Stev. 201. s Velja po pošti: == 6a celo leto naprej . K 26*— za pol leta » . » 13-— za četrt > » , » 6-50 za en meseo » . » 2 20 aa Nemčijo cololetno » 29'— sa ostalo inozemstvo » 35*— ss V upravništvu: ss Za oelo leto naprej . K 22-40 aa pol leta » . » 11-20 ia četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne ■es sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. n Političen Ust za slovenski narod. Leto XXXVII. i Inserati: ...... Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po iS T za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popos* vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob S. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. 1 = Sprejema naročnino, inserate in reklamaoije. ...... Upravniškega telefona štev. 188. = Današnja številka obsega 4 strani. irezjel To nedeljo, ko bo v Ljubljani zbrana peščica Božjih sovražnikov in kovala črne nakiepe zoper vero našega ljudstva kakor oni farizeji in tuji hlapci, ki so se zarotili zoper Boga in njegovega učlovečenega sinu, pohite naši Orli na Brezje pokloniti se Brezmadežni kraljici slovenskega naroda. To ne bo mali zbor tistih, o katerih avi sveto pismo, da so rekli bedaki, da ... Boga, niso tisti, ki se jim Bog smeje iz svojega prestola in jih bo »razbil kakor lončeno posodo« v njihovi ničnosti, — na Brezjah bo zbrano jedro našega naroda, zbran najžlahtnejši njegov sad, bodo brani njegovi borci, bo združena pred ta-jernaklom njegova mladina. O globokost modrosti Božje in nedolžnost in nedoumnost pot njegovih! Čim-iolj se zgoščuje sovraštvo brezverstva med nami, desetkrat bolj raste armada Dniti, ki so poklicani, da branijo Slovenijo ired brezdomovinci in brezbožci! Pred 15 eti so nas v grob devali — prorokovali da Iažiznanost ugonobi krščansko zavednost — prešerno so zlasti upali, da bo nladi rod pozabil in odvrgel od sebe eale Jezusa Kristusa. Ravno narobe! Kdo se ne bi danes josmehoval bogotajcem, ki stoje ob raz-alinah svoje krive modrosti, dočim se od ne do dne mogočneje dviga stavba naša in tisoč mladih rok jo gradi v nebotično Hšavo! To je naš pozdrav, vam Orlom, ki po-litite na častite Brezje! Z. T. O. je izdala tozadevno sledeči »klic. Bratski odseki! Sila, ki oživlja našo organizacijo, nam ie da počivati. Po lepih kamniških dneh -nič odmora! Vedno naprej! Lansko leto e nas je zbralo na Angeljsko nedeljo lepo tevilo na Brezjah. Takrat smo sklenili, a se zberemo vsako leto na ta praznik iri Kraljici nebes. Obljuba dela dolg. )olžnost naša jc, da ta dolg poplačamo, •ato Vas vabimo, dragi bratje, da hitite ! udi letos 5. septembra z nami tja gori. ;jer časte tisoči in tisoči leto za letom i nogočno zaščitnico našega naroda in tudi laše organizacije. Samo vabimo, nič ne ilimo, ker želimo, da ni to toliko zuna- ' a, ampak manifestacija naših src. Spo-ed je približno sledeči: I. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob . uri. II. Po prihodu na Brezje sveta maša in skupno sv. obhajilo. (Brate, ki pristopijo k mizi Gospodovi, prosimo, da opravijo sveto spoved že doma.) III. Po sveti maši kratek shod. IV. Takoj nato odkorakamo v Ra- i dovljico, kjer imamo < V. Skupno kosilo. VI. Po kosim skušnja za popoldanski javni nastop. VII. Javna telovadba. VIII. Po javnem nastopu kratek odmor, nato odhod domov. Bratje naj pridejo v uniformah. Glede javnega nastopa bo dal še natačna navodila vaditeljski zbor. Tako počasti slovenska mladina Njo, ki je rodila Luč sveta. Ko drugi molijo teme, črpajo naši sinovi in bratje moč iz večne svetlobe! Kmalu se začno konference med Cehi in Nemci, da se omogoči zasedanje češkega deželnega zbora, ki bi se naj vršilo 29. t. m. in sicer le kratko, tako, da bi se le izvolil deželni odbor. Ali bodo sporazumnostne konference imele kaj uspeha ali ne, seveda ni mogoče vedeti, slutiti pa se da, da se bodo bržkone jako hitro razbile. 1. V ospredju stoji nižjeavstrijsko šolsko vprašanje. Naučno ministrstvo je zasebno šolo v Poštorni zaprlo. Cehi pa zdaj delajo na to, da, ako se šola takoj ne otvori, češki poslanci sploh ne gredo k Biener-thovim konferencam. To sta-poslanca Ši-linger in Tomašek Bienerthu v konferenci 2. t. m. tudi jasno povedala. Bienerth pa ni nič obljubil, le čeških starišev, ki so povzročili šolski štrajk, ne bo kaznoval — drugo visi v zraku. Dejal je, da se bo. kar se tiče otvoritve, oziroma zatvoritve šole. posvetoval z naučnim ministrom in storil vse, »kar je po postavi mogoče«. To je seveda malo manj kot nič. 2. Na drugi strani izjavljajo nemški poslanci, da bodo na občnem zboru nemških svobodomiselnih strank v Lincu zahtevali, da mora nižjeavstrijska dežela biti v šolskem jeziku enojezična, to se pravi, da vlada sploh ne sme nikjer dopustiti češkega učnega jezika. Krščanski socialci pod pritiskom svojih zaveznikov v »Pijevi konferenci« tudi izjavljajo, da hočejo, da se lex Axmann sankcionira. S tem bi bile uničene vse mnogobrojne češke šole na Nižjeavstrijskem. 3. Radikalci, agrarci in tudi nekaj mladočehov je sploh proti temu, da se pošlje zastopnike na Bienerthovo konferen- co. Pa tudi Mladočehi, ki so za to, da se gre na konferenco, sodijo o celi stvari pesimistično. Poglavitna vzroka sta, prvič seveda, že omenjena velika nacionalna razburjenost v obeh taborili, drugič pa 4. namerava vlada pridobiti Cehe za to, da dovolijo, da se v češkem deželnem zboru predloži in sprejme nova postava glede sestave češkega deželnega odbora. Na ta način bi namreč rada spravila še enega Nemca v deželni odbor. Jako dvomljivo pa jc, ako bodo Čehi za tako koncesijo pripravljeni, ako Nemci nič ne odnehajo. 5. Je splošno mnenje med politiki, Ja je glavna ovira za pošten sporazum ravno Bienerthov kabinet. Bienerthova vlada je pristranska in ima izrečno nalogo varovati nemško hegemonijo v Avstriji. Zato ona ni sposobna za razvozlanje položaja. Slejkoprej velja to: Gre se za to, da sc stre neopravičena, krivična in umetno vzdrževana nadmoč nemštva v Avstriji Vse drugo so malenkosti. Slovani bodo šli na delo nacionalne sprave le tedaj, ako bodo pri tem pripoznani za enakopraven faktor. Po zraku lete vesti o razpuščenju parlamenta. Mi jih beležimo, drugega nič. Trdno stoji, kar je »Slovanska Unija« pri svoji zadnji seji izrekla: »Slovanska Unija je slejkoprej načeloma slovanofobski vladi nasprotna.« In Ic načelno in radikalno se bo položaj izboljšal, ne pa z Biener-thovimi flikarijami. Na velikem zborovanju slovenskega katoliško-narodnega dijaštva je 1. septembra spregovoril, kakor smo že omenili, deželni glavar kranjski, dvorni svetnik pj. Šuklje. Njegov pozdrav se glasi: Čestita gospoda! Oprostite, da prihajam med vas tako kasno in da vas moram tako 'hitro zapustiti. Težko mi je, ali moram to storiti ne samo radi tega, ker imamo baš sedaj v dež. odboru mnogo dela — saj pričakujemo, da se snide 23. t. m. dež. zbor in ta nam je v zadnjem zasedanju naprtil ogromnega dela in mnogo tega sloni ravno na ramah dež. glavarja — ampak tudi radi družinskih razmer. Sila rad bi se udeležil vašega komerza. Toda znano vam je, da sem zgubil pred par meseci nadebudnega sina in sedaj mi leži na bolniški postelji še drugi sin. Spregovoril bi vam rad par besedij: Slovenski akademi- ki, držite se trojnega: Bodite narodni, gojite narodni čut v svojih prsih, vstrajajte vedno pri onem narodu, kateremu vas je porodila vaša mati. Hvala Bogu, stvari danes stoje tako, da se slovenskemu narodu ni več bati pogina. Živimo, rekel bi, v dobi prerajanja slovenskega naroda, v času njegove renesanse. In tukaj bomo, kakor zatrdno upam, zmagali mi. Gojite nadalje čut za pravo svobodo ljudstva. Bog je ustvaril človeka prostega in za prostost. Zato se je boriti nam, zlasti pa akademični mladini. Prava prostost pa temelji le na globokem verskem čutu. Gojite torej tudi tega. Naj se vam potem ro-gajo kolikor hočejo po umazanih listih, nasprotniki dokazujejo s tem le svojo plit-vost. Sledite mojemu pozivu in verjemite besedam izkušenega moža. Ako me boste ubogali, sem uverjen, da se bodo spolnile nade, ki jih stavlja na vas slovensko ljudstvo. (Burno ploskanje.) Seram tečaj odkrit. Poročila, da je dr. Cook odkril severni tečaj, so bržkone verojetna. Dr .Cook je v amerikanskih' preiskovalnih krogih zelo čislana oseba in je bil predsednik kluba preiskovalcev v Brocklinu. Ko je odpotoval iz Amerike proti severnemu tečaju, ga jc spremljal miljonar Bradley, ki je velik ljubitelj športa in lovec. Bradley -je spremljal dr. Cooka samo do Etah, tako da je ostal Cook kot edini AmerPkanec pri ekspediciji. Dr. Cook slovi tudi kot zdravnik ter turist, ki je preplezal najvišje vrhove v Južni Ameriki. Pred dvema mesecema je odšla iz Amerike pomožna ekspedicija pod vodstvom znanega polarnega raziskovalca kapitana Fardletta, da bi poiskala sled dr. Cooka. Ta pomožna akcija je postala vsled dobrih poročil dr. Cooka nepotrebna. Dr. Cook poroča v eni svojih brzojavk, da je dosegel 21. aprila višino 89" 59' 56". Ekspedicija je prepotovala še' zadnjih 14" in je tako dosegla severni tečaj, kjer je dr. Cook razvil zastavo. To se je zgodilo 21. aprila 1908. Kolikor daleč je oko seglo, vidilo se je samo sneg; nobenega živega bitja, nobene to'čke, ki bi pretrgala enoličnost ledu. 23. aprila 1908 je ekspedicija zapustila severni tečaj in se napotila domov. Po dr. Cookovih poročilih, je odkrit na severnem tečaju trikot, obsegujoč 34 kvadratnih kilomeitrov. V septembru 1907. se je nahajal na koncu vode, sposobne za vožnjo. Bradley, posestnik ladje, mu je dal živeža. Na obrežju Grenlandske so se pridružili efepediciji številni Eskimi. 19. februarja 1908 je dr. Cook zapustil grenlandsko obrežje s 10 ljudmi, 13 sanmi in 103 psi v smeri proti LISTEK. Izpod Kanu. Dr. L. Lenard. (Konec.) Zdaj bi se imela končati naša povest n pričeti nova. l oda zgodilo se je dru-ače. Francelj je bil sicer lep in postaven M in ljubljenec matere Zagrajskc Ančke, oda bil je surovež in pijanec. Delal je nalo in kar je prislužil, je sam zapil, doma : pa hotel imeti lepo postrežbo in dobro rano in ker ni moglo biti vse po njegovi elji, je pretepal ženo. S tem bi sc imela moja povest kon-ati, toda ona sc nadaljuje še vedno aprej. Kmalu potem je pognala tudi mene soda iz rodnega kraja. Med Kumom in atno je premalo sveta in premalo živ-e»ia in zato žene neodoljivo hrepenenje ašc otroke v daljavo, tja za Savo in čez °re do Celja in Ljubljane in šc dalje v l?et- Toda sveti Kuni se srdi na svoje [roke, ki ga zapuščajo, s svojim srdom 11 Preganja povsod in jim ne odpusti nik-ar. dokler se ne vrnejo skesani k njego-lni nogam. Tako je bilo tudi z menoj. Ko sem se Cz dolgo vrsto let spet povrnil v njegovo aročje, našel sem staro, dobro znano kočo v Molariji zapuščeno in napol podrto. Zvedel sem, da je njen lastnik sedaj Povše s Polhovega vrha, ki pa prihaja samo obdelavat vinograd. In mladi orli? Razleteli so se v svet. Ne enega ni ostalo doma in začetkom nisem o nobenem mogel zvedeti, kam je zletel. Še-ie stara Jaršica mi je zamogla dati o njih vsaj nekaj pojasnil: Mica je bila pri svojem možu velika, velika revica. Francelj je bil sicer lep in nadarjen mladenič, ki je bil pripraven za vsako delo in priljubljen v vsaki družbi. Ker je znal tudi popravljati črevlje in celo narediti nove in ni bilo v bližini črevljarja, ki bi mu nagajal radi patenta, si je s črevljarijo ob grdem vremenu laliko marsikaj prislužil in bi lahko shajala bolje, kot so stariši. Toda Francelj je bil že kot mladenič pretepač iu pijanec in radi pretepanja parkrat zaprt. Ko ga jc Mica jemala, je marsikako dekle reklo: »Tega pa že ne bi marala. Raje vlečem ploh.« — Toda ne vem, če zares, ali samo iz nc-voščljivosti. Mica je hodila še dalje v tovarno. Ko je pa prilezla zvečer vsa vtrujena in lačna po klancu proti hišici, jo je mož zmerjal, zakaj da mu še ni pripravila večerje. Toda, da bi ji on dal kakšen krajcar za hišne potrebe, tega se mu šc reči ni upala. Saj jc bila že tako dovolj često tepena, dasiravno je delala za oba, 011 pa samo za pijačo. Ko jo je pa še Bog blagoslovil z otroci, je bila revščina popolna in se je živela le od slučaja do slučaja, kar so ji dali dobri ljudje in kar si je kje mimogrede prislužila. Ko ji je še najstarejši fantek v igrači zažgal streho, da so komaj ugasili ogenj, si ni mogla pomagati več. Francelj je med tem propadal vedno bolj in propadel popolnoma. Zgubil je popolnoma čut sramote, da mu je bilo vseeno, če je raztrgan in umazan in ves zanemarjen. Samo, da bi bilo kaj za pijačo. Doma se je držal malo in takrat je bil za ženo sodnji dan. Slednjič se je zgubil skoraj popolnoma, da ga ni videla celc tedne. Ker ni imela s čim popraviti hiše, jc prodala vse skupaj Pov-šetu s Polhovega vrha in šla gostovat nekam gori tja za Šent Jur. Tam je po raznih drugih poskušnjah pričela »nositi v Trbovlje«. Pri kmetih jc kupovala jajca, maslo, piške, zelenjavo, sadje, sploh vse, kar rabijo delavci, in nosila v košu v Trbovlje prodajat. Pri lepem vremenu in semtertje, to bi šc bilo. Toda dan za dnevom, pozimi in poleti, v mrazu in v vročini. v dežju in snegu, to človeka ubije kmalu. Poleg tega jo je vedno, kadar jc šla z doma. mučila skrb za otroke. Kaj. če bi se kaj zgodilo! V Molariji je bila doma, ko je fantek zažgal, drugače bi morda zgoreli vsi? Ko je šla z doma, jih jc prekrižala, ko se jc vračala domov po strmi stezi med skalovjem, je molila, da nc bi doma našla nesreče. Toda nič se jim ni zgodilo. Rastli so in odraščali, kakor črni gaber med skalami in božje hrušice nad prepadi. Včasih jc zaslužila nekaj, včasih nič, včasih je bila celo zguba. Polagoma se je pa navadila kupčevati. Hrbet se ji je iz-krivil. oči so potemnele, obličje se ji je nagubančilo, postala je nek tih in mrzel stroj, ki se je spuščal dan za dnevom v dolino k Savi in nazaj na Kum. Živela je samo še za otroke. Ni poznala več ne smeha, ne solza, nobeden žarek sohvca ni pri-sijai v njeno dušo. Ako bi ne bilo one tihe, bele cerkvice na vrhuncu, ki se je napolnila vsako nedeljo podobnih trpinov, kot je bila sama, postalo bi ji življenje obupno in neznosno. Misel na otroke in cerkvica na gori. to jo je še držalo kvišku. Njena dekliška živahnost je izginila popolnoma, telesno sc je posušila in ove-ncla. toda njena duša je rastla v trpljeniu in se dvigala vedno višje. Pa tudi sreča se je polagoma vračala, vsaj nekoliko. Najstarejši fantek je že opravil šolo in šel služit. Na kupčijo se jc privadila in nesla ji je vedno več. Pazila je na vsak krajcar, kot na zaklad. Slednjič jc kupila kočo, v kateri je stanovala, plačala del kupnine, drugo pa odplačevala mesečno. Sto in šestdeset goldinarjev je veljala koča, pa je že vse izplačala in ljudje pravijo, da ima še denar. fahodu. Ob čaSti arktične" tioci so morali veliko pretrpeti. Temperatura je padla na 18 stopinj Fahrenheita. 18. marca so dospeli do polarnega morja. Na otoku Frei-berg se je vrnilo 6 Eskimov s 46 psi. 8. aprila je bila ekspcdicija 86° 36' severne širine in 94° 2' zahodne dolžine. Ko je bila ekspedicija oddaljena 200 morskih milj od tečaja, se je že začelo pomanjkanje živeža. Dr. Cook slovi kot polarni raziskovalec, vendar se v učenjaških krogih sprejema vest o velikanskem dejanju z dvomi, •ker je s tako malimi pripravami skoro nemogoče toliko doseči. Tudi leta 1S96. se •je reklo, da je Nansen odkril severni 'tečaj, a potem se je izkazalo kot neresnično. Po poročilih dr. Cooka je preteklo samo 35 dni od začetka marša do severnega tečaja. Na ta način je morala ekspcdicija vsak dan prehoditi 12 milj po ledu, in to po krajih, ki so najbolj pusti in ne nudijo ničesar. Podrobnih poročil pričakujemo šele v začetku prihodnjega tedna od dr. Cooka, ki se šele sedaj vrača. Zadnja brzojavka dr. Cooka od 1. septembra pojasnuje njegova odkritja. Dr. Cook opisuje velike nevarnosti, ki so -jih prestali na potovanju. Nasproti' dosedanjim domnevanjem ni na geografičnem severnem tečaju z ledom pokrito morje, ampak s snegom pokrita zemlja. Z veiiko napetostjo pričakuje cela Amerika dr. Cooka, ki se vrne šele koncem tega meseca. Ameriški klub polarnih raziskovalcev je poslal dr. Cooku naproti ladjo »Jeane«. Amerikanski listi prinašajo dolge članke o novem odkritju, ki ponosno povdariajo. da se je posrečilo Amerikancu, kar se šc ni nobenemu drugih narodov, ki so desetletja poskušali odkriti severni tečaj. Dnevne novice. + VI. občni zbor »Slomškove zveze«, ki se je vršila včeraj na Brezjah, je združil do 400 udeležencev! Učiteljstva je bilo zbranega 250, 50 pa jih je še poslalo brzojavne pozdrave. Pomislimo, da je pri II. občnem zboru pred šestimi leti bilo navzočih — pet učiteljev, danes pa jih Slomškova zveza združuje nad 300. Pač veli-kansk napredek, ki naše nasprotnike navdaja z grozo in strahom. Najbolj temeljito in vzneseno je bilo predavanje g. šolskega svetnika, ravnatelja dr. J. Bezjaka, Zanimivo je bilo tudi predavanje naduči-telja Bregaria o reformi šolskega zakona. Dr. Jarc bo, ker zaradi poznega časa na Brezjah ni mogel, svoj referat o izkustvenem vzgojeslovju podal 4. oktobra pri zborovanju gorenjske podružnice S. Z. v Kranju. Brezje so bile vse v zastavah in gromeli so topiči. Obširno poročilo o tej prekrasni skupščini prinese »Slovenec«. + Za obštrukcijo. Zupani in občinski svetovalci kozjanskega okraja, zbrani na okrajnem zborovanju Slovenske kmečke zveze v Kozjem, izrekajo poslancem Slovenske kmečke zveze popolno zaupanje, odobravajo postopanje istih, posebno obštrukcijo in kličejo: Naprej na započeti poti! Naj sc ta orjaška borba konča z veličastno zmago, ki bo na čast slovenskemu imenu in v korist slovenskemu narodu! Slava voditeljem! Mi stojimo trdno za vami. Dr. Fr. Jankovič, deželni poslanec in obč. svetovalec; Josip Stadler, obč. svetovalec; Albin Pečar, obč. svetovalec; Janez Počivavšek, župan; Jožef Bračun, ' sve: valeč; Jurij J urk, župan; Jak. bov-ha, župan; Miha Cepin, župan; Janez Re-beršak, župan; .Janez Drofenik, svetovalec; Jožef Bovha; Anton Moškon, župan; Anton Lah; Franc Vali, župan; Ivan Šer-bec, župan; Anton Ribar, občinski odbornik; Marko Tomažič, načelnik okrajnega zastopa. + Krematorij, to je zdaj začetek in konec vseh svobodomiselnih želja. Dokler ga ne bodo mogli v Ljubljani postaviti, hočejo svoje mrliče izvažati v Darmstadt ali Turin, kar bi pa veliko veljalo: vsak svo-bodomislec, ki živ ni nič vreden, bi mrtev veljal več tisoč kron. Če svobodomiselni menijo, da s takim komedianstvom koga I kaj vznemirijo, se res motijo. Če se jim zdi vredno tratiti čas s takimi načrti, ki nikomur nič ne škodijo, dokazujejo, da so kaj nezreli. Prejšnja leta so saj dogme podirali in mladino razkristjanjevali, letos pa zidajo krematorje — v zrak. Se svobodomiselno mašo naj uvedejo in ministrante, pa naj jih našemijo, da jih bo vsak poznal. Da se tem norčijam pridružuje ^Slovenski Narod« in dela zanje reklamo, je kaj značilno. Če prideta Oražen in Svigelj še kdaj na deželo molit očenaš, potem jih bo treba vprašati, ali sta tudi vstopila v društvo za — krematorij. t Svobodomiselni pajaci. Ker se bodo naši klavrni svobodomiselci v nedeljo posvetovali, kako bi svoja dragocena telesa po smrti žgali, naj nam bo dovoljeno poročati, kako je 16. maia tega leta pri otvoritvi žgalnice za svobodomiselna trupla v Zittauju na Saškem svobodomiselni slavnostni govornik govoril. Dejal je, da je sežiganje odrešenje, ker s tem uidejo svobodomiselni duhovi (jako dvomljive kvalitete) v zrak in se združijo s pra-duhovi starih očakov Germanov. S kakšnimi duhovi se pa bodo zidružili naši svobodomiselci, to še ni dognano, ker -je še dvom, ali imajo naši svobodomiselci sploh ; kaj duha . . . + Slovenija se probudila, Hrvatska se budi. Pod tem naslovom priobčuje zagrebško »Hrvatsko« lepe članke o zborovanju »Leonove družbe« in o zborovanjih slovenskega katoliškonarodnega dijaštva. -f- Razpor v goriški agrarni stranki. Včeraj so se sešli v Gorici zaupniki agrarne stranke, da postavijo kandidate za de-želnozborske volitve. Dopoldne ni prišlo do sporazuma, ker so liberalni učitelji hoteli, da se agrarna stranka zveže s proti-kmečko liberalno, nekaj agrarcev pa je temu odločno nasprotovalo. Pa tudi popoldne niso prišli do nobenega rezultata, kaj1 ti doč.m so zopet učitelji priporočali .zvezo z Gaberščkom, so drugi bili mnenja, da bi bila za kmete koristnejša zveza s S. L. S. Vsled tega razpora niso mogli postaviti kandidatov. -f Slovensko učiteljišče bo, "kakor smo izvedeli iz popolnoma merodajnega vira, premeščeno že z začetkom tega šolskega leta iz Kopra v Gorico. Ker je stvar že definitivno sklenjena, laško vpitje ne bo nič pomagalo. + Dober udarec! »Grazer Volksblatt« je zbesnel, odkar nima več šef-ured-nika. Najprej se je zagnal v S. L. S. in i v tistega dr. Susteršiča, o katerem vče-j rajšnji »Vaterland« v uvodniku pravi, da i avstrijski katoličani njegovega navduše-vainega govora na zadnjem katoliškem shodu nikoli ne bodo pozabili — potem se je zaletel v grofa Sylvo-Tarouca, češ, da tt na katoliškem snoan ne sme dovoliti, da bi se pozdravljalo in razpravljalo v ne-nemških jezikih — zdaj pa se je bojeviti Sanho Panza vrgel na graške svobodo-miselce. Mi smo nerodnega hujskača »Grazer Volksblatta« pošteno zavrnili — grof Sylva-Tarouca je tudi takoj tvjegovo nesramnost pribil s tem, da je objavil, da se na splošnem katoliškem shodu sme govoriti v vseh v Avstriji običajnih jezikih, zdaj pa — o groza — ga je še »Grazer Tagblatt« imenitno obrcnll in čisto po pravici. »Tagblatt« namreč »Volksbiattu« za-bičuje, naj ne bo v prihodu ic tako neveden v katoliških stvareh, da še opravil-nika katoliških Shodov ne pozna — saj opravilnik sam izrečno pripušča razprave v kateremkoli jeziku. — Mi »Volksbiattu« lekcijo od strani graških framasonov prav iz srca privoščimo; lonec gre tako dolgo k studencu, da se razbije. -f VVoschnagg in celjski liberalci. Takoj v začetku ko je »Narodni dnevnik« prinesel nesramno laž, da so »klerikalci« podkupljeni od Wosclmagga, se je zdelo, ■da se mora za kulisami celjskih liberalcev nekaj goditi, od česar so hoteli odvrniti pozornost javnosti s tem, da so isto skušali zvrniti na »klerikalce«. »Slovenski Narod« pa poroča sedaj, da so razni celjski posredovalci skušali dobiti NVoschnagga v slovenski tabor, da bi pustil Aistriclia na cedilu in da je nek celjski »rodoljub« pisal anonimno pismo Wosclinaggu, ko-iiko bi žrtvoval, da bi »Narodni1 dnevnik« o njegovi aferi molčal. Tako je sedaj zadeva po neumnosti »Slovenskega Naroda« na sramoto celjskih liberalcev raz'krita. Celjski liberalci, so tedaj hoteli sprejeti Woschnagga med svoje, — seveda bi jim moral zato pošteno plačati — ker se jim pa to ni posrečilo in so v tem hipu slutili, da pride sedaj cela zadeva v javnost, so pa že naprej hoteli svoj narodni greh zvrniti na štajerske »klerikalce«. Cela slovenska javnost sedaj lahko spozna, kakšni narodnjaki in poštenjaki so štajerski liberalci! -f- Prihodnja »Mladost« objavi razen članka brata Ivana Podlesnika, kako naj se Orel poglobi v praktičnem krščanstvu, članek F. Terseglavov, v katerem, odgovarja na napade liberalcev zaradi govora v Mirnu in različnih takoimenovanih konservativcev. Tozadevna »Mladost« izide 4. t. m. j + Izlet Orlov na Brezje se vrši v vsakem vremenu. -f- Tudi Hrvati jim niso všeč. »Hrvatskemu Pravu« poročajo z Dunaja, da je nemškonacionalni mob ob priliki protiče-ških izgredov napadel tudi neko hrvaško družbo, ki je v okolici pod hrvaškimi zastavami praznovala neko slavnost. Nemški nacionalci so se spravili tudi na napis »Prosvjeta« na hiši, kjer je nastanjeno istoimensko hrvaško društvo. — Ljubi Du-najčani — nič ne pomaga — malo let in imeli boste celo Slovane v občinskem za-stopu! i — Goriški brigadir, polkovnik St6-ger, ki se mudi na vojaških vajah na Rakeku, si je zlomil roko. — Poročil se bo gosp. Jakob Burgar, posestnik z gdčno Ano Novak, poštno ofi-cijantinjo. — Poročil se je magistratni ofi-cijal gosp. Danilo Šaplja z gdčno. Josipino Šus.eršičevo. — Vojaška vest. »Fremdenblatt« piše: Cesar je z odlokom od 29. julija 1909 šel sem ga, ko je šel iz Radeč, kamor je nesel maslo in jajca prodajat. On je namreč imeniten in varčen gospodar, ki spravi v denar vse. Začel mi je pripovedovati, da je kupil vinograd v Molariji in mi z živahno zgovornostjo špekulanta začel ■razkladati svoje načrte. Od nekod so prišli možje, Nemci, ki so pričeli ogledovati potok Sapoto doli za Starim gradom. Hodili so okrog, merili, povpraševali, potem pa začeli kupovati svet okrog potoka, tam doli, kjer najbolj pada po skalah. Ljudje šo radi prodali prazni svet. Dali bi ga še zastonj. Tujci so dali takoj aro. pet goldinarjev vsakemu, ter odšli. Po okolici se je pa raznesla novica, da bo doli ob vodi nastala tovarna. Kakšna, ni vedel nihče in ugibalo se je vse vprek, toda veselje je bilo neizrečno. Prišla bo gospoda in prinesla denarja, prišli bodo delavci in pili vino in ga plačali. Bo delo, vožnja in denar! Kdor je čutil v sebi kaj podvzetnosti, je pričel premišljevati, kako bi se najbolje okoristil zlatega potoka, ki se bo vlil po dolini. Slednjič je pa prišel vsakdo do zaključka, da bi bilo najbolje odpreti gostilno doli ob Sapoti, ne daleč od tovarne. Gospoda in delavci bodo zahajali pit in puščali pri njem denar. Tudi Povšetov Tinče mi je pričel z veliko vnemo in z živahno zgovornostjo pripovedovati svoje načrte, ki so bili sila priprosti. Molarija ni posebno daleč od ceste. Pol ure v hrib, kaj je to. Kočo bo popravil, točil svoje vino. vsakdo bo dobil še kruha zastonj, ker ima žito doma, vino bo poceni. To se bo delala kupčija! Jaz nisem maral uničevati njegovih sanj. Saj so sc razpršile same ob sebi. Tujci se niso prikazali nikdar več, ara je ostala, o tovarni pa še sedaj ni duha ne sluha. Življenje gre pa naprej, kakor je šlo doslej. Toda naš stari, sveti Kuni ne pozabi nikdar svojih otrok. VednO jih vabi nazaj in jih ljubeznjivo stisne na svoje naročje, če se povrnejo iz tujine. Tudi naše staro, zapuščeno orlovo gnezdo je spet oživilo in orli so se pričeli vračati v -svojo domovino. O Križevem, ko je bilo v Svibnem že-gnanje, je prišel Tonče iz Trbovelj. To smo ga gledali, ko ie stal pri zvoniku. Stal je pokonci, ne pa sključeno, kot naši ljudje, gledal je naravnost naprej, obraza ic bil počrnelega, toda ne nagrbljenega in upadlega, pesti je imel krepke, dlani ude-lane. Nosil je temnordeč telovnik z velikansko srebrno verižico in na glavi majhen klobuk z velikim trakom in perjem za njim. Ljudje so ga obsuli in povpraševali on jim je pa pripovedoval, kako je v jami in koliko se služi pri preniogokopu. Ko so ljudje to začuli, so ostrmeli in se začudili. »Ja, kmet je revež, pa je«, so rekli — »pri nas pa ni dobiti krajcarja. Bo treba kar pustiti delo. pa iti po svetu.« Kmalu potem se je raznesila vest. da ■je Vojetov Tonče kupil nazaj kočo z vino-1 gradom v Molariji. Pet sto goldinarjev je dal zanio. Ogromna vsota, toda Povše je trd, to je znano. Vse je plačal v gotovini, do vinarja, potem je pa še dal popraviti hišo, da je izgledala čisto čedno, dokupil še nekaj sveta, prizidal hlev in svinjak in se preselil v svojo rojstno hišo. To se pra-• .vi, žena z otroci je stanovala v nji, sani je pa še dalje hodil v Trbovllje in služil denar, domov je prihajal in prihaja vsako soboto zvečer in odhaja v ponedeljek zjutraj. In kako lepo izgleda sedaj v hišici. Ženi se pozna, da je že kaj videla po svetu in pri gospodi. V sobi je lepa, mehka, rdeče pogrnjena postelja, na steni velike, lepe slike, pri zidu omara, na kateri stoje razne igrače. Kako bi vam vse opisal? — In njen vrt izgleda čisto drugače, kot vrtovi naših ljudi. Veliko raste na njem in razne tuje reči, katerim se Se imena ne moremo zapomniti. Potem so se pričeli oglašati še drugi bratje in sestre. Drug za drugim so se spomnili svetega Kuma in o Božiču so prišli vsi skupaj domov v rojstno hišo. Len-čika je izgledala čisto, kakor gospa. Oino-žena je z nekim nadzornikom pri rudarjih, jako dobrim človekom, ki veliko služi. Lojzika .ie v službi v mestu in nosi celo klobuk, najmlajši Tinče sc jc pa pripeljal celo tam daleč od Vestfalskega. Tudi Mi-ca ie prišla od Sen t Jurja in je bila spet vesela, prvič po dolgih letih. In sveti Kuni je odložil svoj megleni ovoj in se s prijaznim obličjem ozrl doli po svojih otrocih, ki so se spet vrnili v njegovo naročje. O tujina, tujina, ti nam jemlješ najboljše sine, sreblješ življenski sOk, naši orli se razletavajo po svetu in njihova gnezda stoje zapuščena, ker domovina nima zanie kruha in dela. In vendar ljubijo naši orli tako strastno svoja revna gnezda in tudi v tujini Srce neprenehoma koprni po njih. poveijniKa m. znora m naceiniKa oezelnt vlade za Bosno in Hercegovino, generala pehote Marijana Varešanina pl. Vareš imenoval generalnim nadzornikom čet s sedežem v Sarajevem. Do jeseni ostane general pehote Varcšanin tudi še povelj« nik 15. zbora. — K poročilu o komerzu slovenskega katoliškega narodnega dijaštva še pristav. Ijamo, da jc predsedujoči g. prof. Evgeu Jarc iskreno pozdravil tudi navzoča župana g. dr. Marolta in g. Stanovnika. — Dekliški licej v Gorici. Širši slo, venski javnosti je morda že znano, da se je ustanovil pred dvema letoma dekliški licej v Gorici in sicer v zavodih čč. šol-škili sester De Notre Dame. Učni jezik je sicer nemški, vendar je za splošno iz. dbrazbo gojenk slovenske oziroma itali-janske narodnosti tako preskrbljeno, da dobivajo več ur na teden pouk svojegj materinega jezika v materinščini. Ta pouk je zanje obligaten. Tako je torej v tem oziru vrejeno, kakor na drugih srednjih šolah v Gorici. Francoščina je obligatei predmet za vse redne učenke brez izjeme takoj s prvim razredom dalje. Dosedanja dva razreda sta dobila pravico javnosti, Letos se otvori III. razred. Natančna pojasnila podaja ravnateljstvo liceja. — Na trirazredni deški meščanski šo| v Postojni bo vpisovanje učencev v I. raz red dne 14., 15. in 16. septembra 1.1. V me. ščansko šolo se sprejemajo tisti učenci, k so stari 11 let ter so z zadostnim uspehoir dovršili peto šolsko leto ljudske šole, kai je dokazati s krstnim listom in šolskim iz. pričevalom. — Baron Kutschera, bivši civilni ad latus v Bosni, je umrl v Voslavu na Nižjen Avstrijskem, siar 62 let. — Spominsko p oščo skladatelju Hra broslavu Volariču odkrijejo S. septembri v Kobaridu. — Obtna zadruga za Bled in okolico priredi dne 19. septembra tretjo preskus-njo vajencev v tekočem letu m sicer ob deveti uri dopoldne v dvorani1 »Blejskega Doma«. Vsi vajenci, kateri so učno dobe dokončali, naj se priglase pismeno k sku. šnji. Priglas je koleka prost ter ga mor; učni mojster potrditi. Udje zadruge vpla. čajo pristojbine pet kron, neudje zadruge kateri se tudi lahko oglase pa 12 kron Oglase se torej lahko učenci iz celega ra. dovljiškega okraja. Komur za preizkušnje podrobnosti niso znane, naj se pri obrtn zadrugi informira. — Mažari pregnali hrvaške učiteljic iz Medjumurja. V mestu Macinec in > Kotoribi v Medjuniurju so bile za učitelj/o na ljudskih šolah hrvaške redovnice Upravni odbor zaladske župnije je odredil da se morajo te učiteljice s silo odstra niti, ker niso dovršile preparandijo i Ogrski, ampak v Hrvaški, na njihovo me sto pa nastavi mažarske učitelje. Čudni — mažarski učitelji društva »Julian« p: smejo poučevati na Hrvaškem! Ljublianske novice. lj Poziv za nagrobni spomenik vč. s preatu Janezu Rozmanu, župniku pri Sv Jakobu v Ljubljani, umrlemu 28. avgust 1909. Podpisani odbor vljudno vabi vs znance in prijatelje blagopokojnega prela ta J. Rozmana, duhovskega in svetneg stanu, da bi po svoji moči prispevali i dostojen spomenik nepozabnemu. Zlati srce in darežljiva roka ranjkega ni mislili nase, ampak le na druge. Zato je umr pokojni v revščini, brez prave zapuščine Cista zapuščina ne pokrije niti pogrebni stroškov. Nikakor pa ne smemo pripustit da bi grob .ki krije tako blago, velikoduš no srce, prerasla trava, znamenje žalostn pozabljivosti. Zato si stavi podpisani oi bor za svojo sveto nalogo, da stori vs potrebno, da se postavi dostojen sporni nik blagemu človekoljubu. Prostovolji darovi tiaj sc pošiljajo na podpisane? župnega upravitelja oziroma župni ura sv. Jakoba, ali pa na Josipa Bahovca, t govca na sv. Jakoba trgu 6 v Ljubljan Stavimo hvaležen spomin velikim možen kakoršen je bil nedvomno blagopokojni Rozman. — Odbor za nagrobni spomeni vč. g. prelatu Janezu Rozmanu. Josip Bi hovec, trgovec v Ljubljani, Sv. Jakot trg 6, blagajničar odbora. Ivan Barlč, žui ni upravitelj pri Sv. Jakobu v Ljubljar predsednik odbora. Darovi se bodo priji vili v »Slovencu«; tudi upravništvo »Sl< venca« je prevzelo nabiranje prispevko' Ij Šolske knjige za šo e v Ljublja kupujte v »Katoliški Bukvarni