OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, ?. septembra mt> LETO III., štev. 69 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO O GEODETSKIH OSNOVAH OKRAJA TER O SEDANJIH IN BODOČIH GEODETSKIH DELIH (GRADIVO ZA 10. SEJO OLO) ''"jem in karakteristika geodetskih podlog Geodetska podloga je horizou »in in višinski prikaz neke povr- ‘De> upodobljen v nekem določe-('in merilu. Za ta prikaz so potreb-,e gotove predhodne terenske geo-eiske operacije po obstoječih pred-PIS|>i in vrstnem redu: *• Triangulacija (obsega širše 0icmlje) n 2. roligonizacija (oklepa površi-e detajlne meritve) , Detajlna meritev v horizon-uiem in višinskem pogledu Geprnv so osnove za vse merit-® enake, je vendar v geodetskih ^ '"»oguli razlika z ozirom na njih |. "" n. Imamo geodetske podloge za i "ustrske namene, to so takozvane l(‘ 'istrske mape in geodetske pod-j*® za urbanistične potrebe t. j. izdelavo regulačnih načrtov. (• 1'Utastrski načrti so v veliki ve-I.)1 Pri nas izdelani v merilu Ti načrti vsebujejo samo ho-V(’"'itulni prikaz parcel, objektov, *■1 ?> cest in javnih potov s parcel-2il"u številkami. Šele novejši načrti katastrske potrebe v tudi načrte v merilu 1:1000. Izšla je tudi gospodarska karta v merilu 1:5000 in 1:10.000 zu predele občin Kamnik, Mengeš, Domžale in del Moravč, gospodarska karta v merilu 1:10.000 pa zu dele občine Borovnica (Burje). Geodetski odsek je že novembra 1955, po prejšnji informaciji pri Geodetski upravi LRS, sporočil vsem prizadetim upravnim občinam za katere njihove kutustrulric občine so na razpolago odtisi, odnosno matrice katastrskih načrtov, da si iz njih nabavijo potrebne kopije. Isto-tako je bilo sporočeno občinam, du si lahko nabavijo pri Geodetskem zavodu I.RS fotokopije katastrskih map v poljubno pomanjšanem merilu. Ob izidu gospodarske karte so bile o tem takoj obveščene prizadete občine z navedbo cene in naslova nuročbe. Stanje geodetskih podlog, gledano v celoti, bi bilo še dokaj zadovoljivo razen pri občinah Litija, Grosuplje, Ivančna gorica, Cerknica in Loška dolina. Geodetski odsek je na prošnjo gradbenega inšpektorata OLO Ljv ■ liana poslal avgustu t. 1. 14. pode/ -skiin občinam za njih naselja kopije geografskih kart v merilu 1:25.000 kol orientacijske karte za njih zazidalne pasove. Obstoju pa vtis, du nekatere občine okraja ne kažejo posebne vneme za nabavo in. izpopolnitev geodetskih podlog. Vzrok temu je predvsem pomanjkanje strokovnega kadra in pa majhna finančna sredstva. VABILO Na podlagi 85. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-89/52) v zvezi z 48. členom Statuta Okraja Ljubljana sklicujem 10. skupno se'o javnih potov s parcel-'V“",yllK,u"'. Sele novejši načrti katastrske potrebe v merilu »o i, ,Vscbujejo tudi višinsko izme-|„ , fj teli načrtih so važni podatki Sl 'UStva, kulture in površine, ker bai ° v Prvi vrsti fiskalnim potre-p„ jl' Vsled tega morajo katastrski '*ki soglašati z zemljiško knjigo. vJ°F« katastrskih uradov pa je pjs Sevanje katastrskih načrtov in g0 lr,'.iškogu elaborata tako, da od-prjujo dejanskemu stanju. He "‘»detske podloge v urbanistična s,vi"hc pa se bistveno razlikujejo gg katastrskih načrtov. Ker služijo fg:'jClavo regulačnih načrtov mo-ijg , brezpogojno vsebovati tudi vi-d c ""'rila teli načrtov so različna Zrjpl^tastrskih. ker potrebujemo za 1» .Uv" regulacijskih načrtov rnz-hilgTrila Od 1:10.000 do 1:500 (re-osnutek, regulačni načrt, U ,,"zni detajli), n ®°detska podloga podeželskih v občin okraja S:?«*« občin okraja, dobri dve "bljT"’ »majo geodetsko podlogo v 7?tastrskih načrtov v merilu 'ti ft(,' Seveda so ti načrti zastareli *Srg(|>D<,ftovarjajo, vsaj kar se tiče i dejanskemu stanju. Neka-oiim;„i irle' kakor n. pr. Kamnik, Ndje' • ' Medvode, Vrhnika in Gro-■nmjo za imenovana naselja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v torek, dne tl. septembra 1956 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagam sledeči dnevni red: 1. Poročilo o izvajanju Odloka o začasnih gradbenih in urbanističnih ureditvali na območju Okraja Ljubljana. 2. Poročilo o dosedanjem delu o geodetskih osnovah. 3. Razpravo o odloku o: a) začasnih predpisih z navodili za zasnovo gradbenih objektov iz lahkega betona, vgrajenega na zgradbi, b) začasnih predpisih za uporabo granulirune plavžne žlindre kot agregata za lahki beton in c) začasnih predpisih in navodilih za izdelovanje lahkega betona iz grnnulirnnc plavžne žlindre. 4. Razprava o sklepu o uporabi sredstev okrajnega investicijskega sklada. * 5. Razprava in sklepanje o odloku o cestnem skladu. 6. Sklepanje o odobritvi proračuna Mestne hranilnice in Komunalne banke. 7. Garancije. 8. Razne gospodarske zadeve. 9. Sprememba statuta. 10. Razprava in sklepanje o odločbi o notranji organizaciji in delovnem področju upravnih organov ljudskega odbora in o sistemizaciji delovnih mest. 11. Razprava in sklepanje o poslovnikih: a) za skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, l>) za seje okrajnega zbora in c) zu seje zbora proizvajalcev. 12. Razprava o odločbi o razglasitvi Doma vajenk v Tacnu za finančno samostojni zavod. 13. Razprava o odločbi o preimenovanju Va jenske šole raznih strok v Vajensko šolo brivsko frizerske stroke v Kamniku. 14. Razprava o odločbi o ustanovitvi Zavoda za napredek gospodinjstva kot finančno samostojnega zavodu. 15. Razlastitve. 16. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega retla. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija soba 16 (telefon 21-939). Nadomcstuje predsednika OLO podpredsednik: Gorjanc Joško 1. r. V podeželskih občinah zaradi tes-nosti občinskih proračunov ni pričakovati večjih geodetskih del. Namen nadaljevati izmero imata samo občini Kamnik in Domžale in to za tista naselja za katera že obstojajo načrti 1:1000. Geodetska podloga občin na območju mesta Za mestno področje obstoja v celoti geodetska podloga, akoravno v različnih merilih. Za ožje mesto, ta-kozvano staro Ljubljano, obstojajo katastrski načrti v merilu 1:1000 avstrijskega Krimskega sistema. Ti načrti so bili izdelani pred prvo Svetovno vojno. Za katastrske občine Zg. Šiška, Dravlje in Brinje obstoja novejša izmera 1:1000 v Gauss Kriigerjevcm sistemu. V izdelavi pa so načrti nove izmere za k. o. Vič, Stepanja vas, Moste in Udmat v merilu t: 1000. Za Barje obstojajo predvojni načrti 1:2000. Za vse ostalo področje razen naselij Črnuče in Nadgorica v upravni občini L j ub-ljana-Crnuče so načrti v merilu pa 1:1000 novejše izmere. Poleg te-1:2880, za prej imenovana naselja ga obstoja za širše mestno področje načrt 1:10.000, kateri lahko služi za izdelavo generalnega regulačnega načrta. Pomanjkljivost vseli teh na* Črtov pa je v dejstvu, da ne odgovarjajo povsem današnjemu stanju z ozirom na novo nastale zgradbe in rekonstruirane ceste. Vzrok temu je zopet pomanjkanje strokovnega kadra. Sedanja geodetska dela Na področju mestnega teritorija se je letos izvršila mestna triangulacija. Triungulacijska mreža ima 5 glavne skupine, in sicer osnovnj) mrežo, glavno mestno trigonometrično mrežo in dopolnilno mestno trigonometrično mrežo. Po delo je v smislu pogodbe izvršila triungulicij-ska sekcija Geodetskega zavoda LRS. Računanje bo verjetno končano okrog 15. oktobra t. 1. Dosedanji rezultati računanja so odlični in je kvaliteta mreže prvorazredna, kar je razvidno iz odstopanja po izvršenem izravnavanju. Ista sekcija vrši na področju mesta precizno bazisno poligonometri-jo in bo v to svrlio okopanih cca 240 točk. Tu mreža bo služila za obnovo poligonske mreže v mestu, katera je bila zaradi rekonstrukcije cest skora j popolnoma uničena. A ko bodo ugodni vremenski pogoji, potem bo lahko to delo končano v celoti še v tem letu. V letošnjem letu je bil za ta dfr-la predviden v proračunu znesek 4,500.000 din in je upati, da bo zadostoval za dokončanje triangum-cijskih del in bazisno poligonome-trično mrežo. Nova izmera Končanu so terenska delu v k. o. Moste, Udmat in Stepanja vas, ter za k. o. Stepanja vas že tudi ves tehnični elaborat oddan Katastrskemu uradu Ljubljana I v nadaljnji postopek. Pisarniško delo za k. o. Moste in Udmat se bo nadaljevalo takoj, čim bodo izračunane koordii nate trigonometrij škili in poligono-mctrijskih točk iz mestne triangulacije. V letošnjem poletju se je pričelo z zamejičavunjcm in novo izmero katastrskih občin k. o. Ježica in Sto-žice. Meritev teli občin bo izvršena v sistemu Gnuss Kriiger in načrti izdelani v merilu 1:1000. Za ta dela so proračunska sredstva na razpolago. Bodoča geodetska dela v letu 195? Nadaljevanje nove izmere k. o. Ježica in Stožice ter pričetek nove izmere k. o. Šentvid, Vižmarje in Tacen. Za ta dela bi bilo predvideti v proračunu zn leto 1957 znesek 15,000.000 din. Pri zadostnem številu finančnih sredstev in ojačen ju Geodetskega odseka Tajništva za urbanizem bi bilo mogoče pričeti tudi z obnovo poligonske mreže na področju me- sta Ljubljane in izvršiti reambula-cijo načrtov. V nadaljnji perspektivi pa bo misliti na novo izmero gotovih predelov mesta samega in pa. še preostalih katastrskih občin mestnih upravnih občin. Komisija za geodetska vprašanja pri OLO Ljubljana je na svoji 6. redni seji dne 27. avgusta t. 1. razpravljala o geodetski problematiki okraja, predvsem mesta Ljubljane. Ugotovila je dejstvo, da sedanje geodetske podloge ne odgovarjajo dejanskemu stanju, kar povzroča velike težave pri izdelovanju regu-lačnih projektov. Vzrok temu je pomanjkanje strokovnega kadra pri Geodetskem odseku, kakor tudi pri katastrskih uradih, katerih naloga je vzdrževanje načrtov. Da bi se dokončno uredilo stanje geodetskih podlog, ter bile odstranjene vse težave katere sc danes pojavljajo je komisija za geo- detska vprašanja sprejela sledeče sklepe, katere je predložiti Tajništvu OLO: . 1. Zasiguruti v proračunu za leto 1957 kredit v znesku 15,000.000 din za nadaljevanje nove izmere k. o. Ježica in Stožice, ter začetek nove izmere v k. o. Šentvid, Vižmarje in Tacen. 2. Ojačiti Geodetski odsek Tajništva za urbanizem z najmanj 6 geodetskimi strokovnjaki. Tako ojačeni Geodetski odsek, ki je strokovni organ za izvedbo vseh geodetskih del na območju okraja za potrebe in namene urbanističnega projektiranja, bi imel poleg sedanjih nalog še sledeče: Prenašati regulacijo na teren po odobritvi regulačnih načrtov ne samo v mestnih občinah, temveč tudi v večjih naseljih okraja, kjer bi bilo to potrebno. Izvrševati meritve v urbanistične svrhe ter rcambulacijo geodetskih podlog v regulačne namene t. j. izmeriti takoj novo dograjene objekte in jih vrisati v geodetske podloge. Le na ta način bi bile geodetske podloge na tekočem. Nadaljnja naloga bi bila obnova poligonske mreže, njeno vzdrževanje ter evidenca poligonskih in poligonometričnih točk. Približni izdatki za novo strokov- , no osebje bi znašali cca 5,000.000 din, kateri znesek naj bi sc predvidel v proračunu zu leto 1957. f1 3. Razpišejo naj se geodetska mesta pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. 4. Razpisali naj bi tudi štipendije za slušatelje geodetskega oddelka Tehnične visoke šole, ter geo-metrskega oddelka Tehnične srednje šole. 5. Priporoči naj sc mestnim občinam razpis geodetskih mest prl njihovih upravah. .... Svet za urbanizem Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »MESAR«, Ljubljana, Gosposvetska 6, v letu 1955 V primeri s planom je bila dosežena realizacija 108 %, dobiček pa 75 %. Podjetje zaposluje 100 oseb. V sklopu podjetja je 20 poslovalnic. Osnovna sredstva so zelo iztrošena. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASlV* Naziv postavke Znesek v i 00 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 6,492 1. Sklad osnovnih sredstev 5,579 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 820 3. izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2,80r> 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri linansiranja investicij 92 4. Skupna obratna sredstva 17,261 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 17,540 5. Kupci in druge terjatve 17,444 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 20,642 6. Druga aktiva 5,524 7. Dobavitelji in druge obveznosti D. Finančni uspeh 8. Druga.pasiva 4,856 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 4,906 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 4,906 10. Kritje izgube Skupaj: 54,415 Skupaj: 54,435,, Vodja računovodstva; Predsednik upiavncga odbora: Direktor podjetja: Bcstbvšek Erika Gornik Anton Paternoster Andrej Izvleček iz poročila o poslovanju OBRTNEGA KOVINSKEGA PODJETJA LOŽ pri Rakeku v letu 1955 Podjetje je začelo poslovati v začetku leta 1955 s 13 delavci in uslužbenci, konec leta pa jih je imelo 54. Izdeluje gradbeno in pohištveno okovja ladijske svetilke in drugo kovinsko galanterijo. Največ se je v letu 1955 delalo na upostavitvi obratovalnic, šele zadnje tri mesece je delom® pristopilo k proizvodnji. Realizacija proizvodov je znašala 17,218.000 din. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 Z£t*>’ Naziv postavke Znesek v ooo din Naziv postavke Znesek v ooo d» A. Osnovna in izločena sredstva- A. Viri osnovnih In izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 27,117 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicije v teku 27,124 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 2,7” Z!.«« 2,165 4. Skupna obratna sredstva 20,410 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 6,81» 5. Kupci in druge terjatve 7,678 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva B. Druga aktiva 7. Dobavitelji In druge obveznosti “til D. Finančni uspeli 8. Druga pasiva 1,66« 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba X 3,141 D. Finančni uspeh | 9. Dobiček 3.1» Skupaj: 85,500 10. Kritje Izgube Skupaj: Vodja računovodstva! Kogovšek Ivan Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: PeruSck Franc Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »CEMENT-OPEKA«, Ljubljana, šmartinska 21, v letu 1955 Podjetje se je dne 1. julija 1954 odcepilo od matičnega podjetja »Kovine« in je tako od tega dne dalje poslovalo kot samostojna gospodarska organizacija. Z ozirom na število delavcev in uslužbencev (27) predstavlja celoten kolektiv delavski svet. Upravni odbor ima 5 članov. Zasedanj delavskega sveta je bilo v letu 1955 10, zasedanj upravnega odbora pa 16. Na sejah se je obravnavala tekoča problematika podjetja, ki sta jo podajala tov. direktor in računovodja. aktiva Zap. tt. Naziv postavke A. Osnovna ln izločena sredstva 1. Osnovna sredstva S. Investicije v teku 1. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva • 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva I. Kupci ln druge terjatve t Druga aktiva D. Finančni uspeh J. Razporejeni dobiček *• Izguba ._____________________________________________Skupaj: BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Znesek v ooo din ' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 14,771 1. Sklad osnovnih sredstev 13,475 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 1,296 5,302 3. Razni skladi 5,968 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij — 20,500 B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 16,000 21,402 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 415 7. Dobavitelji in druge obveznosti 18,450 8. Druga pasiva 7,201 3,693 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 3,693 10. Kritje izgube 66,083 Skupaj: 66,083 Vodja računovodstva: BrezovSek Marjan Predsednik upravnega odbora: Bert Franc Direktor podjetja: Cemažar Rudolf Izvleček Iz poročila o poslovanju, projektantskega podjetja »PROJEKT — NIZKE ZGRADBE«, v Ljubljana v I. 1955 finančno poslovanje podjetja je potekalo v redu in v skladu z obstoječimi predpisi. Finančni rezultat je bil pozitiven, z izjemo formiranja sredstev za prosto razpolaganje. i^TlVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA 2ap. §t. Naziv postavke Znesek v OOO din Zatb' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva 1« Osnovna sredstva 9,101 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 9,101 2 Investicije v teku 124 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva *■ Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 3,377 3. Razni sltiadl 4,135 9,031 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 124 10,720 *• Kupci ln druge terjatve ”■ Druga aktiva 30,815 42 C. Viri sredstev v obračupu in druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 28,418 D. Finančni uspeh 1' Razporejeni dobiček 8. Izguba 27,912 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 27,912 Skupal: 80,410 10. Kritje izgube Skupaj: 80,410 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Štucin Jože Ing. Kraigher Miloš Ing. Jerin Albin Izvleček iz poročila o poslovanju »BIROJA ZA LESNO INDUSTRIJO«, Ljubljana, v letu 1955 y°djetje »Biro za lesno industrijo« je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1954 ter je bilo od 1. novembra 1954 do 1. februarja 1955 kot podjetje ^gradnji. Redno poslovanje je pričelo s 1. februarjem 1955 in se torej zaključni račun za leto 1955 nanaša le na 11 mesecev. Člani delavskega ^ so vsi uslužbenci podjetja, upravni odbor pa je bil izvoljen šele v letu 1956, ker v preteklem letu po številu zaposlenih uslužbencev upravni odbor ni bil potreben. S&va BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva »' Psnovna sredstva j investicije v teku • izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva , B. Obratna sredstva ' Skupna obratna sredstva , C. sredstva v obračunu ln druga aktiva e' Ipipcl In druge terjatve ' Druga aktiva 7 D. Finančni uspeh *• hSuba'eJenl do-bl6ek Skupaj: Znesek v ooo din Zsab" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 843 1. Sklad osnovnih sredstev 792 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 137 3. Razni skladi 108 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 51 SIS B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 5 1,608 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 146 7. Dobavitelji in druge obveznosti 2,094 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 271 10. Kritje izgube "3,321 Skupaj: 3,321 Vodja računovodstva! Lampič Anica Predsednik upravnega odborai Dipl. econ. Majcen Franc Direktor podjetja« Ing. Jug Oskar Izvleček iz poreeMa e poslovanju »GRADBENO OBRTNEGA PODJETJA ŠIŠKA«, Ljubljana, Knezova 28, v letu 1955 Podjetje je bilo na novo ustanovljeno koncem leta 1954. Zaposlenih je bilo povprečno 47 delavcev. Realizacija je znašala 38,160.000 din in ja dosežen zadovoljiv poslovni uspeh. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 pasiva Zap. št. Naziv postavke A. Osnovna in izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. investicije v teku 3. izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 5. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba *Skupaj^_ Znesek v 000 din 4,738 481 2,781 6,672 118 4,976 J9,767_ Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev tskupno) C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji in druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube ________________ ______________________________Skupaj: Znesek v 000 din 4,739 866 5,270 833 4,970 19,767 , Vodja računovodstva: Kržišnik Helena Predsednik upravnega odbora: Ploj Janez Direktor podjetja: Suhadolc Vinko Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »T0TRA«, Ljubljana, - Zg. Hrušica 14, v Irtu 1955 Obseg proizvodnje se je po vrednosti in količini v primerjavi s prejšnjimi leti zelo povišal. V zadnjem tromesečju pa je bil velik zastoj proizvodnje radi pomanjkanja električne energije. Podjetje je zaposlovalo povprečno 100 ljudi. Sodelovanje uprave podjetja in delavskega sveta je bilo zadovoljivo. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASI^ ’ Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 28,020 1. Sklad osnovnih sredstev 26,350 2. investicije v teku 175 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. izločena sredstva in druga investicijska sredstva 3,439 3. Razni skladi 3,333 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij " B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 1,68» 4. Skupna obratna sredstva 19,849 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 20,71» 5. Kupci in druge terjatve 5,472 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 1,668 7. Dobavitelji in druge obveznosti 4,653 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1,88» 7. Razporejeni dobiček 17,386 D. Finančni uspeh 17,38» 8. Izguba 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 76,009 Skupaj: 76,009^/ Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: • Direktor podjetja: Močllnlkar Marija Trontelj Jože Nadlžar Tino 5 lzvl#»č»k iz poročila o poslovanju »TOVARNE FILCA«, Mengeš, v Iptu 1955 Družbeni plan je podjetje preseglo količinsko za 15 %. vrednostno za 4 %. Prodaja je potekala zadovoljivo. Podjetje ni imelo dovolj razpa' ložljivih sredstev za investicije ter ni moglo zgraditi nove barvarne in sušilnice, s katerimi bi ne le izboljšalo kakovost izdelkov, temv^ tudi proizvodnjo znatno dvignilo. Zadovoljiti se je moralo z man"imi investicijami ter raznimi večjimi popravili, v mejah razpoložljiv**1 lastnih sredstev skladov. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 ’ Naziv postavke Znesek v ooo din Zap. ... . , 5t Naziv postavko Znesek v 00» 1 A. Osnovna in izločena sredstva L Osnovna sredstva 41,933 A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 32,5» 2. investicije v teku 2. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2,731 4,305 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 9,3* 4’! B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 23,287 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 5 Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1,1» 1,6» 10,« 5. Kupci in druge terjatve 6. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba 4,938 «22 17,144 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji in drugo obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček i:!f 17.14 95,269 10. Kritje Izgube Skupaj: 95^1 Vodja računovodstva: Lužar Vida Predsednik upravnega odbora: Sešek Anton Direktor podjetja: Špur Jakob