Poštnina platana v gotovini
Maribor, petek 22. fullfa 1@32
MARIBORSKI
Stev. 164 Leto. VI. (XIII)
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In upravni Maribor, Aleksandrom cesta št.la t Telefon 3440In 2466 tahaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 10. tal * Valja mesečno prejema« v upravi ali po poiti 1o Oln, dostavljen na dom « Din , Oglasi po eeaUcu , Oglase	_—
sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” V Llubllanl t Poštni čekovni račun tt. 11.400
JUTRA'
99
jugoslovanski pokret v Bolgariji
BOLGARSKA MLADINA ZA ZBLIŽANJE Z JUGOSLAVIJO.
V zadnjem času je v bolgarskih listih, brošurah, letakih ter na konferencah, zborovanjih in predavanjih bilo zopet, in to silno resno, načeto vprašanje zbližanja Bolgarije z Jugoslavijo. Izraženih je bilo mnogo pozitivnih in negativnih mišljenj v najrazličnejših oblikah in omenjeni so bi i tudi razni pogoji. Izdane so bile naposled celo brošure o vprašanju zedinjenja in proti zedinjenju vseh Južnih Slovanov. Na čelu gibanja popolnega zedinjenja Južnih Slovanov stoji bolgarska mladina v Sofiji in jk> notranjosti države, Po mestih iii po vaseh. Bolgarija se je zganila, v njej vre in kipi, rnove misli se Porajajo, nove težnje vstajajo, ki so se nam še nedavno zdele absolutno nemogoče. Spopad i sta se dve mentaliteti, yeč, dve generaciji s popolnoma nasprotji pogledi na najaktualnejša vprašanja.
vsem tem je gotovo, da mora ta spopad, če že ne sedaj, vsaj v bližnji bodočnosti dovesti do popoine izkristalizacije fe»a najvažnejšega problema vseh balkanskih Slovanov.
Najvažnejše pa je, da se ruši tisto bratomorno razpoloženje, ki je dovedlo do Preteklih krvavih vojen. Celo oni, ki so Se do mozga zastrupjeni s starim sovraštvom, čutijo, da se jim polagoma izmikajo trdna tla izpod nog. Prav zato so tako srdito planili proti akciji mladine za novo politiko zbližanja in zedinjenja. Preko noči so se pojavile po sofijskih knjigarnah brošure, ki bi s silnimi napori rade dokazale pogubnost jugoslovanske misli. Napisali so jih ljudje, ki so že od dneva ustanovitve sedanje Jugoslavije vznemirjeni in nervozni. In kakor vedno, kadar se je govorilo o zbližanju in zedinjenju Južnih Slovanov v močno državo, ki bi se dotikala vseh treh morij, ki obda-kuo balkanski poluotok, mislijo tudi sedaj v prvi vrsti na Srbe. To so stari računi °veh glavnih balkanskih rivalov. Ti stari ° gari se boje uresničenja velike jugo-0vanske misli v skupni državi s Srbi,
3 »i ti Srbi postali dominanten element nove državne tvorbe balkanskih Slovanov. Ta strah je pa potenciran še z zanosom, s katerim mlajše mase bolgarskega naroda sprejemajo misel zedinjenja.
Tu je torej glavni vzrok, da se pojavljajo take pamfletistične brošure in da se Pišejo žaljivi članki po nekaterih sofijskih listih, ki se protivijo celo najmanjšemu zbližanju Bolgarije z Jugoslavijo. Največ povoda za to silno debato zadnjih dni je dal ugledni publicist in časnikar Nikolaj Antonov. Antonov je bil tudi
IJPSKO, 22. julija. Državno uprav no sodišče se bo sestalo jutri dopoldne ob 10. uri k seji, na kateri bo razpravljalo kot zadnja instanca o veljavnosti ali neveljavnosti zasilnih odredb Papenove vlade na Pruskem. Podlago obravnavi bo tvorila pritožba, katero so pri državnem upravnem sodišču v Lipskem vložili odstavljeni pruski ministri.
BERLIN, 22. julija. General Rund-stedt je za štiri dni prepovedal izhajanje demokratično usmerjenega .dnevnika »8-Uhr-Blatta«. Dekret o prepovedi je izda! zato, ker je list objavil žaljivo karikaturo državne-
sam še nedavno drugačnega mnenja kakor je sedaj, bil je ne strasten, a vendar nasprotnik zedinjenja. Te dni je pa stopil skoraj nepričakovano na čelo mladine in njenih idealov ter pričel v sofijskem »Miru« objavljati serijo člankov, v katerih dokazuje, da je edina rešitev vseh Južnih Slovanov v čimskorajšnji likvidaciji starih razprtij in v ustvaritvi znosne atmosfere, ki bi razprtim bratom omogočila po novno iskati pota in sredstva, ki bi jih privedla do skupnih smotrov. In Antonov je z odporom starih, ki ga je vzbudil, popolnoma zadovoljen. Tako je načel vprašanje, ki je na mah postalo središče zanimanja in mu daje dovolj možnosti, da razvija dalje svoj program in s krepkimi argumenti pobija ugovore nasprotnikov.
Najodločneje se pa bori Antonov proti strahu, ki so ga izrazili pristaši sovraštva, da bi namreč zbližanje Bolgarije z Jugoslavijo oddaljilo od nje njene ostale sosede in današnje zaveznike. V nekem članku v »Miru« obravnava zeio teme Ijito odnošaje in prijateljstvo med Bolgarijo in neslovanskimi sosedami Romunijo,
Turčijo in Grčijo. Logično dokazuje, da ti odnošaji niso Bolgariji v korist, ker je vse prijateljstvo neslovanskih sosedov
igra !Ladi strahu pred I jac^TtadiV posteča "posebno naž-, o ; Slovanov. Ti sosedi se za Lj0 odstranitvi zunanjega ministra S°I fnB°lgar>Je niso nikdar Grandija. Obenem zatrjuje, da bo
vsako nmHnn m- Kirn j orist s0! G r a n d i postal poslanik v Washing-vsako ugodno priliko, da so padli po njej tonu R o 11 a I v Mn^kvf P n p o n in ji ugrabili, kar se je le ugrabiti dalo. i0"”’	,	c	^	»	n!-	.	*.
Pa tudi sedanje njihovo postopanje ie m ftU' ^nce ,Prf skrajno dvoumno. Od njih Bolgarija zato I d°bilJe, u,foin,aciie Jz najbo jsega vi-ne more pričakovati srečnejše bodočno- ra‘	a	r	0<<	pa	u2°tavlja,	da	so
sti in izpolnitve želja in smotrov. Vse p0VZf0c,,e rekonstrukcije Mussolini drugače bi pa bilo, če bi se naslonila na |eve v,ade zadnje mednarodno konte-Jugoslavijo. Z njenim prijateljstvom bi ji re”ce" Mussolini očita Grandi «, da je bila zagotovljena varnost in neslovanski v Lozani dovolil izolacijo Itabje, pro-sosedi bi ji skušali ugoditi v marsikate- Pad'e so pa tudi italijanske težnje o rem vprašanju, o katerem danes nočejo j cr‘a,nju reparacij in reviziii mirovnih niti slišati, že zato, ker bi se te zveze jP^SOdb. Zmagala je Francija. Tudi bali.
Papen pred upravnim sodiščem
UPRAVNO SODIŠČE BO ODLOČALO JUTRI O VELJAVNOSTI ZASILNIH ODREDB V PRUSIJI. USTAVITEV LISTOV. VIHAR OGORČENJA
V CENTRUMU.
ga kancelarja von P a p e n a. Komunistični organ »Die Rote Fahne« je pa ustavljen za pet dni.
BERLIN, 22. julija. Kritika zasilnih odredb Papenove vlade v Prusiji se stopnjuje pri centrumu do silnega od pora. Današnja »Germania« objavlja izjavo poslevodečega podpredsednika centraraa, poslanca J o o s a, v kateri izjavlja, da je nezaslišano in vse presegajoče postopanje Pape-na vzbudilo v centrumu vihar ogorčenja. Centrum smatra, da je proglasitev obsednega stanja z vsemi ostalimi odredbami flagrantno kršenje weimarske ustave.
Po rekonstrukciji italijanske vlade
KOMENTARJI SVETOVNEGA TISK A. REKONSTRUKCIJA POSLEDICA LOZANE. BIVŠI MINISTRI POSTANEJO POSLANIKI?
PARIZ, 22. julija. S a inf B r i c e J»T i m e s«, da odhod Grandija ne bo piše obširno o spremembah v itali- cisto nič vplival na nadaljnji razvoj
italijanske zunanje politike.
WASHINGTON, 22. julija. V političnih krogih se zatrjuje, da je docela izključeno, da bi Grandi postal poslanik v Washingtonu. Sedanji poslanik de Martino je v ameriških političnih in diplomatskih krogih zelo priljubljen in cenjen. De Martino je tudi do.ven diplomatskega zbora, kar silno dviga prestiž Italije.
PARIZ, 22. julija. Mussolini je izjavil poročevalcu »Excelsiorja«, da se smernice, postavljene svoječasno po velikem fašističnem svetu zaradi spremembe v zunanjem ministrstvu ne bodo prav nič spremenile. Nobene nevarnosti ni za kakršnokoli spremembo, ker določa politiko itak vedno le on sam.
»J o u r n a 1« trdi, da je Grandi padci zaradi Lozane.
LONDON, 22. julija. Komentirajoč spremembe v italijanski vladi, pravijo
Tako, zdi se vsaj, se pričenjajo tudi v bratski Bolgariji razblinjati megle so vraštva, ki so jo pokrivale. Vedno moč nejše postaja solnce pravega čuvstvo-vanja in edine naravne ljubezni. Pričenja se zavedati, da je slovanska in da je zato njeno mesto samo na strani velike, slovanske skupnosti. In če neposredna vSA NBMbKA JAVNOST PROTI RAZOROŽITVENEMU SPORAZUMU. PRO sedanjost morda tudi še ne bo rodila ti-	TESTNA DEKLARACIJA NEMŠKE DELEGACIJE.
stega kar si vsi Južni Slovani tako iskre- BERLIN, 22. julija. Tukajšnji tisk se no želimo rodila b° prav gotovo prej ali Lek) obsežno t9mom ukvarja z raz0.
slej — bodočnost.	|	roŽltveno konferenco v Ženevi in s po-
Nemsko ogorčenfe proti Ž
enevi
Vojna nevarnost v Južni Ameriki
SPOR MED BOLIVIJO 1N PARAGVAJEM. KRVAVI SPOPADI NA MEJI, DEMONSTRACIJE V LA PAZU.
La FAZ. 22. julija. Zaradi ozemlja Oran Chaco je nastal nov spor med Paragvajem In Bolivijo; napetost med
ložajem, ki ga ustvarja. Popolnoma jasno pa se pri tem opaža, da se pojavlja v nemški javnosti splošen odpor proti metodam konference. »Berliner Tageblatt«
| označuje ženevski sorazum kot »navidezno in lažnjivo razoroževanje«. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča,
da bo nemška deklaracija, ki bo danes prečitana na seji konference v Ženevi, zelo ostra in energična. Nemčija si bo, če ne bo šlo drugače, že znala priboriti pravico enakopravnosti glede razorožitve drugih ali njene oborožitve. Posebne pra vice enih, da smejo biti oboroženi do zob in prepovedi drugim, da morajo biti brez obrambe, se morajo enkrat za vselej odstraniti s sveta.
°bema sosednima državama postaja vsak dan večja. Bolivijski listi so objavili vest, da so se obmejne čete tudi spopadle. Paragvajci so baje brez Povoda napadli bolivijske obmejne stražarje pri mestu Santa Cruz in jih oekaj pobili, še več pa ranili. V glavnem mestu La Pazu je dogodek pov-ZroČII silno ogorčenje. Na ulicah je demonstrirala ogromna množica, ki se je bodala naposled pred palačo predsednika republike in zahtevala napoved voine Paragvaju.
Predsednik republike Salamauca, je •balkona nagovoril demonstrante In Drosil, naj ostanejo mirni, ker bo
vlada storila vse, da zaščiti svete interese domovine. Vlada, je dejal Sala-manca, računa popolnoma na podporo celokupnega 'naroda. Množica je
sprejela predsednikov govor z vell-i m	,
kanskim navdušenjem in se nato pre-l-*-- ta so prinesle narodni kmečki
Volitve v romunski senat
BUKAREŠTA, 22. julija. Istočasno z volitvami poslanske zbornice izvedene
pevaioč drSavno Umno. mirno razSlo. 1	D°b"a	*	'°S
Položaj je zelo r.anef in vsak čas se lahko vnamejo novi boji.	PO DRAVI IZ BELJAKA V ČRNO
    	MORJE	IN ATENE.
»»	.	.	,	. v v di*.	CELOVEC,	22.	julija. Tukajšnji mla-
Herriot obiste Bolgerifo di športnik Fritz Eckelmayer, ki je
SOFIJA. 22. julija. »Zora« poroča iz Jjj1 ^olnu iz gumija prevozil Rokav-Ženeve. da je francoski ministrski pred-	^ se je odpravil na vodnih
n.vl ™ ? l .	H J«*»lavi|o, po Donavi mimo Boi-
novemu da bo obiskal Bolgarllo, Ink-,rije in Romunije v Črno morje ter sicer takoj, čim mu bo mogoče*	I skozi Bospor in Dardanele v Egejsko
morje in Atene, odnosno Pirej. Vrnil se bo po Jadranskem morju. V čolnu iz gumija ga spremlja 21 letni športnik Ferdinand Ssclvwamberger.
SILNE NEVIHTE V BOSNI.
BANJA LUKA, 22. julija. Predvčerajšnjim in včeraj so divjale nad Banjo Luko in okolico silne nevihte z nalivi. Vse reke so prestopile bregove in poplavfe polja. Mesto je obkroženo z nepregledni' mi jezeri. Ponekod je padala tudi toča in napravila ogromno škodo.
RENE’ BAZIN UMRL.
PARIZ, 22. julija. Slavni francoski pisatelj Renč Bazin, je v 79 letu starosti umrl in bo pokopan jutri v Anjouju. (Slo* venci imamo prevod njegovega romana »Gruda umira«. Op. ur.)
Zadovoljimo se s tem, da smo liudjel
Lessing
Otvoritev prve električne pekarne v Mariboru
Nova naprava Nabavljalne zadruge državnih nameščencev.
Kako velika je moč zadružništva, se najbolj jasno kaže pri mariborski Nabav-ljalni zadrugi. Pridobitnim ustanovam na zadružni podlagi ne more zlahka blizu današnja huda kriza, ki se je zagrizla že precej globoko v naše narodno gospodarstvo. Razne zadruge, med njimi tudi mariborska Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, obratujejo vkljub vsem denarnim težkočam in slabi kupni moči svojih konsumentov prav uspešno in so obenem pravi regulatorji cen na našem živilskem trgu. To je zdrav pojav današnje dobe in koristi, ki jih imajo zadruž ni člani, ne more nihče oporekati.
Mariborska Nabavljalna zadruga držav nih uslužbencev, ki se je iz svojega skromnega začetka razvila v nekaj letih v velik obrat, je poleg prodajalne uredila sedaj tudi najmodernejšo pekarno v suterenu lastne hiše na Rotovškem trgu. Nedvomno pomeni nova pekarna velik napredek Nabavljalne zadruge same, je pa tudi važna pridobitev za mesto. To je druga električna pekarna v naši državi sploh. Urejena je z najmodernejšimi električnimi napravami za peko kruha in peciva. Ogromna električna peč razvija 200 kalorij in speče v pol uri 100 kg kruha. Ves obrat je mašinelen in mešalni stroj na dve roki premesi 90 kg testa v 15 minutah. Vse naprave in pekarna sama so vzorne čiste in ustrezajo vsem zdravstvenim prdepisom. Veliko električno peč je dobavila tvornica električnih peči »Debag« v Monakovem. Vsa druga dela so pa izvršili domači mojstri.
Pekarna bo pekla kruh dvakrat na dan, in sicer samo za svoje članstvo.
Kopališče naše mladine
IZ BAKARCA, KJER LETUJE NAŠA MARIBORSKA KOLONIJA.
Jubilej ljubljanskega škofa.
Ljubljanski knezoškof g. dr. Gregor Rožman bo slavil v nedeljo 251etnico svojega mašniškega posvečenja.
Avtobusni vozni red za Mariborski otok.
Obiskovalci Mariborskega otoka se obveščajo, da se vozni red na tej progi z dne 23. t. m. v toliko izpremeni, da bo avtobus začel voziti vsak dan ob lepem vremenu že ob 8.30, 9., 9.30 in 10. uri, potem od 11.30 naprej do 20. ure z odhodom z Glavnega trga, medtem ko začne ob nedeljah in praznikih voziti prvi avtobus že od 8. ure naprej brez prestan-ka do 20. ure, kakor doslej.
Prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto«.
Prva vaja pevskega zbora za »Prodano nevesto« bo jutri v soboto ob pol 20. uri in ne drevi, kakor je bilo pomotoma najavljeno v današnji številki »Jutra« pod mariborsko rubriko.
Smrtna kosa.
V zadnjem času so umrli v Mariboru: Karolina Jakličeva, zasebnica, stara 56 let; Jakob Platner, železničar, 48 let; Simon Krivec, posestnik, 52 let; Cecilija Digulova, vdova poštnega uradnika, 54 let; Vilibald Korošec, sinček ključavničarja, 6 let; France Gostinčar, šolski u-pravitelj v pokoju, 68 let; Frančišek Langerholc, čuvaj državnih železnic, 51 let; Hugon Stark, trgovec, 52 let in Frančiška Volkerjeva, žena delavca, 69 let. N. p. v m.!
Vreme.
Vremenski preroki nam napovedujejo, da so izgledi za zboljšanje sedanjega vremena slabi. Vreme bo oblačno in lokalne nevihte niso izključene. Včeraj je po vsej državi sijalo solnce. Najvišja temperatura je znašala v Mariboru 24 (najnižja 15), v Ljubljana 30, v Zagrebu 29, v Beogradu 30 in v Skoplju 30 stopinj. Davi ob 7. uri je kazal barometer v Mariboru 736.4 pri temperaturi 17 stopinj, reduciran na ničlo: 734.4; temperatura je pa znašala ob 11. uri dopoldne 24.6.
Zahvala.
Tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu je daroval za biblioteko g. Emerik Premenšek iz Studencev tri dragocene knjige, za kar mu izreka poveljstvo najlepšo zahvalol
Če bi postavil radioaparat v kopališče od 10.30—12. in od 15. do 18.30, bi mogel oddajati le nadvse glasno razigranost mladine, ki je je tu kar preveč na tako malem prostoru. Saj šteje Bakarac danes več gostov ko pa lastnih prebivalcev. Mariborska kolonija ima 90 oseb, celjska prav toliko, iz Koprivnice jih je okoli 60, in skavtov iz Bjeline okoli 20, niso pa všteti tu še drugi gostje.
Morje je prijetno, le solnce se letos premalokrat uveljavlja. Kar čudili smo se vestem o hudi vročini v Mariboru, ko smo mi »na jugu« ogrinjali plašče. A kljub temu je sicer skopo solnce prebarvalo ličca malim škrateljčkom in tudi našim vilam v Zelenem gaju. Bakarac ima namreč zelo lepo zeleno okolico, in en de! se imenuje Zeleni gaj. Tam domujejo v osnovni in meščanski šoli odrastle vile iz Maribora.
Vse mariborske kolonije ni bilo mogoče spraviti pod eno streho, zato ima več podružnic v obliki spalnic. A ker ves Bakarac ni velik, se brez zvenenja lahko prikličejo vsi stanovalci k skupni pre-
hrani. Tudi v obednici ni kaj preveč mirno, dokler gčna Herma ne začne dvigati in spuščati velike zajemalke v pomirje-nje lačnih želodcev. Kmalu se začenja delo žlic, in če gčna Herma zasliši, da zapoje kaka žlica kakor: »Še bi jeli, ko bi imeli!« hitro spet dvigne iz lonca veliko zajemalko in tako pomiri neugnano žlico. Otroci jedo, da je veselje gledati! Imajo pa tudi res okusno in obilno hrano; vsak teden prejme kolonija iz Maribora 8 velikih košar zelenjave, s seboj je prinesla svinjskih krač, medu, marmelade itd., toraj dosti menjave!
Otroci dobro izgledajo in se izborno počutijo. Zvečer pa pojo -na pomolu naše vile iz Zelenega gaja tako lepo naše narodne pesmi, da jih hodi poslušat ves Bakarac, in sem nedavno slišala preprostega ribiča peti -na svoji barki: »Žalostno je srce moje, žalosten sem jaz deklič!«
Sklepam: če poreče prihodnje leto gčna Herma komu izmed nas: »Ajdi z menoj na morje!« se bomo vsi radi odzvali, njenemu povabilu!
Marija Rozmanova.
Moka se je podražila.
Ker je v zadnjem času poskočila cena pšenici, se je pri nas podražila moka za 40 do 60 par. Z ozirom na težke gospodarske razmere pa je zadruga pekov sklenila, da peki še ne bodo podražili kruha.
Bilanca Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Polletna bilanca Okrožnega urada za zavarovanje deavcev v Sloveniji izkazuje 23,774.000 Din dohodkov in 22,343.000 Din izdatkov. Prebitek znaša 1,131.000 Din, v čemer se zrcali aktivnost delavskega zavarovanja v Sloveniji. Iz bilance je tudi razvidno, da je bilo izplačanih bolnim članom na podporah 25 odstotkov, dočim znašajo upravni stroški, izdatki za zdravila, zdravje in ambulante 50 odstotkov. Spričo današnjih težkih razmer pa bo nova uprava še znižala upravne stroške.
Naše srednje šole.
Po statistiki je bilo upisanih na naših srednjih šolah v lanskem šolskem letu skupno 79.530 učencev, pod teh je bilo 20.524 učenk. Največ dijakov je bilo na srednjih šola v Dunavski banovini, najmanj pa na teritoriju Vrbaske banovine. Srednje šole v posameznih banovinah je obiskalo: v Dunavski banovini 21.361, v Savski 17.604, v Dravski 8.150, v Drinski 5.945, v Vardarski 6464, v Zetski 6242, v Moravski 5760, v Primorski 4560 in v Vrbaski 1744. Na vsakih 125 prebivalcev odpade en dijak v Dunavski banovini, v Savski na 153, v Dravski na 129, v Primorski na 197, v Zetski na 148, v Drinski na 220, v Vardarski na 244, v Moravski na 252 in v Vrbaski na 594.
Vseh srednjih šol je bilo lansko šolsko leto 163 z 2.079 razredi. Od teh šol je bilo 147 realnih gimnazij, 15 klasičnih in realka v Beogradu. V Dunavski banovini je bilo 38 srednjih šol, v Savski 36, v Zetski 18, v Dravski 15, v Vardarski 15, v Moravski 14, v Primorski 13, v Drinski 10, Vrbaski pa 4. Popolnih srednjih šol je bilo 110, nepopolnih 53. Na realnih gimnazijah je bilo vpisanih skupno 72.930 dijakov, na klasičnih in na klasičnih oddelkih realnih gimnazij pa 6.514 dijakov.
Kmečki dolgovi.
Občine po deželi so dobile nalog, da popišejo vse dolgove, ki jih imajo naši kmetje pri denarnih zavodih, pri zasebnikih, trgovcih, obrtnikih ali kje drugod. Popis kmečkih dolgov bo služil naši vladi pri sestavi zakona o konsolidaciji kmečkih dolgov.
Dolarji pod sekvestrom. Izseljeniški komisarijat nas prosi za objavo: Naše zunanje ministrstvo je izvedelo, da so ameriške oblasti sekvestri-rale za časa svetovne vojne uloge na račun budimpeštanske poštne hranilnice v znesku nad dva milijona dolarjev, ki so jih uložili izseljenci iz bivše avstro-ogr-ske monarhije pri neki ameriški banki še pred svetovno vojno. Izseljeniški komisarijat poziva prizadete posameznike iz vse naše države, da pošljejo zadevne prijave na njegov naslov v Zagreb, Kamenita ul. št. 15. Obenem z originalnimi dokumenti o vloženem znesku pri banki »Transat-lantic Cotnpany«
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Jose-fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Gostovanje mariborske operete v Beogradu.
Začetkom prihodnjega meseca bo naj-brže gostovala mariborska opereta z Le-harjevo »Zemljo smehljaja« v Beogradu Zadevna pogajanja vodi sedaj bivši režiser mariborskega gledališča g. DjukaTr-buhovič.
Znižana pristojbina za avstrijski vizum
Da bi se tujski promet na Koroškem in Štajerskem povečal, je avstrijska merodajna oblast znižala pristojbino za vizum in uvedla za izletnike iz naše države, ki ostanejo do sedem dni tam, posebne pro-pustnice, za katere je treba plačati le 2 šilinga. Te propustnice bodo izdajali avstrijsko poslaništvo v Beogradu in vsi avstrijski konzulati ter vse obmejne carinske in finančne kontrolne postaje.
Vojaške vaje na Dravi.
Od 15. julija do konca oktobra t. 1. so na Dravi v odseku med obema mostovoma in 500 m navzdol od železniškega mostu vojaške vaje ptujske garnizije. Radi tega je plovba po Dravi v omenjenem odseku do konca oktobra prepovedana, in to vsak delovni dan od 5.30 zjutraj do 11.30 dopoldne ter od 15. do 19. popoldne. Vojaška straža bo stala na desni obali Drave 1300 m nad državnim mostom in bo označena z rdeče-belo signalno tablo. Splavarji in drugi interesenti morajo pristati 300 m navzgor nad signalno tablo. Od 1. septembra pa do konca oktobra t.l. bodo tudi nočne vojaške vaje in je radi tega strogo prepovedana vsaka plovba po Dravi v omenjenem odseku od 21. ure zvečer do 2. ure zjutraj. Obenem se opozarja, da v tem času ne bo postavljena nobena straža. Interesenti, ki ne bodo u-poštevali gornje prepovedi, so sami odgovorni za vse posledice morebitnih nesreč. Ob nedeljah ne bo vojaških vaj ter je plovba ves dan prosta.
Nočno delo v pekarnah.
Zastopniki delavske zveze iz vse države so obiskali te dni ministra za socialno politiko in mu izročili spomenico, v kateri prosijo, naj bi naša vlada ratificirala mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela v pekarnah.
Vinarski kongres.
V Beogradu pripravljajo vsedržavno vinarsko konferenco, ki bo sklicana v septembru. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki tangirajo naše vinogradništvo. Storjeni bodo važni sklepi, kako odpomoči našim vinogradnikom, ki jih tare huda kriza. Bavili se bodo z vprašanjem, kako odpreti vrata našemu vinu na svetovno tržišče. Ob priliki kongresa bo tudi velika razstava grozdja in vinskih izdelkov. Za kongres je med vinogradniki že zdaj veliko zanimanje.
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzročita ena do dve čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Jo-sefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.
Brata med sebo].
V Bistrici pri Limbušu sta se v nekem vinotoču sprla dva brata. Močno vino je tako zmešalo starejšemu Ivanu glavo, da ni prizanesel lastnemu bratu. V jezi je zagrabil nož in mu ga zasadil v pleča. Ranjenec je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici.
Korajžen dninar.
Poljski dninar France R. iz Zimice je imel hudo jezo na svojega znanca Ivana Pečarja, ki je zelo postaven fant. Zato se ga tudi ni upal zlepa lotiti. Ko pa ga je našel včeraj spečega na travniku, je brž poiskal kol in ga je takoj neusmiljeno udaril po levi roki, da mu jo je zlomil. Poškodovanega Ivana, ki bo Franceta tožil, so prepeljali v tukajšnjo bo'niš-nico.
Ribji trg.
Na današnjem ribjem trgu je bilo malo ribic. Našim gospodinjam je bilo na razpolago le 20 kilogramov malih sardelic po 16 Din ir. 10 kilogramov po 20 Din.
»Štrbunk« v ribnik.
Sinoči okoli 22. ure se je pripetil pri Treh ribnikih komičen dogodek. Neka večja družba se je vračala iz vinotoča precej razpoložena in rožnate volje. Ko je dospela do ribnika je neki starejši gospod zaostal. Precej »trd« se je naslonil ob bukev kraj ribnika, da si nekoliko odpočije. Demon alkohol pa je storil svoje. Gospodu se je zasukalo v glavi in — štrbunk — možakar se je znašel v hladni kopeli. Le s težavo se je prikobacal iz ribnika, pri čemer sta mu morala pomagati dva moška njegove vesele družbe.
Ponesrečena delavka.
Že priletna delavka Marija Vošnikova se je včeraj popoldne v Tezenskem gozdu spotaknila in tako nesrečno padla, da se je hudo poškodovala na prsih. Zdravi se v bolnišnici.
Trije aretiranci.
Snoči je policija aretirala nekega Simona R., Lojzko Š. in Miciko K. Vsi trije so osumljeni tatvine in bodo izročeni sodišču.
Zasačena tihotapka.
Slave predrznih tihotapcev in tihotapi ge vedno ni konec. Tihotapstvo s sladkim saharinčkom, vžigalicami in cigaretnimi papirčki še vedno cvete. Tako so včeraj mariborski detektivi zasačili neko Angelco Z. na Tržaški cesti. Našli so v njeni košari, ki jo je bila skrila v neki če-beljnak, 5000 ovojčkov cigaretnega papirja. Angelci, ki je že znana tihotapka so papirčke zaplenili, njo pa izročili finančni oblasti.
Danes v petek koncert v »Park kavarni« v nedeljo odojak na ražnju.
Hotel Halbwidl.
Danes y soboto koncert godbe »Dra-ra.«
Sv. Mariin na Pohorju
Letošnje ietovlščarstvo. Prijazna lete • viška točka Šmartno na Pohorju, dvigujoča se 750 m visoko nad morsko gladino, privabi vsako leto mnogo letoviščarjev iz raznih krajev Jugoslavije. Tudi letos so oddane večinoma vse sobe, saj imajo letoviščarji v Šmartnem vse ugodnosti, dobro poštno zvezo — pomožna pošta, katero vodi trgovec g. Leopold Vorša, dostavlja letoviščarjem vsak dan sproti vse pošiljke — krasna sprehajališča po gozdovih in izlete k Ruški koči, Mariborski koči, Pohorskemu domu itd. Te koče so oddaljene od Šmartna povprečno po 2 uri. Gostilničarji vedno bolj izpopolnjujejo tujske sobe in ostale naprave. Letos je moderniziral svojo gostilno tudi g. Vinko Repolusk in ima na razpolago več udobnih sob. Oskrba z dobro hrano se dobi že za 25 do 30 Din na dan. Tudi avtomobilska cesta iz Slovenske Bistrice do Šmartna je dobro u-rejena. Tako se v tujskem prometu vedno bolj uveljavlja tudi naše lepo zeleno Pohorje.	i
Krčevinska šola v lanskem šolskem letu
STATISTIKA TER VZGOJNO IN ZABAVNO DELO ŠOLE.
Ker prihajajo iz drugih okoliških krajev Maribora poročila o prosvetnem, dobrodelnem, nacionalnem in drugovrstnem delovanju, smo končno tudi Krčevinci dol žni stopiti iz svoje skromnosti na plan ter dokazati, da ne držimo križem rok.
Naša šestrazredna ljudska šola s 4 vzporednicami je prav dostojno proslavila letošnji Vidov dan. V VI. Tazredu so se ob 9. uri zbrali učenci srednje in višje stopnje, krčevinski in košaški župan ter okoli 60 odrastlih ljudi iz šolskega okoliša. Učenec Lukman je prav temperamentno opravil slavnostni govor o pomenu Vidovega dne, govoru pa so sledile prigodne deklamacije in dvoglasne pesmi. Zaradi obolenja ni mogel nastopiti učitelj Bratoš s svojim priznanim mladinskim zborom. Po odpetju državne himne se je na novem gledališkem odru uprizorila Žoln-irjeva trodejanka »Šola v nebesih«, ki je občinstvu zelo ugajala. Uprizoritvi je prisostvoval tudi avtor. Na rnnogo-stransko željo se bo igra v začetku septembra ponovila.
V šolskem letu 1931/32 je bilo vpisanih in doseljenih 229 dečkov in 212 deklic, = 441 otrok, odpadlo je tekom šolskega eta 73 otrok, tako da je ob sklepu bilo 194 dečkov in 174 deklic = 368 otrok. Uspeh je bil naslednji: 12.6% odličnih, 36.2% prav dobrih, 42.6% dobrih in 8.6% slabih. — Večje število učencev je položilo sprejemni izpit na srednjo šolo. Zdravstveno stanje v minulem letu je bilo prav povoljno. Učenci so bili včlanje-
ni pri Pomladku Rdečega križa, v Sokolskem društvu in v Mladih junakih. Okoli 200 siromašnih otrok je pred Božičem prejelo obuvalo in obleko, da so mogli tudi pozimi redno obiskovati šolo. Obisk je bil v splošnem prav povoljen. Šolski proračun za 1. 1932. je 63.845 Din; všo-lani občini Krčevina in Košaki sta že vplačali več ko polovico. Krajevni šolski odbor je šoli in učiteljstvu hvalevredno naklonjen, zato je delovanje obeh harmonično in uspešno. Učiteljstvo nima vzroka pritoževati se glede izplačila stanarine in ekvivalenta za kurivo,
Kakor že poprej, je bila tudi v tem šolskem letu od 15. novembra do 24. aprila v obratu šolska kuhinja. Vsak dan v glavnem odmoru ob 10. uri je dobivalo po 60 slabo prehranjenih otrok okusno juho ali pa gorko mleko, vse po določe^ nem jedilniku. V 104 šolskih dnevih je bilo razdeljenih skupaj 6240 porcij juhe, ki je šla ubogi deci vidno v slast. Pod’ prli so to dobrodelno ustanovo: krajevni šolski odbor s 1000 Din, glavni odbor R. k. v Beogradu s 500 Din, mnogo je prispeval krajevni odbor R. k., nekaj živil pa dobrotniki iz šolskega okoliša. Hvala vsem!
Majniški izlet dne 21. maja so učenci nižje stopnje priredili v okolico Maribora, srednja stopnja na Boč, višja pa v Rogaško Slatino. Za vožnjo in prehrano revnim izletnikom je krajevni šolski od bor prispeval 200 Din.
Spori
Koprivna in Koprivci
K OTVORITVI NOVEGA PLANINSKEGA ZAVETIŠČA.
Od Maribora do Koprivne ni tako daleč kot bi se komu zdelo, vendar malo jih je, ki vedo kje je Koprivna, kdo so Koprivci. — To je tam »na pozabljenem«, med Olševo, Raduho in Peco, prav blizu državne meje med Železno kaplo in Gobasnico (v Podjuni). Prelep kos slovenskega sveta zase v mirnem gorskem zatišju. Malone tak še, kakor ga je Bog dal: brez velikih cest, brez ropota in smradu bencinovega, brez vasi, le sem pa tam te pozdravljajo raztresene kmetije Koprivcev v starem domačem slogu, ena slikovitejša od druge, po strmih bregovih in tesnih dolih ob povirju reke Meže. Sredi te mikavne krajine na skrajnem vzhodnem klinu Olševe, vrh lepo odprtega razbora pa ždi prijazni zaselek Si- Jakob v Koprivni, 1073 m visoko z bcno cerkvico in nekaj hišami, glavni kraj Koprivne. Tu je doma Ivan Hojnik, daleč znana, vsesplošno priljubljena dobričina: župnik, učitelj, občinski mož, ranocelnik, graditelj potov, amater-fotograf. astronom, muzikant, velik prijatelj turistov, vse obenem. Mož ima za Koprivno premnoge zasluge.
Le redki turisti so zašli doslej semkaj med Koprivce, kajti med vsem tem zapuščenem svetu med Solčavo, Lučami, Črno pri Prevaljah, Globasnico in Železno kaplo ni bilo primernega zatočišča za potnike. Temu se je sedaj odpomoglo. Dne
24. t. m. se namreč otvori tu prepotrebna nova planinska postojanka, ki bo ugodno vplivala na razvoj turistike v teh doslej za turiste zelo slabo prirejenih krajih. Planinsko gostišče pri Sv. Jakobu v Koprivni tik pod cerkvijo nudi za enkrat turistom v 2 sobah 5 čednih postelj ter prav dobro prehrano in pijačo; v kratkem se bosta uredili še dve sobici, tako da bo ta dom kmalu primeren tudi za sprejem gostov za daljše bivanje.
Št. Jakob v Koprivni je izrazita gorska prehodna postojanka med Savinjsko in Mežiško dolino, kjer se križa 7 važnih turistovskih potov. Tako imamo k Št. Jakobu: iz Solčave mimo Štiftarja po izvrstno nakopani jezdni Hojnikovi poti (divna gorska promenada) le 2 uri 30’, iz Logarske doline 3 ure 45’, od Potočke zijalke in po slemenu Olševe 3 ure, od Sv. Duha pod Potočko zijalko v Olševi sprekoma mimo Štiftarja pod Olševo 2 uri 30’, iz Črne pri Prevaljah po Mežiški dolini navzgor 2 uri 15’, iz Železne kaple skozi Remšenik in čez planino Olševo 4 ure, iz Globasnice čez Luže skozi Koprivno 4 ure. Prav udobna pa sta od Št. Jakoba tudi pristopa, ozboma sestopa s Pece in Raduhe.
Priporočamo turistom, da čimprej po-setijo to novo postojanko pri Št. Jakobu v Koprivni in spoznajo krasno Koprivno tam med Olševo, Raduho in Peco .
SK Viktorija (Zagreb):ISSK Maribor.
V nedeljo 24. t. m. se odigra v Ljudskem vrtu zelo važna interesantna tekma. Prva tekma, ki se je odigrala v Zagrebu med obema nasprotnikoma, je končala s pičlo zmago 2:1 v korist Viktorije. Takrat je moral ISSK Maribor nastopiti pod neugodnimi okolnostmi, oslabljen, izpostavljen nerazpoloženju občinstva in neobjektivnosti sodnika. ISSK Maribor se mora zavedati pomembnosti nedeljske tekme, v kateri je treba rehabilitirati renome mariborskega nogometa pred zagrebškim javnim mnenjem. Kajti po mišljenju te javnosti je Viktoria predestini-rana poleg Gradjanskega za vstop v ožjo državno ligo. V nedeljo more ISSK Maribor precej pomešati račune in kombinacije. Zato pričakujemo žilave, napete in izenačene borbe. Prognoze so sicer nesigurne, vendar upamo, da bosta v nedeljo dve točki ostali v Mariboru.
ISSK Maribor in SK Viktoria bosta nastopila v najboljših postavah. Sodil bo g. Podubsky iz Zagreba. Pričetek tekme bo ob 17.30. Igralo se bo ob vsakem vremenu.
SK Rapid v Gradcu.
SK Rapid gostuje v soboto in v nedeljo v Gradcu ter bo odigTal prvi dan proti SK Hakoah, drugi dan pa proti SK Sturmu prijateljsko tekmo.
Zbor nogometnih sodnikov, poverjeništvo Maribor, službeno.
Z ozirom na bližnje izpite za savezne sodnike se pozivajo vsi kandidati, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo v soboto 23. t. m. ob 19.30 pri »Orlu«. Kdor se sestanka ne bo udeležil, bo črtan iz seznama kandidatov. Poverjeništvo.
Iz ZNP.
Ker še niso dali nobene izjave SZNS v Ljubljani, ZNS v Beogradu in SNS v Beogradu o pokalni tekmi SK Železničar: ISSK Maribor, (tekma je kakor znano končala z zmago ISSK Maribora v razmerju 7:1), odigrani 29. novembra 1931, se na podlagi poročila ss. g. Neme a in takratnega službujočega odbornika gosp. K e m e n i j a, da je bila neregularna zaradi razmočenega terena, tekma razveljavi ter določi ponovno odigranje dne 21. avgusta v Mariboru.
Odobrijo se mednarodne tekme SKRa-Pid, Maribor:SV Villach in KAC, Celovec 14. in 15. avgusta v Beljaku in Celovcu.
SK Železničar, nogometni odsek.
V nedeljo 24. t. m. odigra kombinirano moštvo prijateljsko tekmo proti rezervi ISSK Maribora. Naslednji igralci morajo biti ob 15.15 na igrišču ISSK Maribora: Schweighofer, Zgonc. Urbančič, Frangeš II in III, Antoličič, Bačnik, Pavlin, Klip-statter, Golinar, Pezdiček in Konrad Josip. Načelnik.
Sokolsivo
Plavalni odsek Sokola matice.
Plavalni odsek Kokola Maribor matice napreduje v letošnji sezoni prav uspešno. Pred dnevi se je vrnil s tritedenskega tečaja na Dupaju br. Peter Škofič in prevzel trenažo odseka na Mariborskem o-toku. Br. Škofič, ki je bil že poprej izboren plavalec, je svoje veščine na tečaju še izpopolnil. Da pokaže odsek .uspeh svojega truda, priredi prihodnjo nedeljo društvene tekme, katerih se udeleže mnogi izborni lavalci. Tekme utegnejo biti prav zanimive, na kar že danes opozarjamo članstvo in prijatelje plavalnega
športa.
 •  ...................
Mednarodni »jezik« v železniškem prometu.
Na mednarodni konferenci železniških ravnateljstev iz posameznih evropskih držav je bila izražena želja, naj bi se posamezni uradi na železniških postajah o-značili s posebnimi znaki v svrho lažje in enostavnejše orientacije. Sklenjeno je bilo, da označuje vprašaj (?) — informacijski urad, odprt kovčeg — carinsko revizijo, zaprt kovčeg — oddajo priljage, ročni kovčeg — garderobo, stol — čakalnico, nož in žlica — restavracijo, velika puščica — izhod, trije novci — menjalnico, zapečatena kuverta — železniško pošto, lokomotiva — vhod na peron, palica in dežnik pa — urad za najdene predmete.
Dva avtomobila na minuto.
Pred kratkim je pričela obratovati V Davenhamu v Esseksu nova Fordova tvornica, ki je ena izmed največjih v, Evropi. V tvornici bosta izgotovljena vsako minuto dva avtomobila.
Mrtvo dete v kovčegu .služkinje.
Zena nekega dunajskega trgovca je? prijavila te dni policiji, da je našla v kovčegu svoje 22-letne služkinje Emilije Bergerjeve že razpadlo truplo deteta. Brezsrčna mati je bila takoj aretirana in je priznala, da je rodila zdravo dete že v januarju, ga takoj po porodu zadušila, povila v cunje in skrila v kovčeg. Izročena je bila sodišču.
Kupujte svoje potrebščine pri naiih inserentih I
Energični samomorilski kandidat: »Če se mi vse izjalovi, mi preostane samo še zakon!«
*
Omejitev.
Peter: »Včeraj sem dve uri pripovedoval svoji ženi, da moramo omejiti izdatke.«
Pavel: »In posledica?«
Peter; »Dejala je, naj neham kaditi...«
Drago Cvetko:
Poljubil sem drugo . . .
Iva je bila lepo dekle, prav takšno kakor Anjuška. (Saj ste jo poznali.) Črne lase je imela in bleda lica. Dostikrat sva se srečala in vedno je bila žalostna. Pravila mi je vse, kar je vedela; pripovedovala mi je o očetu - pijancu in o materi mučenici: »Blazno je to življenje! Vali se kakor umazana reka in nosi vso nesnago in zlobo vedno s seboj. Le redko ie ta reka ob bregu čista!« Tolaži! sem io in verno me je poslušala. Dokler sem govoril, je molčala; nato pa je povzela tiho in zamišljeno: »Lepe so tvoje besede, a v meni je drugače!« Žile so se ji nabrekle na čelu, oči so postale še temnejše: »Zakaj nisem bogata! Ha, jaz bi znala živeti!« Sedaj so njene oči zablestele in grudi so zadrhtele. Vsa se je za-zr a vase. Ničesar nisva več slišala, vse ie bilo tako čudno okoli naju. Mladi kostanji, pod katerimi sva sedela, so zade-
hteli daleč, do neba.
Mimo je prišel človek. Čudno naju je pogledal, svoje oči je strmo zapičil v Ivo. Kakor da jo nekaj privlači, ga je Iva pogledala. Krčevito se je oklenila moje levice, me plašno pogledala in jeknila: »Pojdiva, bojim se!« Zazeblo me je: »Kdo je ta človek, visok in lep, smehljajoč in bogat, kakor bi prišel iz Devete dežele?« Obstal sem pred njim in ga vprašal: »Kdo si, tujec v našem mestu? Kakšen je tvoj namen, kakšne so tvoje misli?« Zviška me je pogledal, prešerno in pomilovalno: »ln kdo si ti, predrznež, ki ne upogneš kolena pred mojim Veličanstvom? Doslej je še vsak to storil, cesar in kralj, berač in svetnik!« Pogledal sem ga in sem razumel. Gledala sva se, ne vem koliko časa je bilo. Nato sva se obrnila in sva odšla; on v mesto, midva z Ivo v predmestje. Ona se je poslovila brez besed, jaz pa sem mislil nanj, ki mi je razodel, kdo je naš vladar nad vladarji, naš bog! Čudovita je bila tista noč! Hudič se mi
ja zarežal v zobe in zamahnil zmošnjo zlata! Vse je hitelo za njim, staro in mlado, vsa ta lepa slovenska zemlja. Imel je lepo dekle, iaz pa sem sta! sam, čisto sam. Pogreznil sem se v opojni sen, vse misli mi je zagrnila neprodirna koprena. Ko sem se zbudil, sem bil izmučen; moje misli so bile težke. Kje je Iva, kje je tujec?
Sprehajal sem se po gozdu in sem ju zagledal. Vsa bogata in srečna je bila Iva: Držala sta se za roko in se smejala. Nista me videla. — Solnce je šlo mimo mene!... Kako, da so mi padle tekšne misli v glavo? Je-li res? Pogledal sem za njima in ona je bila solnce, vsa lepa in ožarjena kakor Jacinta!
Ko je minil mesec, sem jo pogrešil! Nič več se nista sprehajala. Begal sem okrog in jo iskal, a ni je bilo. Šel sem k njej domov. Prvič sem stopil skozi Jista vrata. Stara ženska mi je odprla: »Koga iščete?« — »Ivo!« — »Leži!« — »Odprite mi vrata njene sobe in me povedite k
njej, da me bo obsijalo solnce m bom ozdravel!« — Vstopil sem v njeno sobo 'Zadišalo je po petroleju in starih cunjah, med katerimi je ležala Iva, majhna in bleda ter strmela v očrneli strop.
»Iva, kje si, solnce?«
Zganila se je nemirno: »Ti si? Kaj delaš tu? Beži od mene, da se ne okužiš!« — »Kaj ti je, Iva? Prišel sem, da bi pri tebi ozdravel, ti me pa odganjaš!« Stisnila pii.je roko in mi povedala vso kratko zgodbo: »Bogastvo je bilo pri meni! Ljubila sem ga bolj kot svoje življenje in sem se ga oklepala kakor ljubeče matere! Sedaj me poglej!« Vrgla je s sebe cunje in mi je pokazala telo, izmučeno, na smrt obsojeno!
»Bogastvo me je poljubilo, peklensko žgoče!« Nič več ni rekla, počasi je ugašala.
Jaz pa sem bežal kakor blazen preko polj in travnikov in sem se očistil.
Bogastvo in revščina sta šli mimo mene in poljubil sem drugo!
»Vi pa hodite taki !a vsa cesta vaša.«
»Vi pa vozite, ka mobil.
hamburškem predmestju Altoni, kjer so bili krvavi jevci in komunisti, pri katerih je bilo 12 oseb ubitih ii
centralno o in celo
kvenem opravilu h je na vsaki strani vedi.
Stanovanje v Fochovi ulici 40,
dve sobi in kuhinjo i vsemi pritiklina-
prodaj.
2243
Trgovina s špecerijo v Mariboru takoj na prodaj: Naslov vi upravi »Večernika«.	2289
posestva, gostilne
dno prodaja Posredovalnica. Ma-jr, Sodna ulica 30.	2301
(zraven prekajevalnice I črni, beli in mlečni kruh suhor. I. marlb. delavski
»DobeT« na upravo »Večernika«. 2267 Sobo in Srkosllkanje,
■■ ........................... .	...	vedno	najnovejši vzorci	na razpolago,
t>Io	izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo
popolnoma novo, še nevoženo prodam	Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno
za Din 1.100. Tattenbacbova ul. 1. t.	»Astorla«.	3
Mariborski »V E CTERN I K« 'Jutra
VOHUNI
Iz tajnih arMvov.
Polk, ki je tedaj 'dobil nalog, naj zasede nevaren predel v Argonnih, se je uprl in ni hotel prodirati. Druge čete so sledile temu primeru. Izvolili so zastopnike, ki so potem imeli vojni svet. Splošno so bili mnenja, da ni Nemec pravi sovražnik, ampak da je to nesposobna vlada v Pairizu, ki je prelivala kri svojih podložnikov, kot da bi bila voda. Na Pariz! se je dvignil glas. Na kandelabre z izdajalci! Hočemo novo vlado, ki nas bo res zastopala! Hočemo izbrati delavske in vojaške svete, kot so to storili naši ruski bratje! Če se bodo ti odločili, da nadaljujemo vojno, se povrnemo v strelske jarke, toda le v tem primeru! Medtem pa naj živi revolucija!
Uporne čete niso prišle do Pariza, obkolile so jih vladi zveste Čete in jih razorožile; kolovodje so stavili pred vojno sodišče in jih ustrelili. Onemogli in obupani so se vrnili vojaki k vsakdanjemu življenju v strelskih jarkih. Toda skozi nekaj kritičnih ur je bil ta del fronte zavarovan le s peščico artileristov in že-niiskih čet, ki so bili razstreseni v tanki liniji po vseh strelskih jarkih in skušali v nasprotniku vzbuditi vtis, da je tu cela
divizija. Če bi bili Nemci kaj izvedeli o uporu, bi jim bilo treba samo na tem kraju prodreti, in francoske linije bi bile zavzete. Pot .v Pariz bi jim potem bila odprta. Toda v tem predelu niso imeli nobenih vohunov, ki bi jim lahko bili sporočili ugodno priliko, ter je tako nasprotniku uspelo napolniti nastalo vrzel s svežimi četami.
Če bi bil nemški tajni urad o tej možnosti kaj izvedel, bi bile nemške čete lahko neovirano prodrle do Pariza. Moralna odporna sila Francozov je bila vsled Ni-velleovega poraza tako omajana, da bi bil padec Pariza povzročil nacijonalen polom in s tem zmago Nemčije.
Toda smemo-li za te slučaje grajati poročevalsko službo, ki ni izkoristila ugodnih prilik? Pomisliti moramo, da gredo vohuni le tja, kamor jih pošljejo. In skrivnostne sile, ki stoje za vodji poročevalskih uradov, odločajo, kam morajo iti agenti. Če bi bila angleška vlada poslala četo takih ljudi v Carigrad, potem bi bil admiral Roebeck lahko plul skozi Bospor in zavzel glavno mesto Turčije. In če bi bilo nemško armadno vodstvo pravočasno dobilo poročilo o uporu v predelu Argoni, potem bi njegove čete lahko ukorakale v Pariz.
Ni bilo usojeno...
In vendar, kdo ve? Mogoče je poročevalski urad te možnosti zmage javil in
jih le vodilna mesta niso izkoristila.
Morda počivajo poročila, ki so tako neverjetno zvenela in se vendar izkazala za resnična, dobro shranjena v arhivih v Londonu in Berlinu.
Neomejena je moč birokratizma, pred katerim se morata ukloniti celo tajni urad in inteligenca.
Naprej.
Naloge poročevalskega urada niso nikdar končane. Cim je ena vojna pri kraju, so morajo tajni agentje že pripravljati za možnost prihodnje. Zaveznik od včeraj bo mogoče sovražnik od jutri, tako da so njegova skladišča municije, njegove luke, utrdbe in letališča potrebne večje pozornosti kot pa naprave premaganega sovražnika, katerega odporna sila je za enkrat zlomljena.
Radi tega so bila mesto kot so Carigrad in Damask ob koncu svetovne vojne naravnost poplavljena od agentov, katere so vojaške misije raznih antantnih držav radi medsebojnega nadzorovanja poslale v te kraje.
Iz francoskih virov vemo, da so bili general Franchet d’Esperey, admiral Amet in drugi gospodje v visokih položajih strogo nadzorovani od svojih angleških tovarišev. Nek francoski pisatelj je obdolžil angleški tajni urad, da so njegovi agenti ukradli zelo .važne doku-
mente iz francoskega poslaništva v Carigradu. Neki Grk, angleški plačanec, je vrgel bombo na neki cesti v Peri in radi te eksplozije je bilo angleškim agentom mogoče vdreti v sobo francoskega poslanika in odnesti važne dokumente. Nemogoče je dokazati resničnost teh ob-dolžitev, toda že preje smo rekli, da so vojujoče se države prav tako strogo nadzorovale svoje zaveznike kot nasprotnike. O tem so si vsi prizadeti popolnoma na jasnem in pravično ogorčenje tega pisatelja se nam zdi nekoliko nepotrebno, ako pomislimo, s kako vnemo je takrat istočasno deloval francoski tajni urad prav na teh krajih.
Isti francoski vir nam poroča, da je bila sultanova palača v Carigradu v, času, ko so zavezniki zavzeli mesto, naravnost leglo angleških agentov. Eden izmed teh agentov naj bi bil celo vrhovni evnuh v haremu. Take trditve prav rade zapeljejo do romantičnih okraskov. Predstavljajmo si pustolovstva z zagrnjenimi lepoticami, svetlikajočimi se bodali v temnih, ozkih ulicah in v vreče zašita trupla, katera so potem izvlekli iz globine Bosporja. Toda zelo dvomljivo je, ako je uporaba takih agentov vodila do kakega uspeha, kajti njihova poročila so bila običajno zelo dvomljiva. Tem ljudem je bilo važnejše zaslužiti dovolj denarja, ko pa garantirati zaneslijovst poročil.
»Bela poštarjeva znamka"
Izmed vseh poštnih znamk na svetu je najznamenitejša takozvana »bela poštarjeva znamka«, radi katere je nastal pred leti proces, ki se je končal te dni. Bela poštarjeva znamka je ročno delo iz leta 1845., vredna 10 centov in ima podpis poštarja Jamesa Buchana iz Baltimorea. To znamko je poštar poklonil angleškemu igralcu VVebsterjn, ki se je ta čas mudil v Baltimoreu. Pozneje je gledališki igralec prodal znamko nekemu angleškemu škofu. Po škofovi smrti je romala poštarjeva znamka križem sveta. Neka daljna sorodnica pokojnega škofa pa jo je pred leti prodala trgovcu v New-Yorku za 200 dolarjev. Zdaj se je pričel dolgotrajni proces. Ko je sorodnica zvedela, da je znamka vredna veliko več, je zahtevala znamko nazaj, o čemer pa trgovec Bartels ni hotel nič slišati. S procesom soi se bavile vse sodne instance in je bil končno trgovec obsojen na plačilo 9260 dolarjev za »belo poštarjevo znamko«.
Moderna ženska kaznilnica
V New-Yorku je bila pred kratkim dograjena nova ženska kaznilnica, ki je na pivi pogled podobna modernemu hotelu. Nova ženska kaznilnica je tudi v notranjščini tako urejena, da prav nič ne spominja na kaznilnico. Obsojene tatice, poulične iahkoživke in druge, ki so prišle v konflikt s paragrafi, se počutijo tu kakor doma. Celice so opremljene z udob-
Pozorišče krvavih bojev v Altoni
Ulica v
jevci
med hitler-12 oseb ubitih in 55 ranjenih.
nimi posteljami, naslonjačem, kurjavo, s toplo in mrzlo vodo ogledalo visi na steni. Pa tudi hrana boljša kakor v marsikaterem hotelu. Le težje zločinke presedevajo kazen v spodnjih celicah, ki so manj udobne in manj razsvetljene. Zanimiva pa je kapelica v kaznilnici. Oltar Se da obračati na vse štiri strani, tako da morejo biti pri cer-
vseh ver, ker itar druge veroizpo-
Leningrad raste.
V letošnjem letu je število prebivalstva v Leningradu narastlo za 13.200. Sedaj šteje 2,782.700 prebivalcev, in sicer 1,443.300 moških in 1,339.400 žensk.
Srednjeveško mučenje kaznjencev na Floridi.
Pred nedavnim časom sta sedela na zatožni klopi v Jacksonville.u dva uradnika državne kaznilnice, obtožena, da sta nečloveško mučila kaznjence. Priče so izpovedale, da sta obtoženca zapirala kaznjence v neko celico, v kateri sta zakurila peč, iz katere je izžarevala grozna vročina. Nekega kaznjenca sta celo zvezanega obesila v to celico, da je umrl v groznih mukah.
Največji hotel na svetu.
V Moskvi so pričeli graditi hotel, ki bo največji v Evropi. V hotelu bo 1200 sob in visok bo 16 nadstropij. Imel bo pa tudi direktno zvezo s postajo podzemeljske železnice.
tako Široko, kakor bi bi-kakor bi bil vaš avto-
Nova trlstanovanjska hiša
v bližini Maribora ceneno na Naslov, pove uprava lista.
Na prodaj:
čista postelja, peč na žaganje Maistrova 17 II. vrata 12.
mi, oddam v najem mirni stranki s 1. avgustom. Vprašati v trgovini Ulica 10. oktobra 4, Jakob Žager. 2282
Lepo sobo v centru mesta, separirano, s souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. Vprašati v upravi »Večernika«.
Hiše,
ugodno
ribor,______________________
Pisalni stro) dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Dober« na upravo »Večernika«. 2267
Kolo
i NOVO ! Aleksandrova cesta 191
Benko). Okusni pecivo, keks, delavska pekarna.
Sprejmem takoj kuhinjsko učenko.
Mariborski dvor, Maribor, Tomo Majer. _________________________________2284
Dve opremljeni sobi
iščem takoj. Najraje v pritličju s posebnim vhodom, po možnosti v bližini kolodvora. Vojaški kapelnik 45 ~~x
Jos. Tichy 1 Dr.
Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni.	1603
Veliko izbiro
DOtoihMkov
po najnižjih cenah nudi
Za vkikavnta ia vtaaaita
sadja in rastlin priporočam
pristno *,ivovko’ vlMki
Špirit in droženko,
kis za vlaoaita kumaric
A K) ALBERT GUSEL
valstgan|arna Aleksandrova 59 Maribor Korolka casta 18
Naročnikom in čitatcljem „Večcrnika" priporočamo te-le mariborske tvrdke, naše inserente i
Drago Rosina
galanterija Vetrinjska ulica 26
Jugo d. z o. x.	Fani Bodner
trgovina s kolesi Tattenbachova ulica 14	zaloga glasovirjev Gosposka ulica 2
Franc Kormann
galanterija
Gosposka ulica 3
——————————»a—————-——————..................     ■	m	——i Bil I lil
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADI VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik
STANKO. DETELA V Mariboru«