit! dogovori, slični onim, ki so bi sklenjen! v Berlinu med Nemčijo in Rusijo in ki Imajo namen, dosedanje obojestranske misije za vojne ujetnike izpremeniti v prava zastopništva. Sploh pa Je treba ustvariti možnost trgovinskih odnošajev med obema državama. Jugoslavija sklene trgovinsko pogodbo z Italijo in Francijo. Beograd, 10. Julija. Po odmoru, ki Je trajal nad mesec dni, so se predvčerajšnjim nadaljevala pogajanja naših in italjanskih delegatov za sklepanje trgovinske pogodbe. Od važnih vprašanj sta ostali nerešeni vprašanji ribolova ln brodarstva, kakor tudi vprašanje transporta blaga. Na včerajšnji in predvčerajšnji seji so se razpravljala samo ta vprašanja. Odločitev še ni padla. Danes dopoldne se je vršila ponovna seia, na kateri se je razpravljalo o ribolovu, med. tem ko se bo na jutrišnji seji razpravljalo o brodarstvu. Po mnenju predsednika ffa-lljanske delegacije Lucciolija bo pogoatra sklenjena do konca prihodnjega tedna. Sporna vprašanja, kakor vprašanje baroške luke ln evakuacija tretjega pasti Dalmacije, ui popolnoma Izključena pri teti pogajanjih in jte tokrat niso vrela v razpravo. LuccidHl je pri pogajanjih izjavil naslednje: »Zivtjenske potrebe Jugoslavije In Matije zahtevajo, da sta tl državi v najboljših prijateljskih razmerah. Že 30 let Je moje delo to, da sklepam za svojo domovino trgovinske pogodbe z drugimi državami. Sedanje delo sem prevzel tem rajši, ker sem .sklenil tudi poslednjo trgovinsko pogodbo 8 Srbijo leta 1906. Spričo sedanjega prehodnega stanjfe se morajo trgovinske pogodbe sklepati sstmo za relativno kratko dobo, ker se razmere hitro fopre*ni«Jajo. Pogajanja trajajo dolgo, ker mora vedno eit del čakn-ti navodil od svoje vlade, ki se nahaja za-naj Jeraja pogajanj. Ker je vaša država 2e v stadiju konsolidiranja, je treba večkrat dalj časa čakati na vaše podatke. Za naš sporazum ^pravzaprav xA nobenih ovir, 'bi v Interesu obeh s« moramo prizadevati, 4a odpravimo male zapreke. Pri vas so zama-do našega povratka iz Italije po našem prvem odpotovaaju te Beograda tolmačii napačno. ZamudOl smo se samo zaradi železničarske stavke v Italiji. Vzrok, da trajalo pogajanja tako dolg«, je v ten, da je za najmanjše podrobnosti treba zbirati in pripravljati ogromno gradivo. Neutemeljeno je bilo P*i vas pisanje v zvezi vprašanja trgovinske pogodbe z vprašanjem evakuacije. To ni bilo prav. Naše delo ni v nikakršni zvezi s politiko. Mi imamo saimo nalogo, 3a sklenemo trgovinsko pogodbo, in to je po-vsodl delo veC mesecev. Tudi s pogajanji med Beogradom ln Rimom glede reškega In baroškega pristanišča nima naša delegacija nfCesar opraviti. O tem se je pogajala delegacija g. Ouartierija. — Že nad dva meseca se mudim v Beogradu ln sem iz osebnih ta zasebnih vzrokov naprest svojo vlado, da me kar najprej odpusH s -tega mesta, da bJ mogel odpotovati. Ne glede na to, katere osebnosti bodo nadaljevale pogajanja, se nadejam trdno, da bo v najkraj- šem času podpisana trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo.« Beograd, 11. jul. Pogajanja za izdelavo trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se nadaljujejo v znatno hitrejšem tempu. Včeraj dopoldne je bila konferenca strokovnjakov za ribolov, na kateri se je določilo končnoveiiavflo, besedilo konvencije o ribarstvu na Jadranskem morju. Danes dopoldne je bila seja ekspertov za plovbo. Ko bo ves potrebni materijal zbran se bo morda že danes vršila plenarna seja naše in italijanske delegacije, kateri bosta predloženi obe 4ve konvenciji. * Beograd, 11. julija. Na iniciativo Francije se pričao te dni pogajanja o trgovinski pogodbi med našo kraljevino in FratjcI-jo. Ta pogajanja bodo v početku vodili p> sebej določeni delegati našega trgovinskega ministrstva in francoski opravnlc poslav v Beogradu. Pozneje ko bo zbrano vse potrebno gradivo, bosta naša in francoska vlada doloditt posebne delegate za pogajanja, i . i ? • " -> : ■ * *tq - Gospodarska pogajanja naše držav s z Italijo in Francijo, ki so v teku, so za razvoj našega narodnega gospodarstva nedv3>-mno velike važnosti in bodo nemalo vplivala tudi na zunanjepolitičnem polju. Po sprejetju ustave je prišla na vrsto važna nalo ;i, da država sklene z drugimi deželami £ .spodajske pogodbe. Že samo sprejetje ustave Je na sklenitev trgovinskih pogodb ugodno vplivalo, kaT kaže n. pr. dejstvo, da je Francoska sama tako] Iz .lastne, Inclative ponudila pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z našo državo, dočini je — čeprav kot zaveznica — doslej gojila nepram JugoslavIJi več ail manj nezaupanje. Prezreti ne moremo, da sklepa belgijska vlada pogodbe ttaftnfe) st zavezniškimi državami, dasl le gotovo, da si kakih posebno važnih gospodarskih ugodnosti Jugoslavija ne bo mogla zagotoviti niti od Italije, niti od Francije, temveč obe tl državi gledata vse bolj na to, kako bi si zasignraii gospodarski vpliv v naši državi. Kak Sne podrobne ugodnosti bo imela naša država od trgovinskih pogodb z Italijo in Francijo, še ne vemo. Pripominjamo k stvari Je to, da uvide vatno veliko potrebo, da tudi naša država stopi v urejene gospodarske odnošaje z drugimi državami, da se slednjič izkoplje iz mrtvila povojnih razruvanih gospodar-skih razmer. Za koncesije pa. ki Jih bo dala vlada tujemu kapitalu v naš! državi, pa zahtevamo že vnaprej naj strožje kontrole v svrho zaščite interesov našega proletari-Jaita! Telegrami. DELO ZAKONODAJNIH ODSEKOV. Beograd, 11. jul. Narodna skupščina bo sedaj najprej sestavila zakon e pesiovniku. Odsek, ki bo izdelal načrt tega zakona, bo Imel svojo sejo dne 15. i m. Minister za konstituanto je že Izdelal načrt tega zakona ln ga bo v kratkem predložil ministrske- mu svet«. Ta načri se precej približale to-Hrfevtln odredbam poslovnika bivše srbske skupščine. Razen tega pripravlja ministrstvo za konstitoanto še dva druga zakonska načrta, enega o državnem svetu, enega pa o glavni kontroli. Tod! ta dva še bosta z nekaterimi nebistvenimi izpremem-bami naslanjala na dosedanji tozadevni zakon bivše kraljevine Srbije. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ČU-PRIJI. Beograd. 11. julija. Včeraj po* poldne se je pred kolodvorom v Cu-priji dogodila nesreča. Vlak, ki je vozil na kolodvor, je trčil v vlak, ki je stal na tiru. Dvajset železniških voz je razbitih in veliko oseb ranjenih. Strojevodja je izgubil obe nogi. NEMIRI V BOLGARIJI? LDU, Dunaj, 11. julija. Pondelj-ski listi prinašajo vesti, da so v Sofiji in po vsej Bolgariji izbruhnili resni nemiri, katere pripisujejo kmetijski stranki, na katero so vplivali boljševikf. MADŽARSKA NARODNA SKUPŠČINA. Budimpešta, 11. jul. Zbornica nadaljuje razpravo o zakonskem načrtu glede zgradbe majhnih stanovanj; sprejme predloge splošno In preide k podrobnemu posvetovanju. O preklnjenju razprave o predlogi ln* terpellra poslanec Rnppert vlado nujno glede delavskih organizacij in delavskega časopisa, ki ga je osnoval odpuščen vojni kurat, ta glede zlorab, ki so blie vzrok, da so grdo ravnali z vojnim kuratom, ker je bil osumljen Izsiljevanja. Interpelacija se dostavi ministrskemu predsedniku zb odgovor. Pravosodni minister imenoma vso vlado zavarnje proti osebnim sumničenjem poslanca Rupperta fn bsfavl, da nftna noben član vlade osebno a|j pa glede na svoje uradno poslovanje ničesar zakrivati. Prisad, nja seja bo jutri. s il« POLOŽAJ V GORNJI SLEZIJI. London, 11. julija. Dopisnik lista »Times« v Katovicah javlja, d« se je likvidacija poljskega upora izvršila botj formalno nego ,v deiaaju. V vzhodnem delu, poljskega ozemlja delujejo povečini uprave, katere Je organiziral Korfanty. POG4JANJA IRCEV Z ANGLEŠKO VLADO. London, 10. jul. LJoyd George Je Deveteri poslal brzojavko, v kateri potrjuie sprejem odgovora, ki ga je Devalera da! glede predloga sklicanja konference, in v kateri naznanja, da bo sprejet Devalera s katerem koli tovarišem še' ta teden. UTVANCI FROTI POLJSKIM IMPERIALISTOM. , Varšava, 10. jul. V litvanskem | paflatnentra *e doSlo *«radlrekrtmtt- ! nacij poljskih poslancev proti predajanju Poljakov na Litvanskem do spopada, pri čemer so poljske zastopnike pretepli in vrgli na cesto. Tud! poljskim kontrolnim častnikom v razmejitvenem ozemlju preti 'nevarnost. V DONSKI POKRAJINI KOLERA. Carigrad; 11. julija. Ru>kl begunci orirovedujejo. da ra*vi*s v vsej donski pokrajini kolera. V Rostovu zabijva epidemija vsax dan 400 dr ICO žrtev; Politične vesti. + Ministrski predsednik N^ola P*Jifc sl Je polagoma toliko opomogel od bolenti, da se bo mogel tekom tedna vrniti k svojim poslom. Ko bo rešil najvažnejše posle, bo PaŠ;č po svetu zdravnikov odpotoval v Marijinske Lažne. + Sporazum z macedonskind fevdalci. Med vlado in macedonskhnl turškimi tev-dalci je bil dne Z7. junija t. 1. sklenjen radi agrarne reforme ta-le sporazum L Dosedanji lastniki veleposestev dobe takeri:rc> odškodnino za odvzeto zemljo. Odškodnina se bo izplačevala z ozirom na krajevne razmere, položaj, ekonomsko vrednost zemljišča ln investicije, ki se nahajajo na zemljiščih. 2, Dokler se ne reši vprašanie odvzetja zemlje, se morajo lastnikom Izpla- čevati rente za vse stvari po predhodnih odredbah za izvedbo agrarne reforme. 2. Ako bivši lastniki nimajo nikakega drugega zemljišča, razen onega, na katerem žive »kmeti« ali ki je v »kmetstvu« sličnem odno-šaju, se takim lastnikom izvzame iz agrarne reforme najmanj 20 hektarjev zemljišča, ako so se s poljedelstvom bavili ali se hočejo s poljedelstvom baviti. Zemljišča, ki se izvzamejo iz področja agrarne reforme bodo tista, ki so najbližja lastnikovemu bivališču. Sploh se bo to izvzemanje zemljišč iz področja agrarne reforme izvršilo po ocenah posebnih komisij, v katerih bodo zastopani lastniki In čivčije (nekaki najem-* niki.) 4. Ako imajo bivši lastniki poleg kmetskega zemljišča še popolnoma svobodno zemljišče (begluk), dobijo samo odškodnino v denarju na podlagi točke 1. — Tako begluško zemljišče, v kolikor ni veleposestvo (večje kot 300 hektarov), ostane sedanjim lastnikom, bodisi da je v njihovi posesti, bodisi da jim je bilo Od leta 1912. dalje odvzeto potom uzurpacije.« — To Je torej tista kupčijska pogodba vladnih strank s turškimi fevdalci iz Južae Srbije, da so glasovali za ustavo. ! rh Angora nas vabi. Rešidbej, angorski zastopnik v Parizu, je govoril z dopisnikom »Jat. lista« o odnaša jih njegove dežele da naše. Med dragim je dejal, da-njegova vlada sicer ni v zvezi z nobeno vlado jn niti z jugoslevansko, vendar pa bi & slednjo prišlo lahko do dobrih in celo prisrčnih odnošajev, ker žive muslimani pti nas v popolnem miru in so ravnopravnl z drugimi državljani. Angorska vlada je 2e napravlja korake, da se približa nam, ker ji je ha tem, da obvaruje, enotnost Turške izza predvojne dobe. Kako pridemo mi do obvarovanja te enotnosti? Rešidbej je dal dopisniku »J. L« značilen mig. Rekel je, da Solun, odkar pripada Grški, 'je le' eenca 'onegfc Soluna, kakor je bil za časa turšlteja gosp^d-stva. Grk6m' torej n(t Sttie 'ostati, »toda lahko K padel v vaše roke, če pride do konflikta med vami ln Grki in to bi bilo dobro, ker Solun 5 takim zaledjem, kakor ga ima danes ne more živeti, a ne more »živeti.«! vaše zal od je brez Soluna. Nam bi bilo po valji, če bi vi dobHi Soiun v svoje reke, ker v temslnčsju bi imeU zid med nami in Cilki.« Tako je Rešidbej i aelo-, jas^o povedal, kaj ždUs Angora, od, .nas. . (. + Mednarodna efcupBOs* socialističnih strank. Njen biro se je dne 8. t. m. sestal v Frankfurtu ob Menu, Poleg članov biroja, sodrugov Adlerja (Dunaj), Griuvpa (Bern), Ledeboura (Berlin), Longueta (Pa riz), m Wallheada (Manchester), so bili na sestanek sklicani tudi vsi člani izvrševak nega odbora s posvetovalnim glasom. S?/a se je bavila z aktuelnimi vprašanji mednarodnega političnega položaja. Vršila se Je v prostorih neodvisnega socialističnega ’ista »Volksrecht«. Neodvisni socialisti so ob tej priliki priredili veliko manifestacijo za iitv teraacijonalo, ■j- O mejah albanske države bo sklepala zveza narodov. rt- Italijanski parlament se sestane t. m. Vlada bo prebrala svoje izjave. Komunisti v Pragi sezidajo svoj ljudski dom. rh Grk; so izpraznili Bruso v Mali Aziji. .+ Lenin italijanskim komunistom. Agencija »Rosta« Javlja iz Moskve, da so ital!-, janskl socialisti podali na seji dne 30. junl-: ja izjavo, s katero obljubljajo, da bodo na-, redili vse mogoče, da se na prihodnjem kongresu italijanske socialistične stranke izvf-še sklepi tretjega kongresa komunistične internacionale. Radek ie na tej seji zelo krl-tizral delovanje italijanskih socialistov. Italijanski zastopnik Terracinl je poudarjal, da morejo delavski sloji spraviti y boj sa-? mo aktivni voditelji, ker zgled in dejanje izdata več nego pcopagaada. Govornik je zaključil: »Za^revolucionarno borbo ni nit kakor potrebno, da pripada večina proletii riata komunistični stranki, ker za revolucio« narno ofenzivo zadostuje, da so z nami simpatije delavskega sloja.« Odgovoril mu le Lenin, ki je nastopil proti tako otročjim in za svetovno revolucijo škodljivim argumentom. Lenin je poudaril, da se ni posrečil« nobeni komunistični stranki, da bi dobila v svoje roke vodstvo večine delavskega sl(v-fa.»Terracfnl le rekel — je izjavil Lenin — da so bfll v Rusiji komnnisti majhna stranka, ko so zmagali, toda ml smo fmeli n« svoji strani večino delavskih in kmetskll1' svetov hi polovico vojske. Povejte*mi eno samo kapitalistično državo, v kateri iroat« na svoji strani polovico vojske! Terracinl }e za ‘ofenzivo In zahteva takojšen nastop< Revolucionark socialisti na levi so zastok pali ista načela, ko so nas pobijali. Ml itna« mo v tem vprašanju veliko političnega iz« knstva. Brez pobijanja teh elementov bi sfl nam me bilo telaom zadnjih. Jet posr,ečiM ohraniti delavsko, moč neoskrunjeno. Toa< sedaj; po treh letih in pol revolucije, Je sramotno priti semkaj se prepirati o političnih’ smereli, namesto da bi * se govorilo o prt< pravah za revolucijo«. ■--------i— Ijr. Mfeec: Vi* i > ki _ Nova taktika. Lenin bolj in bolj uvideva. da Je treba računati z razvojem. Rusija je bila reakcljonnfna ln ir nje se je porodi! boljševizem. Nemčija' 'ta Av-sfrlia sta ovirali svobodo govora in postali sta socijalistični republiki, čeprav ju zapadni kapitalizem pritiska na vseh koncih iti krajih vendar gresta’ svojo navadno pot. Lenin to vse dobfd vidi. pa te vsled tega postavil svoj politični semafor svetovni evolucijonariji na »stoj!« »Sovjetska republika ne sme nič več računati na hitro zmago svetovne revolucije« tako je rekel Lenin na sti ankinčfji ‘zboru ruskih bolj§evI-kov! Kapitalistični svet se raduje teh Leninov'h besed in Lenin samt prizna, da se današnja kapitalistična družba ne da kar naenkrat odpra-i viti uvedel ie zaraditega trgovino s žitom v Rusiji: zemeljska bogastva je dal tuiim kapitalistom v eksploatacijo. sklenil je mirovno pogodbo s Poljsko in opustil fevolucijonarno politiko v srednji Aziji, in Mr. Lloyd George hvali sedaj Lenina, češ, da pusti še dalje žive« svetovni kapitalistični režim. Kakor že večkrat, tako se je tudi sedaj na bojnih poljanah porodila revolucija. vselej pa pri premaganih narodih, nasprotno pa se je kri zmagovalcih kapitalizem vedno bolj utr« jeval, in tako je tudi sedaj! Nikdar, oa še ni bil kapitalizem v zmagujo-i čih državah tako neobziren kakor je sedaj; to nam potrjujejo velikanski delavski boji v Ameriki in v Angliji, kjer se bije največja proletarska biti ka. kar jih zgodovina pomni. Vse dr-, žarve. ki posedujejo surovine, imajo dovejj živil* »zemeljske zaklade, ter njih mornarica preplavlja- svetovna morja, njih militarizem obvladuje kontinente, take države so zmožne postaviti revoluciji meje in to Lenin uvideva sedaj vse! 'Pa tudi v notranjosti revolucijo-namih držav pridemo do velikih na-i sprotij med industrijalnim proletari-jatom in kmetom. Kakor hitro ja kmet premagal fevdalizem in sedel na svoi kos zemlje, se je čutil gospo* darja. ki se ni dal ž nje več pregnati in za svoje delo, za svoj trud hoče imeti Dlačilo in tukaj pride z indus+ri -jalnim proletarijatom v navskrižje In raditega je ruski kmet zahteval prosto treovino z žitom. kart je tudi dosegel. in s tem se outi šele svobodi nega na svoji strani. Mestiia buržo-azija ie bila povsod prešibka, da bi se upirala proletarski revoluciji, za- če hoče delavstvo priti kdai do svojega zaželienega cilja. Tak utis sem dobil, ko smo gledali mimoidoče so-druge - delavce; imeli so v svojem srcu bržkone drugačne misli, kakor je tista, ki jih je privedla do tega. da so se ločili od delavskih telovadnih enot . . . Popoldne smo se peljali s cestno železnico na stadion delavske olimpijade: prostor meri 255 tisoč m1 in na njem je za 200 tisoč delavcev prostora. Olimpijadi je prisostvovalo okrog 160.000 gledalcev. Pri pogledu na to velikansko množico ljudi, ki so nestrpno pričakovali nastopa socialističnih telovadcev, je radosti igralo človeku srce in okrepilo upanje na skorajšnjo zmago so-cijalistične ideje. Ob zvokih marze-ljeze je prikorakalo na telovadišče mnogobrojno članstvo — skupno 10.000 članov. Telovadci so se raz-Dostavili v ravne orste. Nato izvajali precizno in dovršeno razne proste vaje. Kdor je videl to ogromno pregibajočo se množico telovadcev, ne bo lega veličastnega prizora nikdar pozabil. (Dalje prih.). LISTEK. IVAN ALBREHT: Slika v minijaturi. (Dalje.) Ko sem ga videl, kako je drhtel po vsem telesu, sem pozabil nase in sem naenkrat začutil žensko. Da, gospod, ob pogledu na člove* ka, ki mu je groza razbila vse poj« me in mu je ostala samo še ženska v spominu, sem se bliskoma do= mislil nje. In s tistim hipom je bilo konec one strašne, tope živalske bojazni v meni Kakor je rastel in kakor je trepetal in buljil oči, ve> nomer samo: — Tona, Tonaaa. Gotovo jo je obiskal v zadnjem trenotku in se je sestal ž njo, pa ji ni mogel reči drugega nego sa* mo golo njeno ime. Še to sem vi= del, kako se je vzravnal popolno* rna in se je naslonil na skalo za seboj, potem je bušilo skozi zrak in počilo v bližini. Ko se je raz* kadil dim, je bila glava tistega, ki je klical Tono, zmečkana in pri* j lepljena k skali, truplo pa je slo* nelo, pokojno in nedotaknjeno, kakor preje. Morda sem bil blazen tisti hip, ali pa se mi je odkrilo vesoljno spoznanje in sem začutil ukaz živ= ljenja v sebi, tisto veličastno po* velje narave, ki noče, da bi konča* lo kje bitje brez ljubezni. Vse moje dotedanje življenje je naen* krat lečalo razgrnjeno in jasno pred menoj. In preživel sem ga v par trenotkih vzavestf spomina z neprimerno jačjo intenzivnostjo, nego takrat, ko sem ga resnično živel, v razdobju let. !J Ah, življenje! Tudi to je nekaj, kar moram povedati. — * Skušal sem podati vse v krat* kih besedah, da ne izčrpam preveč vaše potrpežljivosti. Komur je dana prilika, da lahko živi po zakonih, ki so splošna pod* ga naravnega reda, ta ne pozna v živ jen ju zlega in ne dobrega. Saj me razumete, kako mislim!? Taki ljudje žive namreč vedno po na* gonu, ki je obenem vedno v traj* nem skladu z njihovim bistvom. — Ne, ne, ni takol Beseda je slaba in ne pove tega, kar bi morala. Vidite, gospod, prah zlega je na meni, zato ne morem najti tiste besede, ki jo iščem, ne besede in ne resnice, ki bi bila razodeta ž njo. Recimo tako: So ljudje, ki so vedno srečni, ki žive brez vpra* šanj, ki nikoli ne iščejo odgovo* tqv in ne žele nikakib pojasnil. Saj poznate take ljudi. Od rojstva jim je zapisan poklic na obrazu, V srce jim je zapisan in v globino duše. In kakor žuželke za hrano, tako gredo ti srečni v lepi smotre* nosti venomer za določenim ci* ljem. Udarec jim je isto kakor bo* žanje in blagor žitja je večen delež njihove usode. Pri meni ni tega, od rojstva ni bilo in ne bo do smrti, nikoli. Ko sem kriknil v svet, mi je smrt ugrabila mater in ž njo detinstvo. Ne vem, kaj je materin ljubeči smehljaj, ne kaj je blagoslov, ki žari na dete iz njenih oči. To na* silno in zapernaravno pomanjka* nje najnujnejšega v prvih dneh življenja, to me je za vekomaj vrglo iz reda in mi je razbilo zr< calo bodočnosti. Postal sem up o* ren, bitje brez cilja, sam sebi od* več in z vednim vprašanjem na ustnih. Zato je bilo moje življenje ena sama dolga bolest, iz hudega v hudo prelivana, brez solnca. brez bisernih sanj. , , . i H. Strašna je1 misel na tisti hip, ko sem takorekoč v objemu smrt! gledal svoje življenje. Ako me je preje poklical kdo: »Dr. Poženel, ti, Peter Poženel!« ni to pomenilo ničesar. V strel* skem jarku je bil klic naenkrat či* sto nekaj drugega. — Poženel, ali si še živ? sem zaslišal glas zftanca, ki me je pro« sil pomoči. Bil je mladenič, ranjen na obeh rokah, v hipu brez pomoči in nebogljen kakor dete. Planil sem k njemu, sem ga obvezal in tolažil, vendar vem še zdaj, kako je pro* bežalo mimo mene tisti trenotek. Zazdelo se mi je, da tudi njegova ustna kličejo žensko, čeprav nisem mogel razločiti imena., (Dalje prih.) Stev. 154. radi tega se je vselej opirala na kmetsko buržoazijo. To smo videli tudi pri nas, (prazne — vojašnice so fee polnile s kmečkimi sinovi). Revolucija je porušila v Vzhodni Evropi fevdalizem in ustanovila kmetsko privatno posest, v srednji Evropi je pa porušila militaristične monarhije in ustanovila meščanske republike. Vse to je velikanski napredek, toda socijalizem to ni 1 Lenin tedaj sam dovoljuje obstoj kapitalizma in s tem je svetovni kapitalizem triumiirul! S tem, ko je kapitalizem triumfiral, organizira sedaj pohod v Rusijo. Pred par tedni je bil zbran v Berlinu angleški in nemški gospodarski svet, ki ie sklepal o skupnih interesih v. Rus.it. Od angleške strani je najbolje zainteresirano podjetje Vickers Co. Nadalje so udeleženi amerikanski in japonski finančniki, Tako so internacijonalne kapitalistične niti spredene, katerih konci drže v Rusijo, kjer st* prične s eksploatacijo ruskega naravnega bogastva. Posebno japonski kapitalizem se poteguje za gospodarske koncesije v Sibiriji, ki so zasnovane velikopotezno in pri katerih pridejo v prvi vrsti v poštev, katere namerava sovjetska vlada predvsem dati v najem za eksploatacijo. Poročila o principih Lenina in Krasina o reviziji gospodarskega programa so od dne do dne bolj jasna, le Trockii Zinov-jev in Radek se upirajo. Trocki in Radek še vedno računata s svetovno revolucijo in se zaraditega upirata umešavanju zunanjega kapitalizma v sovjetsko Rusijo. Jasno je pa že danes, da bo<- zmagovalec Lenin, ker bo imef s svojim gospodarskim revizionizmom ruskega kmeta na svoji strani, ki danes s svojo močjo dale-ko presega rukega industrijalnega proletarca. Angleško - nemški - ruski dogovor in nemško-ruski gospodarski dogovor sta v Parizu dvignila veliko političnega prahu. Briand je takoj poslal angleški vladi noto. na katero pa še do danes ni dobil odgovora; manšesterski možje si pač raisliio: kaj neki še Briand umešava v našč kupčije, ki ne razume drugega, kakor fabrikacijo — parfuma, in tako puste Angleži že od 28. maia Brian-da, da čaka na odgovor. Na drugi strani se pa trdno zagotavlja, da. pripravlja Francija nov napad na Rusijo, ter da se v francoskih antiboljševističnih krogih po generalu Wranglu razvija mrzlična agitacija za tako akcijo. (Naši meščanski listi so pa pisali, da je prišel Wrangel v Jugoslavijo s svojo ostalo armade naše razdrapane železnice gradit); komu naj verujemo, to nam bo hodočnost pokazala! Tako triumfira kapitalizem na celi črti in tega se Lenin zaveda in. ker se tega zaveda, je postavil »Semafor na stoj!« in dal puško ob nogo. ni ie pa vrgel v koruzo! Mi pravimo, da kapitalizem prezgodaj triumfira. Samo oglejmo si kapitalistični svet kaj počne. Na Angleškem se bojuje milijonska proletarska armada; tekstilna industrija na Angleškem, v Ameriki in drugih nevtralnih državah odpuščajo stoti-soče delavstva, ker imajo prenapolnjena vsa skladišča z izdelki in jih ne morejo prodati. Po vsem evropskem kontingentu tava večmilijonska proletarska množica zavita v strgane cunje, ker si ne more kupiti obleke. Amerikanski farmerji so v veliki zadregi, ker ne morejo svojih ■pridelkov spraviti v denar, vsa skladišča so prenapolnjena z žitom ln drugimi poljskimi pridelki. Evropski proletarijat pa v industrijskih krajih umira lakote! Zapadne države z visoko valuto ne morejo izvašati k nam in se zategadelj blago v skladiščih kupiči in brezposelnost narašča. Tukaj pa slaba valuta, tedaj draginja! To nasprotje, ki ga imamo, na eni strani hitro kttpičenje bogastva, neizmeren luksus, na drugi strani Da hitro naraščajoča beda, napredujoče uničenje kulturnega dela. To je kapitalistični posedujoči sistem, v katerem se ostrijo boljinbolj razredna nasprotja. Tekma oboroževanja na morju med Anglijo in Ameriko, očitno sovraštvo med Ameriko in Japonsko; komaj prikrivajoče sovraštvo med Italijo in Francijo; breme, ki se ga v vojni poraženim narodom v Evropi nalaga, revoltiranje na Irskem in v Indiji; notranje krize v po vojni nastalih državah; in končno vedno preteče vojne in revolucije. Kdo naj verjame, da bo še dolgo obstal tak družabni red. v katerem živitno? Vsaka kriza, vsak boj, vsaka ka? tastrofa pospeši za en korak v so? cijalno revolucijo! Kapitalizem ni? ma povoda, da triumfira, če je do? bil gospodarske stike z Rusijo, Socijalna revolucija k ni- mrtva, temveč se je le oddahnila, naredila je par korakov nazaj, ker je uvi? dela, da je treba zavzeti druge strategične postojanke, iz katerih bo bolj uspešno opeiiriuar. m* mo, da pride ura, ko bo saeijaina revolucija bolj uspešno korakala naprej in zavzemala državo za državo, ki so danes še v kapitan? stičnih, rokah. ... Komunisti so si predstavljali, da bodo z enim samim pritiskom zavojevali ves svet ter z ®ni?P udarcem zrušili svetovni kapitali? zem, danes pa so prišli do spoz? nanja, da je treba proletarijat ce? lega sveta vežbati. Danes komu« n isti priznajo, da proletarijat ni še izvežban in tudi to uvidevajo, da-ga je treba hitro in uspešno vež? bati, zaraditega moramo skupno postati apostoli in skupno ozna? njevati novo vero, vero ^pravično? sti in osvobjenjei Socijalisti se nismo motili, ker smo vedeli, da je socijalna revo? lucija težaven in dolgi proces. Meščanska revolucija se je od L 1789. do 1871. v svojem kolovozu držala, dostikrat je podlegla, dosti? krat je morala zavzeti nove forme, dostikrat je bila poražena, poteptana, vendar pa se je vedno ohranila in zopet prodirala. Proletarska revolucija v sedanji demenziji. je nekaj večjega, tedaj tudi veliko težavnefft Proletarske revolucije pot je veliko daljši'in njen pohod ne bo krajši in lažji od meščanske revolucij« Kl Mi se tudi' zavedamo, da je prvi sunek proletarske revolucije nam veliko prinesel in da so po tem sunku proletarske množice v svo? jih organizacijah podvoje, osveže z novimi idejami, vemo tudi, da pred letom 1917. niso bile »zmožne za take boje, kakor danes.. In ako je Lenin komandiral puške ob nogo, se prav dobro za? veda, da ta odmor socijalne revo? lucije ne bo trajal dolge* ker bo za to kapitalizem sam skrbel. Ka* pit ali zem sam uprizarja kraze, ka? tastrofe, rebeliranje in nezadov? voljnost med sloji, ki vstvarjajo za druge, za tiste, kisamo vživajo. Leninova taktika se je tudi k nam preselila, hudi ekstremisti uvi* devajo tudi pri nas, da je nujno potrebno vežbanje proletarskih mas, da je treba v socijalni revo? luciji odmora In zopetnega novega zbiranja proletarskih množic v po? litičnih in strokovnih delavskih or? ganizaeijah in se s tem pripravljati na zavzetje nove etape. Tedaj tudi pri nas velja nova taktika; vse na delo! Dnevne vesti. ALF BO ALI NE BO? Tako se vprašujejo radovedni in naivni Ljubljančani že nekaj tednov. Ali bo ali ne bo gospod Pesek ljubljanski župan? Dovtipe zbijajo, se jeze, modrujejo o tem važnem vprašanju, in mladi liberalci so bili celo tako predrzni, da so mu obesili župansko verižico okolo vratu z navezkom, ki nosi črki P: T. Prosim vas, zakaj Imate toliko skrhl in dela? če nimate drugega župaua, naj bo Pesek, če ga pa imate, ga volite! Vsaj ni, da hi moral biti župan ravno gospod Pesek. Ljubljana se vendar ne bo polomila zaradi županovega imena! Ako pride človek v gostilno, si nekateri pripovedujejo na ušesa, da Pesek ne bo župan in .nastavljajo, srepo zroč okolo sebe, ob usta svoj bojazljivi prst kakor Janez Nepomuk, češ, pa molči, takale ln taka je stvar. _A so pa tudi stari in mladi liberalci, ki so nejevoljni, da g. Pesek še ni zasedel .županskega Stolička. In tako gre dirndaj dalje brez konca in kraja. Gorje nam, mi pa še vedno nimamo župana! Ah, potrpite, a tem bo odločal v prvi vrsti vendar novi kraljevi namestnik Hribar; kakor bo pač nastopil izvoljeni županski kandidat, tako bo; poklon, dobro Je: naš župan. In imeli ga bomo, radi ali neradi! * Mariborski župan potrjen. S. Grčarja, Id je bil izvoljen za mariborskega župana, je belgTajska vlada potrdila, kakor poroča »Jutro«. Iz krogov železniških vpokojencev iz Primorja se nam Piše, da jim je, železniška uprava s 1. julijem t. L ustavila draginjsko doklado, češ da niso naši državljani, čeprav so Vložili pravočasno opcijo za naše ! državljanstvo. Stvar je nevzdržna, ker ti ljudje ne morejo živeti od zemlje. S temeljno pokojnino, ki znaša večinoma 100—200 K ali še manj, se sedaj pač -ne more živeti. Ker so optirali za Jugoslavijo, ne more ži-Ker so optirali za Jugoslavijo, ne morejo zahtevati draginjske doklade od Italije. Opcija pa se tudi ne da preklicati. Te ljudi se sedaj goni v obup. Neka železničarska vdova s petimi nepreskrbljenimi otoki hi sedaj dobivala mesečno komaj 100 K. Obračamo se na merodajne faktorje, da nam pomagajo. Čudno se nam zdi, da so • se ustavile draginjske doklade samo železniškim vpokojencem, ne pa tudi vpokdjen-cem iz drugih javnih služb. Kdo je kriv, da dela ravno železnica izjemo? »Edino narodno delo«. Poslanci Radičeve stranke 'so' na seji dne 26. junija, kateri so . prisostvoval] tudi poslanci hrvatske stranke prava (Frankovci) in Hrvatske zajedale^ med drugim sklenili, da je od I. julija edino narodno delo .vseh organizacij in pristašev, da vzdržujejo male pogovore za vpisovanje deležev za hrvatski Seljačili dom v Zagrebu. V tem domu ima ‘v prvi vrsti Radič dobiti prostorno in udobno stanovanje. In to je sedaj »edino narodno delo« njegove stranke. Radič ni tako naiven kakor izgleda, pravi »Slob. Tribuna«. Policijska gonja za delavci. Belgraiske »Socialistične radničke novine« poročajo, da helgrajska policija uprizarja pravcato gonjo za »sumlijvlmi elementi« zaradi atentata. Razume se, da je ta gonja predvsem namenjena zoper delavce. Pozaprli so ne-broj delavcev, izgnali jih v rojstne kraje, tujezemce pa Iz države. Dne 8. t. m. je policija vršTTa preiskave od hiše do hiše, kjerkoli pač stahujejo delavci. Policija počenja vse, kar se ji zljubi . . , »Izseljevanje« Iz Belgrada. Belgrajska občina je začela izseljevati vse tiste ljudi ki so se naselili v Belgradu po letu 1919 in ki še doslej niso dobili dovoljenja za bivanje v mestu. člane Filharmonične družbe opozarjamo, da se vrši redni občni zbor F Iharmo-nične družbe v četrtek dne 14. Jn!'ta lv2t v dvorani Mestnega doma ob p:l 9. uri zvečer. Članske Izkaznice izdane slovenskim članom pred dvema letoma so veljav* ne. Upravna komisija tehniško - visokošolski, iondov v Ljubljani ITurjaški trg št. 1 L nadstr.) razpisuje za študijsko leto 1921 1922 podpore iz tehniško-visokošolskega fonda. Visokošolci tehniki, ki reflektlrajo na tako podporo* naj vlože nekolkovane prošnje- do najkasneje 1. septembra t. L Podrobnosti so razvidne Iz razglasa v Ur. Hstn. Tržaško poštno ravnateljstvo Je poslalo vsem poštnim uradom okrožnico, naj ne delajo nikakih ovir pri dostavljanju listov, ki prihajajo iz Jugoslavije. Delavsko gibanje v Zagrebu. Zagrebški stavci zahtevajo povišanje plač, In sicer kot mbdreura 1100 K tedensko. — Zagrebški stavbinsfci delavci so zapretili s starke* Se jim delodajalci ne povišajo mezd za 70%. V Zagrebu so aretirali 12 komunističnih mladinov od 16.—17. leta, ki so razširjali H-tografiranl komunistični Ust »Mlada Garda«. Med aretiranci je tudd brat kom. voditelja Cvijida. Zidanje dijaškega doma v Zagrebu. Dne 1». t. m. so položili temeljni kamen.. Za zgradbo dijaškega doma je zbrano 1,200.000 kron. Dijaki sami marljivo delajo pri zgradbi. Dijaški dom bo tvorilo pet paviljonov s 150 sobami, v katerih se bo moglo nasia-niti 300 dijakov. Za ruske begunce. Iz Češkoslovaške sta dospela dva vagona blaga, ki se bo brezplačno razdelilo beguncem. V Belgradu se vrši konferenca za centralizacijo poročevalske službe V celi državi. Sela zagrebškega ln ljubljanskega dopisnega urada sta se udeležila te konference, katere namen je, da vzame obema uradoma njiju samostalnost In ju podredi belgrajskemu presbiroju. Presbiro nekoliko poznamo. Menda je ni kmalu niti pri nas naprave, klbi se smela kakor ta ponašati kot vzor slabe organizacije ln birokratizma. Najdenček. V Nunski ulici je neki narednik našel trj dni starega otroka. Nesel ga je na policijsko ravnateljstvo, kjer *o * pomočjo monograma na detetovem perilu hitro izsledili brezsrčno mater: doma je Iz Škofje Loke in se imenuje Ivana Bernik. Strela na Mirju. Včeraj popoldne Je udarila strela v stavbo, ki jo gradi na Mir-skem polju g. KBnig ln omamila tri delavce, ki so jih nato peljali v bolnico. Kulturni vestnik. »Novi zapiskj«. Poročajo nam, da bodo prejšnji urednik »Naših zapiskov« začeli v jeseni izdajati novo revijo »Novi zapiski«. Agilno izobraževalno društvo. V Sarajevu se je vršila 3. julija glavna skupščina srbskega društva »Prosvete«. Iz društvenega porpčila je razvidno, dg deluje društvo zelo živahno. »Prosveta« je v minulem letu imela svojih gojencev in štipendistov; 18 na visokih šolah, 574 na srednjih šolah, a podporo je podelila 513 dijakom Knjig za nepismene je »Prosveta« razdala med narodom 6839 izvodov. Centralna knjižnica »Prosvete« ima 10.197 del, 18.563 zvezkov. Ustanovljenih in reorganizirani!! je bilo 9 knjižnic v raznih krajih. Vsem svojim članom, katerih šteje 20.000, je »Prosveta« pošiljala svoje društveno glasilo »Prosveto« in »Zdravje«, glasilo društva za čuvanje narodovega zdravja. »Prosveta« ima 131 pododborov, 290 poverjenikov in 20.000 članov. — Skupni dohodki v minulem letu so znašali 5,723.002 : 55, a izdatki K 4,023389 : 10. — Društveno premoženje je cenjeno na K 4,063.389 : 10. — Budžet za 1. 1921 ./22. znaša K 5,192.000.—. Od te svote se bo porabilo za narodovo izobraževanje K 2,562.000, za dijaške podpore K 1,930.000, za upravne stroške K 700.000. po števUn članov največje Izobraževalno Kakor vklmomore biti »Prosveta« vz>r vsem sličnim organizacijam. »Prosveta« je društvo v Jugoslaviji. Gospodarstvo. —Cirkulacija novčaulc bank v Italiji, ki je koncem !. 1920 znašala 19 milijard 610 milijonov, se je znižala sedaj na 17 milijard 579 milijonov. • -v — Prepoved uvoza Soli. Po- odloku uprave državnih monopolov z dne 1. 7.1921 M, br. 11196 je v smislu, rešenja ministrskega sveta in gospoda finančnega ministra z dne 38. 6. 1921 St. 3414 privatnim osebam uvoz soli te Inozemstva odslej prepovedan. Uvoz sotl se bo dovolil samo še onim, kateri dokažejo« prepisanimi listinami da so nakupili sol v inozemstvu še pred prepovedjo uvoza. Osebe, bivajoče v območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani morajo vložiti prošnje za dovoljenje takega uvoaa pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani ln sicer najdalje v roku dvajset dni po objavi prepoved,! v Uradnem listu, ki se sočasno odredi. — Pri Pakracu so naSi veliko ležišče najboljšega grafita. — Zlata je v Angle9ci banki za 155 milijonov zlatih funtov; Združene države pa ne posedujejo nič manj kot 3175 mllBoncrv dolarjev v zlatu! Šport. Or§aniiacllski vestnik. Iz strok, organizacije. Za enotnost in zedinjenje strokovnega gibanja v Jugoslaviji. Socialistični listi v Belgradu iu Zagrebu vrlo mnogo razpravljajo o vprašanju, kako čimprej ustvariti enotnost in izvesti zedinjenje strokovnega gibanja v vsej Jugoslaviji. Strokovni Sa-vezi iz Srbije so si ustanovili že forum pod imenom »Glavni radnički savez v Beogradu«, Id naj bi pozneje po izvršenem unifi-ciranju strokovnega gibanja v vsej državi predstavljal vrhovni forum strokovnih organizacij v Jugoslaviji. Poročajo, da je »Glavni radnički savez« v Belgradu že poslal svoj predlog v svrho zedinjenja »Glavnemu radničkemu savezu v Sarajeva«, »Opčem radničkem savezu v Zagrebu«, in »Pokrajinski strokovni komisiji v Ljubljani«. Kot podlago za zedinjenje in ustanovitev centralne instance strokovnega gibanja, navaja »Glavni« radnički savez« ta-Ie predpogoj: Izvenstraukarska orijentaeija v deželi, in pripadništvo Strokovni Internaci-jonaii v Amsterdamu in v mednarodnih zvezah. — Srbski in hrvaški centrumiški socialisti se izjavljajo pripravljenim za spp-razum, zahtevajoč strankarsko nevtralnost strokovnega gibanja in vez z Amsterdamom. Kolesarska dirka Ljubljana - MarlbM se je izvršila v nedeljo ob kolosalnl udeležbi dirkačev. Bilo jih je ravno 50 na startu. Od teh 13 iz Zagreba, 9 Iz Maribora, 2 la Celja, ostali so bili Ljubljančani. Ob 5. so startali starini 9 po številu, ob 6. vsi ostali 41 po številu. Dirka sc ie vršila v Jako živahnem tempu. Ob celi progi je števtluo občinstvo pozdravljalo dirkače, ki so prvikrat dirkali na Maribor. Na cilj je prišel prvi g. Solar, ki je prevozil dirko kot zmagovalec v 4 : 47 : 35 ure, tik za, njim je bil g. Ogrin kot drugi in tik za njim Sišho-vič, vsi člani Ilirije, Ljubljana. Dve desetine sekunde za njimi je dospel Žnidaršič, član »Sokola«, ZagTeb, kot četrti, nato Dukano-vič, član Gradjanskega, Zagreb kot peti, v 4 : 52 : 04 ure, Sovič član Oradjanskega Zagreb kot šesti v 4 : 53 : 15 ure, sedmi je bil škrajner (Ilirija), osmi Rebolj, deveti Šoštarko (Gradjanski). V maksimalnem času je še prispel Bar Vinko (Ilirija). V težki skupini je zmagal Bar Adolf (Ilirija v 5 : 12 ; 17 ure, drugi Je bil Zanoškar (Ilirija) v 5 : 12 : 19 ure, tretji Meze (Iliriji) v 5 : 26 : 41 ure, četrti Hovat (SokoJ, Zagreb) v 5 : 34 : 43, peti Jurčec (gradjanski, Zagreb) v 5 : 49 : 52 ure, šesti Pečnik Tltl-rija), sedmi Pogačnik (Ilirija), osmi Kocmur (Ilirija), deveti Rebek (Celje). V skupini starinov je zmagal Porenta (Ilirija) v 6 : 17 : 40, drugi Goltes (Ilirija) v 6 : 18 : 05 ure, tretji Iglič Matevž (Ilirija) v 6 : 34 : 32, četrti Iglič Tomo (Ilirija), peti Nosan (Ilirija), šesti Arzenšek (delavski klub Maribor), sedmi Leskovec, osmi Iglič Leop. Izmed Mariborčanov je prispel tedaj starin Arzenšek kot prvi in Kocbek v težki skupini kot drugi. Obema pripada špecljal-no darilo Maribora. Dirka se je izvršila brez vsake nezgode in v najlepšem redu. Lahkoatletične tekme In rokomet. Včeraj popoldne so se vršile na športnem prostoru Ilirije lahkoatletične tekme, ki so le trening za športni teden meseca septembra, in ženska rokometna tekma. Zenska rokometna tekma Ilirije : Jadran se je končala 6 : 1. Ilirija je v igri sigurna, kar Jadran ni, posebno pred golom. Oba kluba pa potrebujeta še zelo veliko trenaže. — Izidi lahkoatletičnih tekem: Tek na 106 m (finale); 1. Perpa (Primorje 12 sek. 2. Pretner (Ilirija). 3. Beneš (IL) — V pred-teku dosegel Beneš 11.9 sek. — Skok v daljavo z zaletom: 1. Pretner (II.) 5.22 m. 2. Beneš (II.) — Metanje krogle: 1. Pretner (11.) 9.12 m. 2. Bašin Vekoslav 9.— m. Bašin Romev 8.75 m. — Damska štafeta 4 X 70 m: 1. Jadran, 2. Ilirija. — Tek na 1500 m: 1. Widniayer (II.) 5 minut 11.4 sekunde, 2. Pečnik (Svoboda). — Skok v daljavo z mesta: 1. Perper (Primorje) 2.50 m, 2. Martelanc (IL) in 3. Pretner (11.). 2.50 m. — Skok v višino: Beneš 1.44 m. —■ Tek na 400 m: 1. Vidmajer 1.5 min., 2. Be« neš 1.4 min., 3. Starc (Primorje). — Metanje diska: 1. Bašin Romej (Primorje). 27.22 m, Bašin Vekoslav (Primorje) 26.25 m, 3. ing. Bloudek 25.35 m. — Staieta 4 'A 100 m: 1. Ilirija 51 sek., 2. Primorje I, 51 :6 sek., 3. Primorje II., 4. Svoboda. —. Izidi niso prvovrstni; so bili v lanskem športnem tednu boljši. — Omenimo tudi incident, ki se ie pripetil med tekom na 1500 m. Clan Ilirije g. Prclner Sl. je pri zadnjem teku hotel ovirati tekmovalca Pečnika, da bi pritekel prvi na cilj član Ilirije Vidmajer, a Pečnik se mu je umaknli. s čimer je zaostal za 1 do 2 m. Za njim je tekel Čuk, katerega je potem Pretner vstavil. Nad to nekorektnostjo člana Ilirije se je občinstvo opravičeno zgražalo in prizadeti tekmovalci bi zahtevali anuliranje, če bi ne bila včerajšnja tekma le trening. O incidentu pa je dolžna nadalje ukrepati športna zveza. Po svetu. — Češka vlada je iz Rockefelerjevega fonda prejela 27 milijonov čsl. kron za zgradbo velikega državnega zdravstvenega savoda. To bo prvi in največji zavod te vr« , ste v srednji Evropi. — Francosko geografsko društvo, prvo društvo te vrste na svetu, slavi 19. t. m. stoletnico svoje ustanovitve. Društvo ima velikanske zasluge zlasti za odkritje »črne celine«, ki jo je prepotovalo veliko njegov, ii neustrašenih članov. — Stanje nezaposlenosti na Angleške« se. ni izpremenilo, Delavcev brez zaslužku je po uradnih Izvidih še vedno nad 2.1 milijona, 830.000 pa jih dela ob skrajšanem delovnem času. — Kaj ]• veljal angleško vlado rudarski Itrajk? Robert Horne Je povedal v london-sk spodnji zbornici, da je država radi rudarske stavke utrpela nad 30 milijonov funtov denarnih stroškov. — Koliko so pa rai-ne industrije trpele po ustavitvi dela, se na da niti približno ugotoviti. — Strašna povodenj v Ameriki uničila več sto slovenskih življenj. Po poročilih ameriških dnevnikov je v državi ColoradO v severni Ameriki silna povodenj močnflf poškodovala mesto Pueblo, kjer je stala voda 4—18 čevljev visoko In podrla vse mostove in jezove. Lesene hiše so sve porušene. Utonilo je okoli 3000 oseb, med njun! par sto Slovencev. Povodenj Je nastala 3. junija, ker se je nenadoma utrgal oblak In ste reki Arkansas in Fautaln prestopili bregove. Ker so bile vse telefonske in brcojav-ne zveze v trčnotku pretrgane, mesto pa brez razšvetllaVe In celo brez vode, ao bila reševalna dela, ki Jth le vodilo vojaštvo, silno otežkočena. Po vseh slovenskih' kolonijah zbirajo prispevke za ponesrečen« rojake. — Po listih straši te dni vest, da je Lo, nin dal aretirati Trockega. Pred kratkim j« strašila po listih druga vest, namreč, da j« Trocki dal Lenina aretirati. Potem je tekom tega časa Lenin trikrat umri, Trocki pa šil« rikrat; enkrat pa sta obadva na Krim zbežala. Tako; da ne more biti prijetno biti v. koži obeh. Ej, ej, radi hi . . . Nova odkritja. Dva danska profesorja sta v Londonu odkrila, da Je mogoče z neznansko šibkim tokom, ki sta ga spustil« skozi kovinski diskus, komaj 5 centlmetr >V. premera, privleči ogromno litografsko plačo. Svoje odkritje sta takoj praktično uporabim s konstrukcijo zelo majhnega žepnega aparata za brezžično telegrafijo, s ka« terim sta pa dosegla iste uspehe kakor p* drugi z velikimi aparati. Odslej sploh ne bo tieba tistih velikih aparatov, kakor jih danes potrebujejo. Odkritje bo Imelo še druge epohalne posledice, ______________________________ tuopisi. Radovljica. »Naprej« je pred kratki« priobčil dve notici o spremebah pri finančni delgaciii v Ljubljani, ki živo razsvetljujeta oudotne razmere. V njih omenja delovanje dr. Savnika in dr. Rupnika: oba sta enako nepriljubljena; prvi je sebe spravil v tretji činovni razred, za uradništvo se pa toliko briga, da jo komaj enkrat napredovalo od prevrata, dočim so pri sodišču in drugod že po dva in trikrat; uradniki XI. čina leta 1918 so danes IX. Drugi pa je po staroavstrijski šabloni prikrojen birokrat, U dela z inšpektorjem Burgerjem starokopitno v pisarni ln med uradntštvom. Tudi ta dva sta sebi dobro postlala: dr. Rupnik je dosegel VI. razred ta doseže seveda še več, dasi sedi že pol življenja samo v Ljubljani, drugi je na račun koroške akcije dvakrat napredoval v enem letu, kako je to svoja odlikovanje zaslužil, smo čitali v listih: ko je v St. Pavlu zagledal strojnice je pribežal preko gora v Pliberk; in tudi ondi, kjer ni bilo strojnic si ni upal prevzeti urada na navaden izgovor nemških uradnikov: wir weiclien nur der Gewalt! V varnem zatišju ljubljanske delegacije pa ruleta ta Jv* velmoža na podrejeno uradništvo, da je večina vesela delitve Slovenije samo zato, ker se bo odkrlžala Ljubljane. Ta dva sta pred kratkim poslala ierman podrejenim uradom z ukazom, naj se Štcdi s pavšalom; ker dobe uradniki cele 3 K pavšala na mesec, pišejo poročila na službene listke ali n* prazno stran tiskovin. Dr. Rupniku to ni po-všečl: hoče imet! poročila na poli papirja, a ne pave, kako naj se papir kupi za 3 K na mesec ali za tistih par desetakov uradnega pavšala. Delegacija sama s svojimi tiskovinami tako dobro gospodari, da ji je od zamenjave kron ostala cela vrsta perforira-nih zvezkov, enako je bilo ob drugih prilikah, kar pomeni lepe vsote denarja, ki leže v prahu nepotrebnih tiskovin, in ker delegaciji primanjkuje denarja, hoče zato manjkajočo vsoto dobiti od pavšalov podrejenih uradov. Pri sodišču so s papirjem teko zloženi, da o kaki zadregi ni govora; pri carinami v Bohinju jim je lansko leto ostalo toliko preko porabljene vsote, da so poslali v Ljubljano uradnika, ki je nakupil pohištvo za urad; slavna finančna delegacija pa tako dobro gospodari, da uradi z dodeljenim pavšalom niti enega tintnega svičnika na mesec ne morejo kupiti. Kako se gospodje spoznajo v stvari, pojasnjuje neka naredba, po kateri se je namignilo, naj se kupujejo le drva ne pa premog, dasl hna Premog manjšo ceno in trikrat večjo gorko-to od drva. Skrajni čas Je torej, odpraviti ta staroavstrijski šimelj, ki Je v sramoto in škodo državi, v posmeh oblastem in v jezo podrejenega uradništva kakor tudi nič mati) v nevoljo občanstva samega. Drugi uradi finančne uprave, n. pr. carinarne, dobe toliko pavšala na razpolago, da ga na koncu leta vračajo, delegacija v Ljubljani nima toliko moči, da bi preskrbela podrejenim uradom najpotrebnejše potrebščine. Med uradni-štvom je vzklila misel, naj se pavšal daje v naravi, kar bi bilo edino primerno in poceni, delegaciji pa to »ne gre« v glavo, ker ne ve, da bi na debelo nakupljene potrebščine manj veljale nego so cene po posameiz-nih prodajalnah. Ali bi ne bilo prav, da se pobriga za to stvar nabavljalna Zadruga, kajti birokrati pri delegaciji so preveč učeni, da bi razumeli to, kar je uradnižtvo na shodih In v časopisju že opetovano zahtevalo. — Proč s starokopitnikil T. M. Iz Celja. Dopis pod imenom »Kapitalizem povzročitelj industrijske krize v Jugoslaviji«, ki je Izšel v »Napreju« št. 146 z dne 2. julija 1921 Je prj nekaterih gospodih mojstrih Westnove tovarne povzroča velikansko razburjenje v puhlih glavah. V nedeljo 3. julija so radi tega dopisa napadli s. Hrastnika v Javnem lokalu, češ, da je cm avtor tega članka. Napad se Je izvrša v ta namen, da bi s. Hrastniku kot delavcu prt tvrdki Westen škodovalo* Ce raznim gospodom povedana resnica ne ugaja, se lahko poslužijo tiskovnega zakona alt sodišča, da zagovarjajo svojo moralo. Ker pa tega niso storili, se tudi ne morejo maščevati na dopisnika »Najpreja«, zlasti pa ne na s. Hrastnika, ker ni pisal članka. Kdor je dopisnik »Napreja« v Celju, Je odgovoren strankinemu vodstvu, a ne raznim pijancem in delavskim sovražnikom v Westnovi tovarni. Tudi ni nihče opravičen v javnih lokalih zahtevati informacij od naših sodrugov. Toliko v vednost prizadetim. — Tajništvo JSDS, Celje. Celje. (Poskušen samomor.) Človek hi mislil, če si ogleda na zunaj našo majhno in v sredini Slovenije krasno mestece, da pri nas ne najdeš nobene bede in da vsaj deloma ljudje in reveži ne stradajo tako, kakor v velikih mestih. In nenadoma 51-taš majhno notico v »Novi Dobi«. »Z britvijo sd vrat prerezal in se težko ranil j« 4 t. m. zjutraj v svojem stanovanju v Aškerčevi ul. 64 letni brezposelni, vsled bolezni nesposobni dninar Josip Zupančič, iz obupa nad svojim stanjem«. To Je usoda mnogih pridnih delavcev, ki so stali celo svoje življenje v službi kapitalistične družbeJn ta družba nima volje, da bi skrbela za tiste, od katerih se redi, in se tudi ne bo, dokler ne bo delavski razred sam spoznal svojo moč in si ustvaril tako socialno zakonodajo, ki ga bo ščitila v njegovi starosti in onemoglosti, da ne bo več prisiljen v svojem obupu prijeti za britev in tako reševati svoje stanje. To in ono. * Rdeča zastava v cerkvi. Angleški delavski list »Daily Herald«, ki Izhaja v Londonu, prinaša zanimivo poročilo o nekem angleškem protestantskem duhovnu in o njegovem naziranju o socializmu. V stari cerkvi, ki se nahaja v mali vasi Es-sex, okrog 40 milj od Londona, visi v enem kotu med mnogimi drugimi zastavami tudi rdeča zastava. Ta zastava visi v cerkvi že nad dve leti in nosi napis; »Oni, ki ne deda, naj tudi ne je!« Sv. Pavel. Župnik Konrad Noe! pravi, da je slišal, ko so nekateri ljudje ob prihodu v cerkev dejali: »Saj tako govori Lenin.« Župnik pa Jim je odgovoril: »Da, ampak sv. Pavel je bil prvi, ki je to izustili« »Daily Herald« prinaša nato izvleček Iz ne-* ke nedeljske pridige župnika Noela. Noel je v svoji pridigi dejal, da je krščanstvo ustanovil neki delavec iz Oaiiieje, ki je bi porojen v hlevu neke krčme, in ki Je postal »agitator«, ko so kraljeve oblasti tovariš ša Janeza aretirale in ga vrgle v ječo brez obravnave. Krist je bfl kmalu proglašen izvržencem takratne družbe tako v Judeji kot Galileji, ker je bil nasproten verskim in političnim hinavcem takratnega časa, Krist je bil nasprotnik ozkega nacionalist ma, ki sovraži vse tujce, in sojen je bil, ker se ga Je obtožilo veleizdaje; kajti ds-jati sio, da vzpodbuia ljudstvo k uporu. To je bilo sicer res, res pa ni bilo, da bi bil Kristus vodil kako oboroženo vstajo proti državi; tako bi bil skoro oproščen, da niso bogati uradniki naščuvali strahopetnih in parasitskih jeruzalemskih revežev, da so zahtevali njegovo smrt. Gro. zali so tudi krajevnemu sodniku PoncijU Pilatu, da ga bodo naznanili na vrhovni vlado, ako ne križa tega nevarnega kriminalca in sovražnika družbe. Tako se Je zgodilo, da se ga Je obsodilo in umorilo. iorota |AC:n Dafalitin sv.Petra edina tovarniška zaloga rrdka J\J dl U rClClIllvi nasipSt.7, Šivalnih strojev v vseh opremah, materijal in IzvrSba pred- —- F — vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si- Vetletna _______ _. ... Popravila W|l{l!a steme, igle, olje na drobno in debelo. VetlelflS pancija! garancija« LJUDI Jdll3y SS55SSSSSS^^S se sprejemajo. . —.— Ugodni plačilni pogoji. --—— Priporoča se tv Ruska književnost Tražite cjenike ruskih originalnih knjiga od „Ceskojugoslovenske naklade": J. HEREJK, Zagreb. Velika zaloga: J^oVkiVS žički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg It. 21. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje z ognjem In poniklanje: dvokolesa, otročji vozički, £.valili in razni stroji in deli. Mehanitna delavnica Karlovška cesta 4. Jirasek t Fifozoffska hlstoriia K 30. Sjajni historički i ljubavni roman. Upravo izaSao. Naročiti si udmah kod ČeSkojugoslovansk« naklade bmb J. Herejk, Zagreb. mmssa za Hrvaško se iščeta. Popolna oskrba in stanovanje. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Po-! nudbe na Ant. Stimac, krojač,! Cvetkovič, Jastrebarsko, Hrv. | 3E r. z. * o. s. poroča vsem cenj. odjemalcem in interesentom, da se je preselila iz dosedanjih prostorov Aleksandrova cesta 5 na Dunalsko cesto 33, = BALKAN. = BES ia ga iiiiij t' topfc Moderna hiša, ki se sedaj do-vršuje, s 5 stanovanji po 3, 4 in 5 sob in drugimi pritiklinami, z elektr. razsvetljavo, telefonom, parketom v vseh sobah, kopalnicami itd. se proda. Hiša se nahaja v najbolj zdraven kraju — v r a č a r u in 20 let davka prosta. Kupec se more takoj useliti in mora položiti v gotovini tretjino celo vrednosti. Pogoji in cena pri Aleks. R. Pavloviču, Beograd, JakSičeva ulica 15. Telefon 8-33. Bakreni kotli za žganje v zalogi. Izdelujem vse vrste po naročilu. Lastni proizvod, prvovrstni materijal. Sprejemam popravila vseh vrst. Jamčim za vsako delo. NaJveCJa zaloga = .in piiiivjijai Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Milerjeva ulica It. 8 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-vam po najsolidnejžih in nizkih cenah. F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trs 25. Več delavk sprejme Kolinska tovarna, Ljubljana. Petrlnjska SS, po 18 K za 1 kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Predovičevi in Smoljanovi stojjnici v Šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladišču na Mesarski cesti št 4 pri mestni klavnici. CPozor, turistil| Tovarna konserv, salam in klobas naznanja, da zopet izdeluje že v predvojnem času priljubljene kakor tudi vse druge vrste mesnatih konserv in oferira po najnižjih dnevnih cenah svoje prvovrstne izdelke, kakor: najfinejSe salame (ogrske), krakovske, Sunkarice, poletne salame, brunSviške Itd. Pošiljatve po pošti in železnici dnevno. Nakupovalna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 („BALKAN“) priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! resistrovana zadruga z omejeno zavezo« sprejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod — - najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. DBD Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split Šibenik, Zadar, Zagreb, ...... Trst, Wien. .......... Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. agggž; iieii: L.vrai Mlinar. Tisk Učiteljske tiskarne v4 Ljubljani. Odgovorni urednik: .Sak. Vehovec.