St. 152 M (0M anali tu u ptffl Ixfc*Ja, Lzvsra£i pordel jek. vsak dn AstSkeg« St 20, L nadstropje pfcma se ne sprefemijo, toC Anion Gerbec. — Lastni zsaša za mesec L 7.—, 3 mv Za inozemstvo mesečno 5 lir več. .tč***" ti, v calrMk m umu ran*. Posamezna Številka 20 cent; Letnik XLIX i)at - ju jredolk tiska, ac _uinost Naročnina L 32.— in celo leto L 60.— Teion uredništva ln up'ave 11-57. cOINOST Številke v Trsta ln okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urokosti ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mati oglasi po 90 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina fn reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje — Telefon uredništva in uprave 11-67. Ex Bohemia lux! Predsednik čehoslovaške republike Ma-saryk je ravnokar absolviral svoj obisk v svoji rojstni deželi Moravski. Da ga je češka večina prebivalstva povsod sprejemala in pozdravljala najprisrčnejše, naj-slovesnejše in z iskrenimi izrazi vdanosti in hvaležnosti — tega pač ni treba še le naglašati. Posebno pomembnost pa je zadobilo to Masarykovo potovanje vsled dejstva, da so se mu tudi zastopstva, nemške manjšine bližala z največjim spoštovanjem in polnim zaupanjem v megovo pravičnost in v plemenitost njegovih namenov. V takem ozračju zaupanja je mo-tfio priti med glavarjem države in zastopniki nemške narodne manjšine do izmenjave misli in do pojasnitve razpoloženj, ki mc ~ejo biti kal, iz katere naj vzklije plemeniti sad medsebojnega spoznavanja, bližanja, sporazuma, mirnega sožitja in ->lodonosnega sodelovanja obeh plemen v državi- Povodom obiska v mestu Pohorelice (Pohrlitz) je v imenu nemških občin v okraju pozdravil predsednika senator Luksch. Na ta pozdrav se je predsednik odzval z daljšim govorom. Omenivši razna gospodarska vprašanja, je Masaryk izvajal med drugim: «Doba prevrata in revolucije je za nami. Kar je potrebno sedaj, je zaupanje — medsebojno zaupanje vlade in prebivalstva, medsebojno zaupanje obeh narodnosti. Uverjen sem, da je habsburški režim škodoval tudi Nemcem — in morda še več, nego Čehom, ker so ga ti načelno pobijali. Režim, v katerem je manjšina večino ne !e upravljala, marveč izvajala nasilje na nji — je bil pač zgrešen in slab. Manjšinsko vprašanje je v vsaki državi nekaj posebnega. Za manjšinsko vprašanje se ne more postaviti kaka splošna rešitev, še manje pa kaka šablona. Gotovo gre pri nemški narodni manjšini (v Čehoslovaški) za naobraženo in gospodarsko jako ljudstvo; ali pri nas ni manjšinsko vprašanje nikako novo vprašanje. Gre za stoleten zgodovinski proces, ki ga motamo razumeti in ki ga hočemo ml v čehoslovaški republiki dovesti do uspešnega z»kliučka! To je veliko vprašanje, ki ga moramo in moremo rešiti! Dobro se zavedamo položaja naše države v Evropi. Poznamo težkoče, ki nam jih nalagata zemljepisje in zgodovina. Dejstvo, da smo vzpostavili svojo državo, pomeni odločilen do uredbe razmerja med našim in nemškim ljudstvom sploh! Moja politika je politika mirti v notranjem in na zunaj. Jaz odklanjam vsako nasilro politiko, najmanj pa priznavam kako oolulko maščevenja. Prav je imel Cavour, ko je rekel, da je politika maščevanja najneumnefsa, Uverjen sem, da se morejo dostojni ijudje potom razpravljanja sporazumeti v vseh vprašanjih! Nadejam se, da se zakoniti zastopniki Nemcev postavijo odkrito in pošteno na tla države. Potem bodo mogle nastopiti tvAe posledice, ki jih vi, gospod senator, označate kot soudeležbo na oblasti, ki vodi posle vlade in uprave naše republike. Vem, da imajo voditelji vašega naroda težko naloga Ln na političnem vodstvu sta vedno potrebna znanje in pogum. Ojačenje in %popolnitev naše republike sta tudi za lemško manjšino potrebna in blagonosna». mm* Kako silno deluje tudi na nemško prebivalstvo to nastopanje Masaryka kot apostola pomirjenja in sporazuma, je z lepimi besedami izrazil omenjeni nemški senator, ko je rekel: «Ponosno se čutimo v novi državi kot element, ki daje državi, kar ji n*ora biti najdragocenejše: dobre državljansko mišljenje in demokratično spoštovanje pred avtoriteto zakona*. Ex Bohemia lux! Modri državnik Ma-saryk daja svitel zgled, s kakih vidikov je treba promatrati pereče m kočljivo manjšinsko vprašanje. Ne le da ne zani-kuje narodnih manjšin, da jim ne odreka pravice do svojega življenja, marveč hoče, naj se to vprašanje dovede do uspe ie rešitve. To pa je — kakor je rekel — možno le ob polnem medsebojnem za-tpanju med vlado in narodno manjšino. Uči, da se dostojni ljudje morejo potom razgovorov sporazumeti v vseh vprašanjih. Kako vse drugače se postopa pri nas! Tako, da se že v kali duši vsako medsebojno zaupanje, ki je po nauku Masary-kovem predpogoj za razgovore, ki naj dovede jo do sporazuma. Masaryk vzbuja to zaupanje ne le z vsebino svojih izjav, marveč tudi z vnanjostmi svojega nastopanja. Kjer prihaja v stike z zastopniki nemškega Sudstva, govori z njimi v nji-j ho vem materinem nemškem jeziku? A pri nas? Kdaj čuje naš slovanski človek besedo v svojem jeziku od strani zastopnikov oblastev?! Nasprotno: če hoče govoriti v svojem jeziku, je to za naše upravitelje znak, ki opravičuje skrajno — nezaupanje I Ma. jryk pravi, da se manjšinsko vprašanje ne da rešiti po kaki šabloni, marveč da je posebnost za vsako državo. Će ta nazor velja na sploh, pa velja še posebno tudi za našo državo. Ravno naši narodni manjšini v Italiji daje nje zemljepisni položaj, nje sosedstvo posebno pomembnost za velike interese države. Ravno pri nas bf morali državniki proma« trati manjšinsko vprašanje in urejati svoje postopanje napram naši narodni manjšini s posebnim ozirom na rečeno sosedstvo. Ce se motra čehoslovaška država zave- dati svojega položaja ▼ Evropi, ne velja'ne poznajo, aK pa se nočejo ravnati po to nič manje za našo državo. Tudi t a poslednja ne sme — ako noče škoditi svojemu položaju m svojim interesom — prezirati dejstva, da ima v sosedstvu narod, čigar znaten odlomek tvori narodno manjšino v Italiji in da ta narod igra po svojih zvezah svojo vlogo ▼ politiki Evrope! . Masaryk pravi, da manjšinsko vprašanje v čehoslovaški republiki ni novo, da je marveč večstoleten zgodovinski proces. Velja tudi za nas. Tudi na tem našem ozemlju živita dve plemeni že stoletja v tesnih stikih in bi bil že skrajni čas, da se proces za pametno in pravično razmerje med njima dovede do uspešnega zaključka! Možnost za to pa bo dana še le potem, ko se na italijanski strani ^ definitivno odrečejo misli na «absorbir anje*, na «asimilacijo* naše narodne manjšine in se podajo na pot mirnega in treznega medsebojnega razpravljanja za uredbo manjšinskega vprašanja! Kajti, kar so postavila na to ozemlje stoletja in kar se je ohranilo v vseli viharjih časov ^ do dar našnjega dne: to se ne da odpraviti s potezo peresa kake «reforme»( niti ne z nasiljem ali dejanji maščevanja! Ker je politika Masarykova ^ politika miru v notranjem in na zunaj, obsoja vsako nasilje, vsako politiko maščevanja! Posebno pa to poslednjo, ker ježe veliki njem. Pri nas je bilo vsa ta zadnja leta nasilje sankcijonirana metoda v političnem boju. Vse to nasilje pa se je opravičevalo s sklicevanjem na naše pretvezno avstria-kantstvo. Nič jjardona za vas, ker ste bili državljani Avstrije! — tako nam govorijo dan na dan! Pa tudi če bi bilo res, da smo bili mi radi državljani Avstrije, ostaje vendar politika, sovražna naši narodni manjšini, politika — maščevanja, ki jo strogo obsojata pr o »veti j ena državnika Cavour in Masaryk! Tudi na večno očitanje, da je Avstrija tu favorizirala Slovane, je primeren odgovor v govoru Masaryka. Ugotovil je, da je habsburški režim škodoval Čehom in Nemcem! Danes je izigraval ta narod proti drugemu, jutri pa narobe v zmislu tistega infamnega gesla divide et mmera: razdvajaj jih, da boš mogel vladati nad njimi! Masaryk je v zaključnem odstavku svojega govora pozival Nemce, naj se pošteno in odkrito prestavijo na tla države! Potem da nastopijo vse tiste posledice, ki jih oni želijo: imeli bodo svoj delež pri politiki in upravi države! Tega pogoja ni treba1 staviti naši narodni manjšini, ker je že davno izjavila s pošteno odkritostjo, da priznava svojo državno pripadnost k tej državi! Niti sence kakega razloga ni torej, ki bi oviral državnike Italije, da ne bi že enkrat za- italijanski državnik Cavour učil, da je čeli promatrati svojo manjšinsko politiko taka politika največja — neumnost!! po zlatih naukih velikega. državnika lin PH nas slavijo sicer Cavourja in se po- apostola miru med narodi — Masaryka! nihajo ž njim, ali tega nauka njegovega 1 Ex Bohemia hixt Pariametarna večina solidarna z Hitnijem Sestanek večine — Izjave ministrskega predsednika — Rekonstrukcija vlade omenja list, da prid« do rekonstrukcije vlade takoj po Mussolmijevih izjavah na sestanku večine. Mussolinijeve izjave glede državne milice niso popolnoma jasne. Vendar pa je skoro gotovo, da bo gen. De Bono zapustil sedanje mesto in da bo za vrhovnega poveljnika imenovan gen. Fara. Na drugi strani pa zopet govorijo, da se državna milica podredi vojnemu ministrstvu. Seja senata RIM, 24. Na današnji seji senata se je nadaljevala razprava o odgovoru na kronski govor. Nastopili so naslednji govorniki: sen. Grossich, Tammassia in Pantaleoni. „Realna CaeU" dobi nwe$a gosta Giuseppe Viola aretiran - Matteottijevega trupla ne morejo najti RIM, 25. Celice jetnisnice «Regina Caeli» se vedno bolj polnijo. Včeraj je prispelo z milanskim vlakom 8 aretirancev. Med njimi se nahaja znani Albino Volpi, ki je hotel pobegniti preko Alp in Emilio Done s, ki mu je hotel pomagati na begi). Iz Milana prihaja vest, da je bil davi ob 3.30 aretiran v neki gostilni milanskega predmestja fašist Giuseppe Viola, ki . ga je policija že dolgo iskala. Viola je zastopali stališče, da mora na sestanku, ki imel zveze z Duminijem in Volpi jem in se ga je sklical Mussolini, odpasti vsaka raz-! ;e ^ umora Matteottiia nahajal v ______ _ ____:i_ —T« o _. «____ • i -i » • __i- s; RIM, 25. Še niti komentiranje Mussolini je vih izjav v senatu ni docela poleglo, ko je že Mussolini imel drugi govor na sestanku parlamentarne večine, ki se je vršil danes ob 10. uri v palači «Venezia». Sestanek je sklical, kakor znano, Mussolini sam. Hotel je v prvi vrsti, da mu večina izrazi zaupanje. Da je imel sestanek samo ta namen, je pač razvidno iz dejstva, da je bil stavljen na dnevni red le Mussolinijev govor in odobritev njegovih izjav; torej nikake razprave! Na drugi strani pa krožijo po Rimu glasovi, da se mnogo poslancev, ki so bili izvoljeni na državni listi, ne strinja z delovanjem vlade, posebno pa ne s postopanjem Musso-linija napram večini. Tudi glede tega sestanka so se mnenja poslancev zelo križala, Posebno neprijetno je dsrnil nekatere polsance neke vrste «ukaz» za ta sestanek, češ da tak način sklicanja ni v skladu z ugledom, ki naj ga uživa zastopnik naroda. Drugi poslanci, med njimi Sem Benelli, so spet menili, da je sestanek sklican prezgodaj, ko se ni položaj še dovolj pojasnil. Poleg tega bi se poslanci ne smeli samo omejiti na to, da poslušajo Mussolinijeve izjave in jih odobrijo, ampak bi morali tudi o njih razpravljati Toda takim zahtevam liberalnejših poslancev so se uprli zvesti Mussolini je vi pristaši, ki so prava o njegovih izjavah. In tako se je tudi zgodilo. Ob 10.15 je prišel v palačo Venezia, kjer je bilo zbranil 341 poslancev, on. Mussolini v spremstvu ostalih članov vlade. Poslanci so ga pozdravili s ploskanjem. Mussolini je takoj povzel besedo. V bistvu je ponovil iste izjave, ki jih je podal v senatu: roka pravice mora zadeti vse zločince, ki so itak že pod ključem; ministra Federzonija je on predlagal in nihče drugi; isto velja za vojnega ministra gen. Di Gior-gio. Opozicija zahteva, da vlada poda ostavko; da se razpusti državna milica; da se razpusti zbornica in razpišejo nove volitve. Toda to se ne bo nikdar zgodilo. Ijam. - je z.aKljucil on. musso.in. —.:£ot ^jvetjo meTŽO neprestano joče; danes pa Lmikajo te vestiPNajbo!j potrt zaključil on Rimu. Svoječasno je bil obsojen radi di-zertacije na pet let ječe, a je bil na podlagi amnestije oproščen. Obdolžen je tudi goljufije in sleparskega falimenta. On. Finzi m De Beno bosta zaslišana Pritisk javnega mnenja, naj se čimprej zasKšita on. Finzi n gen. De Bono, je imel uspeh, ako so informacije lista «Giornale dTtalia* resnične. Ta list namreč poroča, da bosta čimprej zaslišana on. Finzi in gen. De Bono kot priči. Comm. Rossi še vedno trdi, da je nedolžen. Zadaje zasliševanje Rossija je trajalo celih pet ur. Ostali aretiranci bodo zopet zaslišani. O obnašanju jetnikov « Kraljice nebeške* prinašajo listi vse mo- .Mi smo še vedno pripravljeni, ponav- ^ NaWSja ^ svoječasn<> nasKkali , . * i lrr»f naivoMri moT7n ki nenrpfifann irvre: mu poslovanju, ter fašizem k zakonitosti; pripravljeni smo >. «... - „. r> _ . - prečistiti stranko in prečistili jo bomo;^ f^PP*^ Dumim zre neprestano v tla pripravljeni smo voditi politiko narodne jm j* ^ zamišlje^ sprave, ki ne pozna bojev prošlosti. Toda| _ Preiskava v okolici jezera Vico se na- nikdo~naj od na"s" ne" "zahteva." da'V od- i Pljuje. ^ Pri iskanju trupla pomagajo tudi povemo onim načelom, glede katerih nam! prebivalci sami. Še vedno se zdi najbolj verjetna domneva, da se iMatteottijevo truplo nahaja v jezeru; toda vse dosedanje raziskovanje je bilo brezuspešno. veleva sveta dolžnost, da jih branimo za vsako ceno,» Poslanci so govorniku pritrjevali. Nato je tajnik odbora večine on. Pennavaria prečital naslednji dnevni red, ki je bil odobren: «Parlamentarna večina je slišala izjave načelnika vlade ter mu znova izraza popolno zaupanje in vdanost.* Rekonstrukcija vlade RIM, 25. Pripombe, ki jih dostavljajo rimski listi MussoHnijevemu govoru v senatu, so pač različne. Fašistovska in fašistom prijazna glasila (Tribuna, Giornale d'Italia) ga pozdravljajo kot nov korak naproti povrnitvi normalnega življenja v državo. Opozicijski «Mondo» pravi, da je zelo pomanjkljiv polemičen del; Mussoli-nijevi trditvi, da se dogajajo tudi drugod politični umori, ugovarja list, da je to sicer res, toda nikjer se še ni izvršil zločin, ki bi bil tako sistematično organiziran od ljudi, ki so v tako tesni zvezi z vlado. Glasove o rekonstrukciji vlade je ministrski predsednik v včerajšnjem govoru sam potrdil. « Tribuna* meni, da bo Mussolini poleg Federzonija prav gotovo obdržal v vladi finančnega ministra, ministra za mornarico in vojnega ministra. Nadalje Domin! Je lili tudiv Beogradu BEOGRAD, Ž5. Tukajšnji Ksti poročajo, da je bil Dumini, ki je sedaj zaprt radi umora poslanca Matteottija, lansko poletje v Beogradu. V Beograd je prišel 2. junija 1923. Na policiji se je prijavil z imenom Dino Deris, v «Hotel Palače*, kjer je stanoval, pa kot Dino Btanchi. Živel je zelo razkošno ter se je obnašal zelo izzivalno. Po barih je zahteval, da morajo godbe svirati fašistovske himne, kar mu je mlo ustreženo. Občinstvo, ki ni razumelo pomena njegovega nastopa, ga je mirno pustilo razsajati. Listi smatrajo, da je Dumini bivat v Beogradu kot agent provokater. ia severni tečaj KRISTIJANUAy 25. Polarni preiskovalec Admunsen je izjsfril dopisniku lista «Aften Posten*, ,da so izmilljene vesti, na podlagi katerih fti bit feaje radi finančnih stisk primoran opustiti svoj polet na severni tečaj. Admunsen je pripomnil, da se nadeja odrinili s svojimi letali in mc-štvom. JiMja oMiia Aogo preiskavo radi incidenta pri Rakeku LJUBLJANA, 25. Odposlanstvo jugo slovenske varnostne straže se je zglasilo danes pri poveljstvu italijanske obmejne straže poročniku Volpi-ju v Kačji vasi, ter ga zaprosilo, naj mu da podatke o incidentu. Jugoslovenski uradnik je predlagal poročniku Volpiju, naj bi dovolil zaslišati italijanske stražnike, ki so bili priča incidentu. Poročnk Volpi je ta predlog odklonil, Jugoslovenska oblastva so odredila strogo preiskavo.. Vzrok, da je moglo priti do incidenta, se vidi v neurejenosti itali-jansko-jugoslovenske meje. Uradno poročilo Jugoslovenska vlada izrazila obžalovanje BEOGRAD, 25. Uradno poročilo pravi: Dne 23. junija je prispela tu-sem vest, da so nekateri neznanci pri Planini prestopili italijansko-jugoslovensko mejo ter streljali na neko. obmejno čuvajnico ter ranili v nogo nekega finančnega stražnika. V noči 24. junija so nekateri neznanci napadli pri Uncu italijansko obmejno stražo. Na podlagi do sedaj došlih vesti, je bil en italijanski vojak umorjen in eden težko ranjen. Jugoslovenska vlada je takoj odredila strogo preiskavo, da se iztaknejo krivci. Ljubljanski veliki župan je vdobil nalog, naj se takoj poda na lice mesta in načelnik javnega varstva v ministrstvu za notranje zadeve odpotuje danes iz Beograda in bo vodil osebno preiskavo. Minister zunanjih poslov je izrazil brzojavno v imenu kraljeve vlade svoje so-žalje za obžalovanja vredni incident italijanski vladi ter jo prosil naj izda potrebne ukrepe, da se preprečijo obmejni incidenti. S svoje strani so jugoslovenska oblastva ukrenila vse potrebno. Ta dogodek je napravil na javno mnenje, ki polaga veliko važnost na prijateljstvo naše dežele z italijanskim kraljestvom, zelo mučen vtis. __ Zopetne govorice o koncentracijski vladi v JusesM Pašičevo potovanje na Bled odloženo BEOGRAD, 25. Danes je odpotoval na Bled, kjer se sedaj nahaja kralj Aleksander, minister za notranje stvari dr. Srskič. V vladnih krogih se pričakuje, da bo imela njegova misija uspeh. Sodi se, da se bo kralj z ozirom na izide občinskih volitev odločil, da poveri vladi g. Pašića mandat za izvedbo novih volitev. Opozicijonalni krogi pa so slej ko prej prepričani, da so nove volitve izključene ter da bo kralj odklonil vsako kombinacijo za tak izhod iz sedanje krize. Naglasa se, da bi volilna vlada samo pogorčila politično ozračje, vsled česar da bi nastala za držvo občutna škoda. Tisti politični krogi, ki računajo z neuspehom misije dr. Srskiča, so začeli zato zopet govoriti o koncentracijski vladi, katero bi obrazo-val Ljuba Jovanovič, sedanji predsednik narodne skupščine in za Pašičem najvplivnejši član radikalske stranke. Po neuspehu misije ministra Srskiča bi odpotoval Ljuba Jovanovič prihodnji teden na Bled. Vsled teh potovanj se zatrjuje, da bo odloženo Pašičevo potovanje na Bled. Koncentracijsko vlado bi sestavil, kakor rečeno, Ljuba Jovanovič v zvezi z Vojom Marinkovičem. Plenarna seja Jugoslov. Kluba Ploha interpelacij LJUBLJANA, 25. Včeraj je imel Jugoslovanski klub plenarno sejo v Celju, na kateri je poročal njegov predsednik dr. Korošec. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi, da se je vse, kar je proti Slovencem, združilo v borbi proti SLS, ki da je preganjana na celi črti. Kljub temu da hoče SLS ostati čuvarica slovenskih interesov ter da bo vztrajala v boju. Na plenarni seii Jugoslovenskega kluba je bilo sklenjeno, da se vloži na predsednika skupščine, oziroma vlado več interpelacij; in sicer Na predsednika narodne skupščine s pozivom, da naj izreče opoziciji v italijanskem parlamentu v imenu skupščine so-žalje radi umora poslanca Matteottija. Ako tega noče sam storiti, pa naj skliče skupščino, da o tem sklepa; na predsednika skupščine radi svobode zborovanja SLS, da so vsi shodi prepovedani; na ministra za notranje stvari radi trboveljskih dogodkov, na pravosodnega ministra radi konfiskacije «Slovenca», dalje zaradi umora delavca Fakina in na vojnega ministra zaradi pretveznih vojaških priprav v Sloveniji, ki da so bile odrejene za slučaj punta. Danes je izšel «Slovenec* v posebni izdaji, v kateri objavlja besedilo teh interpelacij. __ Razkol v Radtteol stranki ZAGREB, 25. Tukajšnji listi poročajo, da je pričel v Radičevi stranki razkol. Večina kmetov noče slišati o vstopu v QL internacijonalo. Radi Radičevega potovanja v Moskvo se je nasprotje v stranki povečalo, kar se je pokazalo tudi pri občinskih volitvah, pri katerih so Radi-čevci nazadovali Tako so ▼ znani svoji Irdnjavi Dugem selu izgubili večino. Pred zaključkom trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo BEOGRAD, 25. Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo so stopila v odločilno fazo. Včeraj so stavili italijanski delegati svoje končne predloge, na katere je odgovorilo jugoslo-vensko odposlanstvo s končnimi proti-predlogi. Ker so šli jugoslovenski delegati do skrajne meje popustljivosti, je popustila tudi italijanska delegacija in tako se lahko smatra, da so premagane najnevarnejše težkoče, tako da se bodo pogajanja od sedaj dalje gladko razvijala ter se v kratkem srečno zaključila. Jugoslavija je odklonila italijanski predlog glede kabotaže in pravice italijanskih ribičev, da bi ribarili v jugoslovenskih vodah. Nemčija sprejela pogoje sisđs razorožitve BERLIN, 25. Poslanika Francije in Anglije sta včeraj izročila kanclerju .Marx>t pismi Herriota in MacDonalda, naslovljeni osebno na kanclerja. V teh pismih Herriot in MacDonald vzpodbujata nemško vlado, naj podpira mednarodno vojaško nadzorovalno komisijo pri ugotovitvi dejanskega stanja nemške razorožitve. Kancler je izjavil, da bo sporočil vsebino teh pisem svojemu kabinetu ter dodal, da bo odgovor Nemčije na spomenico konference poslanikov glede vojaške kontrole izročen tekom 30. junija. PARIZ, 25. Po vesteh iz uradnega vna so danes dospela iz Londona poročila, da je vsled angleško-francoske spomenice iz Cherquersa o razorožitvi, nemška vlada sklenila sprejeti pogoje, ki so bili navedeni v zadnji spomenici konference poslanikov glede vojaške kontrole. Nemčija bo baje uradno sporočila sprejem pred 30. junijem;. * _ Medzavezniška konferenca u Londonu Stališče Amerike PARIZ, 25. Ministrski predsednik Herriot se je povrnil sinoči iz Bruselja. Razgovor z belgijskim ministrskim predsednikom Theunisem je imel popoln uspeh, kakor je razvidno iz nekega poluradnega poročila, ki je bilo objavljeno danes. Dosežen je popoln sporazum glede med-zavezniške konference, ki se skliče dne 16. julija v Londonu, Na konferenco bo povabljena tudi Amerika. Konferenca bo razpravljala predvsem o tehnični izvedbi Dawesovega načrta. WASHINGTON, 25. Glede medzavezni-ške konference v Londonu izjavljajo v Be?i hiši, da je stališče Amerike glede evropskih vprašanj neizpremenjeno. Vlada še ni prejela nikakega uradnega vabila na konferenco; sicer pa vlada Združenih držav ne bo odposlala na konferenco uradnega zastopnika, ampak kakega izvedenca, ki se bo udeležil konference le v informativne svrhe. _ Nove poštne pristojbine za dopisnice in razglednice RIM, 25. Ker se je dognalo, da je radi znižanja pristojbin (15 stot.) za poštne razglednice, ki so pisane samo na naslovni strani, trpela poštna uprava veliko škodo, ker je razprodaja poštnih dopisnic silno padla, je ministrstvo za občila sporazumno s finančnim ministrstvom s kr. ukazom št. 905 z dne 23. maja 1924 zopet vzpostavilo prejšnje tarife, ki so sledeči: Za razglednice s samim datumom in podpisom pošiljatelja, tudi če so naslovljene na kraj, ki leži izven poštnega okraja, znaša pristojbina 10 stot.; za razglednice s pozdravi in voščili, kvečjemu pet besed, znaša pristojbina 15 stat. Za razglednice s pisemsko vsebino, ki se pošiljajo v isti poštni okraj, ali pa če so naslovljene na vojake v aktivni službi (izvzemši Častnike in podčastnike) znaša pristojbina 30 sto-tink, če se pošiljajo izven poštnega okraja pa 30 stot. Omenjene tarife stopijo v veljavo s 1. julija t. 1. v kraljestvu, italijanskih kolonij in v Dodekanezu. Za razglednice namenjene v inozemstvo ostane v veljavi sledeči tarif; za razglednice s samim podpisom pošiljatelja 20 stot., če je dodan kakršensibodi dopis pa 60 stot. Za razglednice, ki so namenjene v Albanijo ali v republiko S. Marino, ostanejo izjemoma v veljavi tarifi, ki veljajo za kraljestvo. Za razglednice s pisemsko vsebino, ki so namenjene v Avstrijo, Ogrsko, Romunijo in Ćehoslovaško, je določena pristojbina 45 stot. Z vzpostavitvijo omenjenih tarifov pa odpade sedanja razlika med razglednicami, ki so popisane samo na naslovni strani in onimi, ki so popisane tudi ali samo na drugi strani. Peki v Parizu stavkajo PARIZ, 25. Voditelji stavke pekov so upali, da se stavka razširi na vse mesto. Toda od 7000 pekov jih stavka le 700. Aretiranih je bilo več stavkujočih, a le dva sta bila obdržana v zaporu. Slabe vremenske n%nere pokvarile žetev ob VolgL MOSKVA, 25. Radi slabih vremenskih razmer v pokrajini, ki leži jugovzhodno od Volge, bo izgubljenih približno 60 milijonov pudov Žita. Celokupni pridelek v Rusiji bo kljub temu boljši od lanskega pridelka; ceni se na približno dve milijardi in 786 milijonov pudov. Za izvoz bo razpoložljivih okoli 700 milijonov pudov. P rosi« Ta druge obletnice sav ti Ratkeaai v Berlinu. BERLIN, 24. Ob priliki druge obletnice km rti Rathenaua se je vrSil prvi sestanek upravnega sveta ustanove Rathenau; predsedoval fe predsednik Nemčije Ebrt in prisostvovalo je precejšnje število znanstvenih in industrijskih osebnosti. Mnogi listi so se ob 't»j priliki spomnili Rathenaua ter posebno poudarjal važnost njegove politike, ki je stremela za evropskim sporazumom in obnovitvi Evrope. __ Spomini na premirje leta 1918. Francoskim državnikom in voditelj eni, ki so jeseni 1. 1918. dovolili Nemcem premirje, se je že večkrat očitalo, da so napravili S tem slabo uslugo sebi, zaveznikom pa tudi Nemcem. Zakaj na ta način so se Nemci izognili strahovitemu vojaškemu porazu na fronti, ki bi bil takšen, kakršnega ne pozna svetovna zgodovina. Vsled tega so mogli Ncmci vzdržati v narodu prevaro, da niso bili premagani, ampak da so se udali, ker je bila premoč na sovražni strani tako velika, da je bila končna zmaga dvomljiva in drugič, da so morali prositi premirje, ker je bila nemška armada ogrožena tudi v hrbtu po izdajalcih, ki so bili prevratni socijalisti. Torej socialistična propaganda je bila ona, ki je zrušila odpor nemške vojske, ne pa milijoni zavezniških armad, ki so vsak dan liujše pritiskale na fronto in počasi drobile takozvano < Hindenburgovo črto*. Ta fikcija ni samo uspešno demagoško sredstvo nacionalistov proti socijalistom in republikancem sploh, ampak je postala splošna last širokih nemških slojev, ki se kaj radi udaja j o iluzijam, da niso bile nemške armade premagane, ampak so se prostovoljno umaknile v notranjost in se razšle. Toda ta bajka je bila z dokumenti in z dejstvi že tisočkrat ovržena. Vkljub temu pa živi dalje med ljudstvom in pomaga vzdrževati tisto nevarno bojevito razpoloženje nemških revanšistov, ki se pripravljajo na bodoči pohod J se Wiisonovo premirje zavrne. Na podlagi k svoje dolgoletne izkušnje v glavnem stanu in vsled poznanja sedanjega položaja ia po dobljenih informacijah mora on svariti pred morebitnimi obljubami vrhovnega armadne-nega poveljstva, katerim ni dati nobene vere. Započeta mirovna politika se mora nadaljevati. Vojaški položaj je danes najmanj tako brezupen kakor pred tremi tedni, in ker ni pričakovati zboljšanja, tedaj je sa-• sanje tednov kvečjemu nekaj me- secev, ko to MftvražMk atol na naših tleh.* 10. novembra je 3tie*mfcerf bržojavil premami komisiji, naj Jmfa doseči ublažitev pogojev. Brzojavka pa zaključuje: «Ce se ne posreči doseči tega, je vkljub temu skleniti premirje«. To so pač jasni dokazi. So to uradni dokumenti, ki so izšli v takozvani beli knjigi. In vendar bo velik del nemškega ljudstva še nadalje verjel prevari, da so socialistični prevratniki povzročili nemško nesrečo. DNEVNE VESTI Beseda kralja? V Italiji je veljal nekdaj običaj, da je komisiji zbornice in senata, ki mu je do-nesla odgovor na prestolni govor, odgovoril kralj & posebnim govorom, ga je prečital zastopnikom parlamenta. Tako se je godilo še v vsem času vladanja očeta sedanjega kralja, Umberto I. Ko pa je prišel na prestol sedanji kralj Viktor Ema-nuel IIL, je tedanji ministrski predsednik Zanardelli odpravil ta običaj in kralj se je omejil le na zahvalo komisij*. Sedaj pa gre glas, da se ta stari običaj zopet uvede. Ko mu bo predložen odgovor parlamenta, bo čital kralj dokument, ki da bo velike pomembnosti. Sodijo namreč, da je vzpostava tistega starega običaja v zvezi s sedanjimi notranje-političnimi dogodki. Kralj naj se svojega (vzvišenega stališča nad strankami izpregovori besedo pomirjenja. Taka vest je krožila te dni po italijanskem tisku. Če je osnovana, more javnost pričakovati znamenite izjave od strani vladarja, ki utegnejo biti napovedovalke bodočega razvoja v notranjem političnem življenju Italije. Kemiki stasooi o KasoryHu Ves nemški tisk v Avstriji razpravlja o besedah, ki jih je spregovoril predsednik čehoslovaške republike na naslov Nemcev. (Glej naš današnji uvodniki) Pot-zdravlja te besede z največjim zadoščenjem, četudi vpleta vmes tudi rekrimina- In zopet je izšel dokument, ki popolnoma j cije, ki jih pa ne piše na račun Masaryka-pebija bajko o nepremagljivosti nemške! «Neue Freie Presse» prinaša uvodnik, v vojske in o izdajstvu socijalistov. V nem -1.______1 in škem založništvu za politiko in zgodovino v Berlinu so izšli uradni dokumenti o pred-2godovini premirja 1. 1918. Ti dokumenti so nov dokaz o nemški nadutosti in brez-glavosti. Državni tajnik pl. Hinlze je zabeležil tole: ~ < Sredi julija 1918,, predno sem prevzel mesto državnega tajnika, sem stavil v Ave-snesu generalu Ludendorfu formalno in točno formulirano vprašanje, ce je gotov, da bo sedanja ofenziva odločilno porazila sovražnika. General Ludendorf je ponovil moje vprašanje in izjavil: *Na to vprašanje odgovarjam z gotovim da.» In vendar vemo, da je bil tedaj izid ofenzive že zelo dvomljiv. Samo mesec pozneje se je vršil v Spa kronski svet s cesarjem (14. avgusta) in takrat niso več računali na vojaško zmago. Prvega oktobra je najvišje armadno poveljstvo začelo naglo siliti k takojšnjemu premirju. Baron pl. Lersner, ki je bil tedaj zastopnik zunanjega urada v velikem glavnem stanu, je bržojavil 1. oktobra 1918, popoldne ob 1 uri: «General Ludendorff je ravnokar naprosil barona pl. Griinau-a in mene v navzočnosti polkovnika Heye-a, naj nujno opozorim Vašo ekscelenco, da se takoj pošlje ponudba za mir. Danes se vojska še drži, kaj se utegne zgoditi juiri. se ne da predvidevat- •• i ■ Uro pozneje je bržojavil legacijski svetnik pl. Griinau: katerem pravi, da je slika Masarykova ostala neomadeževana in da ta mož ne pozna sovraštva. Ostal je, kar je bil iz začetka: mož svojega naroda, Čeh z vsemi nitmi svojega srca, ki pa vendar ne pozablja, da je — človek! In sicer človek visoke naobrazbe, blagega mišljenja in človekoljubne nravstvenosti. Besede Masarykove so za sedaj — pravi dunajski list — le še besede. Ali ton gre do srca, da se po toliki trpkosti občuti olajšanje. Celo vnanjosti njegovega potovanja so take, da pridobivajo nemška srca. Nemci v moravskih mestih so mogji pozdraviti predsednika Masaryka s dvojimi če ^ biJ ta£o 2clo ubotf je bil njcgov narodnimi barvami, s svojimi zastavami, j sprejcm v na$0 akcijo is zdravstvenih ozirov Svobodno je mogla nemška zastava pla- opravičen. Marsikomu sno se zamerili, ker f i'__I s- J 7A +0K0 floictvA giunga i dati famigliari e rimetterli poscia al firmato.* To italijansko besedilo pa odgovarja sledečemu prevodu: «Naproša se, da se navede naslov....... ki naj se pošlje župne m u uradu v.......da pridoda družinske podatke in jih potem dostavi podpisanemu. » V prevodu je torej prošnja okrajnega glavarstva povsem zasukana. To glavarstvo ni hotelo izvedeti — kakor je rečeno v prevodu — naslov dotičnika, marveč le družinske podatke o njem. Vsled napačnosti prevoda so torej iskali naslov osebe, mesto podatkov o nji! Zato je dopis okrajnega glavarstva v Logatcu, poslan prefekturi v Trstu, romal od tega oi)lastva na prefekturo v Pulo, od tu na državno pravdništvo istotam, od tu na državno pravdništvo v Kopru in od tu še le v kraj, kamor naj bi bil šel prvotno. Vso to odisejo je moral dopis okrajnega glavarstva preromaii edino zato, ker ga v Trstu niso razumeli, oziroma, ker ga je dotični uradnik napačno prevedel. Iskali so naslov, mesto da bi se bili obrnili naravnost v dotično občino za družinske podatke, ki jih je potrebovalo rečeno glavarstvo! Če u važu jemo sedai, da v območju prefektur v Vidmu, v Trstu in Puli živi pol milijona slovanskega prebivalstva in da dobivajo ta oblastva že vsled teritorialnega stika spise iz sosednje slovanske države, potem nam je jasno pred očmi, kako ovirano je vse poslovanje, k£r nimajo na teh oblastvih uradnikov za občevanje v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku, in koliko škode morajo prestati radi takega zamudnega poslovanja prizadete stranke! * _ Počitniška akcija za sfromatae tržaške otroke Z nepopisno nestrpnostjo pričakujejo naši mali konec iole, da pohite zopet v naravo k svojim dobrotnikom, katerih gostoljubnost so uživali preteklo poletje. Ogromno število človekoljubnih družin se je odzvalo lansko leto naši prošnji za sprejem naše dece. Toliko jih je bilo, da nismo niti hneli dovolj otrok, da zadovoljimo vse. Poslali smo zato skoro vsakega otrok«, ki se je priglasil, tudi nje svojega moralnega in materijaJnega položaja za bodočnost v enotno črtot, so se občinski tajniki bivše goriške dežele slovenski in furlanski — zbrali prejšnji teden v Gorici pri Zlatem jelenu na posebno zborovanje. Po zaslišanju izčrpnih poročil o predmetu, se je sklenila odločna resolucija, s katero se v glavnem zahteva, da naj vlada sedanjim tajnikom, ki na zadovoljiv način vršijo že več časa svojo službo, izda tajniški patent brez posebnega izpita. Prizna naj se tajnikom ista ugodnost, kakor jo imajo prefekturni uradniki druge vrste po petletnem službovanju. V svrha enotnega postopanja vseh tajnikov novih pokrajin v tem velevažnem stanovskem vprašanju, je sestanek soglasno sklenil sklicati v nedeljo dne 29. junija 1924 ob 11. uri v prostore mestnega magistrata tržaškega v Trstu zborovanje vseh občinskih tajnikov in nameščencev Julijske Krajine. Na zborovanju se bodo točno* opredelile zahteve, kfi Se predložijo osrednji vladi in drugim v poštev prihajajočim činiteljem v zaščito moralnih in gmotnih interesov tajniškega stanu v novih pokrajinah države, ki zasluži večje upoštevanje, nego ga je danes deležen. Predavanja. V nedeljo, 29. t. m. bo predaval ob 15. uri v gostilni Buda v Komnu gosp. inž. Podgornik o «Živinoreji». Istega dne priredi Narodno-gospodarski krožek pod""okriljem tržaške «Prosvete» predavanje o «Zavaro vanju goveje živine» v Razdrtem ob 10, uri (predava g. dr. Krajne) in v Gabrijah ob 15. uri (predava g. A. Koruza). Na zasebni slovenski šoli pri Sv. Jakobu bo v petek in soboto popoldne ter v nedeljo ves dan razstava ženskih ročnih del. Druitvene vesti Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu prosi vsa ona društva, ki bodo sodelovala pri veselici dne 6. julija t. L, da prijavijo čim prej besedilo pesmi, s katerimi nameravajo nastopiti. Obenem se prosijo vsa ona pevska društva, ki se niso še prijavila za sodelovanje, da to storijo čim prej. Bratje! Sni-dimo se enkrat skupno, da pozabimo vsaj za par ur vse one dobrote, ki jih uživamo. S tem pripomoremo dobri stvari. Zatorej naj nikdo ne pozabi svoje dolžnosti! Planinsko društvo priredi v nedeljo, 29. t. m. družinski izlet na Volnik. Zbirališče pri obelisku na Opčinah, odkoder bo odhod točno ob 7. zjutraj. Peš na Volnik, kjer bo daljši odmor, nato v Zgonik. V Zgoniku bo pripravljeno kosilo. Od tu peš v Sv. Križ, odkoder z vlakom v Trst. Kolo. V nedeljo pevska vaja ob navadni uri. Ob 9. odborova seja. Vsi in točno! Magdalenska podružnica Šolskega društva bo imela svoj letni občni zi>or v nedeljo, 29. t m ob 5. popoldne v gostilni •Gospodarskega društva» (Pri Tirolcu). Z ozirom na važnost tega zanemarjenega okrožja apelira odbor podružnice na vse zavedne magdalcn-ske možake, toliko iz Zgornje, kakor iz Spod- nje in tudi iz ostale okolice in mesta, da se prav v polnem številu udeležijo zborovanja. Prireditev gojencev otrocega vrtca v Rocola. V nedeljo, 29. t. m. ob 5. popoldne s s- bo vršila v otroškem vrtcu v Rocolu prireditev, pri kateri bodo nastopali gojenci tamošnjega otroškega vrtca z raznimi prizorčki, petjem in deklamacijami. — Z ozirom na plemeniti namen prireditve, namreč v korist refekcije, upamo, da nas naši vrli Rocolčani in tudi drugi ljubitelji mladine posetijo v Čim večjem številu. _ Is tržaškega življenja Tatinski obisk. Predvčerajšnjim popoldne so neznani zlikovci obiskali stanovanje urad-, nika Alojzija Sersa. stanujočega v ulici G. Galvani št. 3. Stanovanje je bilo brez vsakega nadzorstva, zato so zlikovci nemoteno prebrskali po raznih predalih in omarah, ki so jih šiloma odprli. Pobrali so mnogo perila in nekaj dragocenosti ter jo nemoteno od-kurili. Sersa,'ki je pozneje odkril tatvino in ugotovil, da so nezaželjeni obiskovalci oškodo-« vali za približno 3000 lir, je prijavil dogodek na kvesturi. Policijski agenti so po kratkem poizvedovanju aretirali dva mladeniča, ki sta osumljena, da sta imela pri omenjeni tatvini svoje prste zraven. Zidarjeva nezgoda. Zidar Lovro Lenardich, star 62 let, stanujoč v Rojanu, Tra i Rivi št. 4, je včeraj popoldne pri popravljanju hiše v ul. Apiasi padel z lestve; lestva se je prevrnila, padla možu na levo nogo ter mu zme-čkaala palec. Ponesrečenec je dobil prvo po-, moč od zdravnika rešilne postaje, nato je> bil prepeljan v mestno bolnišnico. Neprijeten obisk. Pek Fran Sturiala, star 34 let, stanujoč v ulici S. Francesco št. 34, je včeraj opoldne sedel pri kosilu v trgovini z zelenjavo, ki s« nahaja v ulici Tesa št. 1, katere je lastnica njegova žena. Nenadoma) sta vdrla v trgovino dva neznanca ter začela brez vsakega povoda rohneti nad Sturialeom, Ta je vstal izza mize, misleč da sta neznanca pijana, ter ju hotel zlepa pripraviti do tega, da bi odšla. Toda tedaj je eden izmed moža-, karjev pograbil koš z zelenjavo ter ga vrgel proti Sturialeu, drugi možakar pa ga je udaril s palico po glavi. Nato sta jo morakar,^ naglo odkurila. Stureale se je ves krvav zatekel v bližnjo lekarno, kamor je bil poklica« zdravnik rešilne postaje, ki je dogna? da ima mož precej hudo rano za levim ^ tega ga je po prvi mestno bolnišnico. polati' poleg državne. Že iz tega dejstva nismo poslali otroka, marsikomu pa ni bilo izvaja nemški list nado v nadaljno bo-! prav, da je dobil otroka, kateremu je bilo dočnost in za sporazum med Čehi in Nemci! videti po obleki in «bnašaaju^ da m siro-(To nai si zaoomniio naši gospodarji, ki v masen, kar je umljtvo Upo^at je da (To naj si zapomnijo naši gospodarji, narodnih zastavah naše narodne manjšine Udruženje nikakor ni bilo pripravljeno na tak odziv, zato ni moglo podvreči otrok za- --------- . i • j * r>_i_ i tate oaziv, zato m mogio —- vidijo znak punta in veleizdaje, Fnp. ur.J dostn. kontroli __ Njl podlafi lanskih izkušenj Veliko pomembnost pripsuje «INeue ^ ^^ ietos vse drugače organizirana in Freie Presse» izjavam Masaryka v Znoj-!bodo poslani na deželo samo taki otroci, ki mu na adreso Nemcev. Smo — je rekel — | so tega v resnici potrebni m vredni. v gradu Pfemislidov (slavnega češkega Ni izključeao, da bodo nekateri stanši StU) /rrazn&.jainJ ^ o ^J^^^ST^ » 32 našem večstoletnem problemu. Demokra-,^«^ ^Jfcjo m £Telo T MSem ^rem. pomoči dal prepeljati v Svojo moč je hotel pokazati. 31-lt " mnosek Arrigo Zamperlo, stanujoč v 4 zgornji št. 383, je hotel sinoči okoli 23. ure pokazati svojo moč pred drugimi vinskimi bratci s tem, da je v gostilni «Chersovani» dvignil sodček piva; toda mož ga je imel precej pod kapo, in to je bilo menda tudi krivo, da je s sodčkom vred telebnil na tla; padel je tako nesrečno, da se je precej hudo pobil po glavi. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil teleforifruo poklican na lice mesta, nato je bil prepeljan v me*, stno bolnišnico. _ Vesti z Odmevi krvavega volilnega shoda v Ajdov-iSnL Kakor smo že poročali v nedeljski številki, ie bil v soboto zjutraj na poveže preiskovalnega sodnika De Gironcoli-ia aretiran znani goriški fašist, 24-letni Anton Bressan. znani gviiaAi — ---------j i ■ uradnik na goriškem hipotečnem zavodu. Ki je osumljen, da je on, vsaj nekosredno, kriv prezgodnje smrti Antona Stranca^ cija m repuDiiKa omogočata razumnim ^ wiroai x listkom, kjer bo napisano ljudem življenje v slogi m sodelovanju. ^ ^^^ ^ otroka ki bo ml Stampiljko Dunajski list pripominja tu, da se bo mogla „d^ženla ter podpis dveh odbomic. Le nemška manjšina brez pridržka postaviti ot^d, ki bodo opremljeni • tem listin«, na tla čehoslovaške države in se sprijaz-, bodo pred odhodom zdravniško preiskani, da General~Ludendorff mi je vnavzoenos« cel o . jfi^ga, tf^ct Lersner j a ravnokar; naroda se ie leoaj, ^^J__fn takoi iaviio podpisanem« Udruženju v polkovnika Heye-a in Lersner ja ravnoKar 11««<^ ** « --jj-j. ^ ifj-o orlooznana to takoj javijo podpisanem« - - ekscelenco nujno napro zadnjih let Trst, ceitro, £sella portale 384. - Žensko tdbo za pravica do narodne samM,Ttrav*t lftr - - - — * mir, ne da bi prej počakali, da se formira! prenehajo vs* odredbe v naročil, naj Vašo sim. da takoj odpošijete našo ponudbo za nova v T« mesto, da bi se bavili, z vpraia- nes se vojska še drži in smo še v častnem položaju. Toda vsak trenotek utegne priti do prebitja fronte in tedaj bi prišla naša ponudba v neugodnem trenotku. On pravi, da ima občulek hazardnega igralca, zakaj vsak trenutek utegne kakšna divizija odpovedati. Dobil sem takšen vtis, kakor da so tu prišli popolnoma ob živce. Na zunaj bi se morda naš korak dal opravičiti z zadržanjem Bolgarije.* Ko je Raihenau zahteval proglasitev splošne črne vojske, je polkovnik Heye pisal: • # Vrhovno armadno poveljstvo bi igralo hazardno igro. če ne bi pospešilo mirovnih korakov. Morda vzdržimo do spomladi, toda preobrat utegne nastopiti vsak trenotek, zakaj že včeraj je za las manjkalo, da ni prišlo, do prebitja fronte.* Razpoloženje na Bavarskem je bilo tedaj slabo. V Monakovem so najprej iz uradne strani zahtevali odstopitev cesarja Viljema. Brzojavka barona pl. Treutlerja na državnega kanclerja pravi: «Izpolnjujem težko dolžnost, če moram Vaši Visokosti sporočiti, da so si merodajni krogi na Bavarskem snoči objavljeni odgovor Wilsona tako razlagali, da je ta v svojem zadnjem odstavku naperjen naravnost proti cesarju. tMinistrski predsednik in vojni minister sta mnenja, da ne dopušča besedilo note nobene drugačne razlage. V vsakem slučaju zahtevata imenovana, da je treba Njegovemu Veličanstvu odkrito povedati, da ne bodo sovražniki sprejeli miru, če ne napravimo te velike žrtve Naslednji dokument izpričuje popolno demoralizacijo in pa nezaupanje v vrhovno armadno poveljstvo. Poslanik pl. Hamel poroča iz glavnega stana 25. oktobra 1918. popoldne: . »Gospod pl. Lersner mi telefonira, da je vrhovno armadno poveljstvo, ki se sestane danes popoldne z g. pl. Hmtzejem, zelo razkačeno in da bo vztraialo pri njem v koliko, in ali so sploh te rekrimi-nacije Nemcev na Češkem opravičene. V Gibanje občinskih tajnikov V prejšnjih časih je bil občinski tajnik lahko vsak, da je le znal čitali in pisati. Stari občinski red ni v tem pogledu določal nič natančnega. In v resnici niso naše polnem skladu z resnico pa moremo reci, da se pravice, ki jih Nemci na Češkem------------_ zahtevajo za-se, kratijo naši narodni manj- fobčine imele v preteklosti — razen par šini brez usmiljenja in absolutno in da nitiiizjem — stalnih primerno plačanih tajni-ne smemo govoriti o njih, če nočemo biti kov. To stanje je bilo vehkederat, posebno proglašeni za veleizdajalce. 'pa med vojno dobo, v veliko Škodo občine Dalje pravi dunajski list, da so vse in občanov. Ni treba, da bi se posebej odredbe vzbujale čut, da se hoče Nemce utemeljevali istinitost te ugotovitve. Sedaj popolnoma iztrgati iz narodnega «klada, veljavni občinski red pa je v tem pogledu da se hoče ustvariti država, ki ne priznava s temelja drugačen. Določa jasno in točno, nobene druge narodnosti. In kakor nalašč ^a mora vsaka občina imeti razen stare- *-----„ naši državi piše i ginstva, občinskega odbora m župana tudi Dogodki zadnjih jahten občinski urad in občinskega tajnika« . Odlok dne 11. januarja 1923 št. 9, s katerim se je raztegnil na naše kraje italijanski občinski in pokrajinski) zakon, je na jako krivičen način poskrbel za ureditev pravnega in gospodarskega položaja občinskih tajnikov v novih pokrajinah in bivših deželnih uradnikov, ki bi pnjšh pri opravljanju te službe v poštev. Občinski tajnik mora po novem zakonu imeti najmanj srednje šole z zrelostnim izpitom, da more biti sploh pripuščen k izpitu za dosego tajniškega patenta. Ce nuna teh predpogojev, je torej kot tajnik nemogoč. Ob raztegnitvi tega zakona pa so imele naše občine — in imajo še — za tajnike osebe, ki sicer nimajo zahtevanih študij, a so po svofi sposobnosti in po svojem neumornem delu v tej težavni prehodm dobi dokazali, da so dobri tajniki. Res je sicer da predvideva prej omenjeni odlok za take tajn&e posebne izpite, za katere so že izdani tozadevni prfedpisL Ravno ti izpiti pa značijo vepko krnico — posebno v moralnem oziru — kj se je najbrže namenoma zadala našim tajnikom. Obširneje razpravljati o tem * »aš namen. - _lT«! 1-: «vme sta* aretacijo so napravili orožniki v njegovem stanovanju hišno preiskavo, sa?°; kres in dežni plašč, ki ga je dotičnega dne imel v Ajdovščini. Plašč so orožniki našli, ne pa revolverja. Ravno ta bojeviti mladenič je v soboto pred volitvami načeloval tolpi, ki je pretepla dr. Gaberščeka pred kavarno G Sobotna aretacija je vzbudila v Gorici veliko senzacijo posebno radi tega ker Julijanski lisbi skoraj molče prešli črez dogodke na volilnem shodu v Ajdovščini črez Stran-carjevo smrt in njegov pogreb. Zato, se: proces štrancar spravlja v zvezo s Pro čarov- von niče se ni ustrašil. Tudi ko so palčki jo-kaje peli mitvi kraljici, je ta mali škrat izvabil občinstvu pritajen smeh. Kralj se je s svojima ministroma odlikoval ne le po lepem kostumu, ampak tudi po svojih pravilnih kretnjah. Vreden njegov sovrstnUc bil kraljevi odposlanec.. Kakor se je ckI- je i dne 9., 10. in 11. julija proti Alojziju C^het, obtoženemu radi kvalificiranega ropa. Zago- H™1: ionu proti Kr«pe£ Iva,«. t^^a^cTs" obtoženemu radi poskušenega umora in, njih mrtva kraljica. U a, take Kraijict ^ likoval v tej igri s samozavestmm aasto potn. tako je ugajal v drugi igri kot čustvena Snegulčica. In kako naj bi omenjali vse te IHibke palčke, katerih veselje je pnk»- bili res lahko veseli. Poslavljala se je od njih s tolikim čustvom, da je pri njenem samogovoru v tretjem dejanju vladala v natlačeni dvorani grobna tišina. Hrepenenje jo je gnalo z vso dušo* v svet. Komaj doraslo dekle, ne pa osemletni otrok bi moglo to hrepenenje izražati s tolikim čustvovanjem. Ob sklepu so nas razveselile še krasne vile s svojim petjem in kolom, ki so se razvrstile med palčke v lepo skupino. Gg. šturski učiteljici sta nam že lansko leto z igro «V kraljestvu palčkov» pokazali, kaj premore vztrajnost in ljubezen do mladine. Že takrat smo se divili skoraj brezhibnim izvajanjem naših malčkov. Splošna je bila takrat sodba, da kaj takega ne zmore napraviti vsaka šola na deželi. To pa, kar so nam nudili naši malčki Pri letošnji predstavi »Kraljica pa!čkov>, je bilo res nekaj izvanrednega. Pomisliti je treba, da so sodelovali pri igri 7—10 let stari otroci izključno kmetskih starišev in tovarniških delavcev. Obila udeležba, priznanje občinstva in veselje malčkov naj bo tebi, učiteljstvo, v zadoščenje,' da se je tvoj trud izplačal. Mladinoljub. Avtomobilska nesreča. K nedeljski tekmi v Poriogruaro se je podal tudi goriški odvetnik Aiiagostovich v lastnem avtomobilu, katerega je vodil sam. Kot goste je vzel s seboj odv. Chiabova, sodnika Zerboni-ja in dr. Su-vich-a, ki so vsi Dalmatinci. Na povratni poti jim je prišel v Latisani na nekem križišču z velikansko naglico nasproti avtomobil nekega cav. Boni-ja, kateremu se ni bilo mogoče več izogniti. Pri trčenju je dobil odvetnik Miagostovich močan sunek v hrbet, dr. Su-vich je zadcbil razne neznatne poškodbe in sunek v u«ta, ki mu je izbil štiri zobe., odv. Chiabov in sodnik Zerboni pa sta bila vržena iz avtomobila in pri tem več ali manj poškodovana, zlasti dr. Zerboni na nogah. Razume se, da je tudi avtomobil odv. Mia-gostovicha odnesel razne poškodbe, ki pa niso velike. Dva poskušena samomora. V nedeljo zjutraj je hotela Marija D Andrea iz Ziracča pri Vidmu, čeravno šele 20 let stara, se posloviti od tega vsaj za njo trpkega življenja. Ziracco, ki je bila uslužbena kot sobarica pri cav, Buf-fi-ju na Korzu V. E. št. 44. je v nedeljo zjutraj hotela zadušiti poslednji zajutrek s tem, da je mesto običajne kave popila znatno dozo alkohola z morfijem in še nekimi drugimi primesmi, nakar je pričela obupno vpiti in stokati. Na njene obupne krike so prihiteli domači, ki so takoj poklicali «Zeleni riž», da jo prepelje v bolnico. Tam so ji tako temeljito izprali želodec, da je dekle izven vsake ne-varnosti. Istotako v nedeljo je hotel napraviti konec svojemu še mlademu življenju 291etni A. C. s tem, da je v gostilni v Via Formica izpil znatno količino karbolne kisline. A. C. se pa prav nič ni cmeril in stokal, ko se je poslavljal od tega sveta, klical je le ime svoje matere in neke druge ženske. Ko so prihiteli vojak? 'Zelenega križa» ter ga hoteli prepeljati v bolnišnico, se j« A. T. 'besno postavil v bran za svojo pravico d oživljenja in smrti. Morali so ga s silo postaviti v rešilni voz. pa tudi tam je z odločnimi gestami rok i nnog zahteval, da ga pustijo umreti na miru. Ko so ga pripeljali v bolnico, je'tudi tam bil obupen boj za..... smrt proti sanitarjem, ki so ga hoteli ohraniti pri življenju, tudi navzočnemu usmiljenemu bratu je hotel s pestjo dokazati svojo pravico do smrti. Po dolgem boju so zakrknjenemu samomorilcu vendarle izprali želodec in ga kmalu nato izpustili iz bolnice. Iz Idrije. Iz naše države izgnani jugoslo-venski državljan g. Fortič, solastnik elektrarne in žage I. Kogovšek v Idriji, se torej vrne! Z velikim zadoščenjem smo sprejeli to vest vsi domačini, kajti preklic izgona ni za nas brezpomemben. Vlada in pa merodajni fašistovski krogi bodo vsai enkrat uvideli, s kakimi ma-binaciiami deluje par tu naseljenih dalmatinskih srboritih renegatov. Kot smo v Edino* i* že ponovno konstatirali, je vodja te klike tuk. fašistovski tajnik Vlahovič, ki se poslužuje vseh mogočih sredstev, samo da se drži v sedanji svoji višini. Vrgel se je že pred časom z vso silo na uglednega g. For-dokler ni z izmišljenimi denuncijacijami dosegel, da je bil rzgnan. Pri tem podlem delu mu je pomagalo par domačih elementov dvomljive eksistence. Glavni oproda VlahoviČev v te: aferi je bil mizar Gruden, ki je oblekel črno srajco prav gotovo edino z namenom, da bi se s tem okoristil in morda si je tudi domišljal, da mu njegovi upuiki vsled tega ne pridejo do živega. Najbolj mu je bil pa na želodcu g. Fortič, katerega sovraži edino vsled tega. ker ga je tirjal za dolgo dobo zastalo najemnino in električni tok za njegovo delavnico. Za zahvalo, da je imel g. Fortič s tem človekom skrajno potrpljenje, ga je denunci-ral izmišljenih dejanj. Fašistovskemu tajniku Vlahoviču je Gruden dobro služil v tej aferi ter je ovadil g. Fortiča pri vladi kot državi nevarnega človeka. Vlada je seveda nasedla tem podlim denuncijacijam svojega eksponenta ter je, zanašajoč se na pravilnost informacij, izgnala g. Fortiča, ne da bi se proti njemu uvedla kaka preiskava ali pa da bi se mu navedli razlogi tega ukrepa. Ker si je bil pa g. Fortič v svesti, da je nedolžen in da je naša vlada verjela le podlim obrekovanjem, je seveda ukrenil vse potrebno, da se popravi storjena mu krivica. Centralna vlada v Rimu se je po posredovanju jugoslovenske vlade pač prepričala, da je g. Fortič nedolžen in je preklicala izgon. V Rimu so gotovo bolj pametni kot je omenjena klika v Idriji, ker vedo, da s preganjanjem jugoslovenskih državljanov, k? izvršujejo tu svoje posle ter jim niti od daleč ne pade v glavo, da bi »e spuščali v kake politične pustolovščine, ne more nikdar ¥riti do resnega prijateljstva z Jugoslavijo, a brezpotrebna in neopravičena afera naj služi tuk. g. podprefektu kot opomin, naj se že enkrat otrese teh slabih svetovalcev, ki ga le kompromitirajo, ter naj pozove dotičnike na odgovor ;n poskrbi za njihovo odstranitev. G. podprefektu so gotovo znane različne afere, ki jih je ustvaril tajnik Vlahovič, kot n. pr. afera s prejšnjim vojaškim poveljnikom! Čudno se zdi nam Idrijčanom, da je propadel oficir, ki se je bojeval za Italijo, in ostal zmagovalec bivši avstrijski infanterist in poleg tega pristen Hrvat! Take afere mečejo jako slabo luč na sedanji režim v Idriji. Prepričani bodite, da bi «e dalo v Idriji živeti prav i'epo in mirno, če bi bili na krmilu ljudje, ki bi bili zmerni in ne taki, ki si hočejo ohraniti svoja mastna korita edinole s tem, da se hočejo izkazati pri vladi z izmišljenimi aferami. Kako daleč sega moč idrijske klike, nai služi sledeče: te pred par tedni se je raz-nesla, v Idriji vest, ki je došla iz Gorice, da je vlada imenovala za Idrijo občinskega komisarja nekega poštenega Goričana — pristnega Italijana. A kaj se je zgodilo? Idrijska klika je vložila proti temu imenovanju svoj cveto* ter je menda res dosegla razveljanje-nje dotičnega odloka. Idrijska klika je že prej imela svojega pretendenta za ta stolček in sicer sedanjega cerkljanskega obč. komisarja Jerabeka (puro sangue!) Menda se je Jerabek boljše počutil v mestni palači idrijski kot v Cerknem in bi mu najbrže bolj ugajalo se voziti s Kobalovim luksusnim avtom nego z Obidovim «15 terom»- Smrt na cesti. Marij Student iz Podstaja je šel v obiske k svojemu stricu Ivanu Student. Neposredno pred durmi stričeve hiše je Mariju postalo slabo, naslonil se je na duri, kjer je zadet od kapi ostal mrtev. Ciganska zalega Ciganska zalega, katere nikoli ne manjka na Goriškem, se ej v minulih dneh znatno pomnožila. Na Campagnuz-zi tabori že neaj Časa cigansko pleme Goman iz Čakovca na Hrvatskem. Pred dnevi so obšle 401etno Terezijo Goman nenadoma težke porodne bolečine, da se je revica kari zvijala Prihitel je «Zel. križ» ter prepeljal ciganko v goriško bolnico, kjer sta kmalu nato zagledala luč sveta dva cigančka. Od Sv- Lucije. Vozniku Pavlu Rippa iz Fa-edisa v Furlaniji se je nepričakovano splašil konj, ki je prevrnil voz in voznika. Rippa je zauobil razne težke poškodbe po celem telesu. . Iz Štandreža. 331etni Andrej Vižintin je bil zaposlen pri prevažanju vojnega streliva. Ko je nakladal granate, mu je ena izmed njih sreči eksplodirala in ga občutno ranila na levi roki. * |z tržaSke pokrajine Občni zbor «Javne ljudske knjižnico* v Nabrežini. Pretekli četrtek popoldne se je vršil v tukajšnji obrtni šoli občni zbor J, L. K. Ta občni zbor je bil-specijaliteta neke posebne vrste, zakaj od celotnega odbora, ki je bil pred poldrugim letom imenovan od znanega Scopija, so bi<1i navzočni le trije odborniki. Članov je bilo navzočnih kakih 25. Spozna se takoj, da se ljudje niso zanimali 2ranj, kar ni nič čudnega z ozirom na lanska nasilja. To pot je šlo pa nekoliko bolj v redu. Zborovanje je vodil knjižničar g. Pertot, ki je tudi podal neke vrste poročilo odbora, kolikor se je pač moglo podati. Da je poročilo bilo bolj obširno, je poročal nekoliko tudi o delovanju društva pred vojno in po njej. Zraven tega je bilo poročilo podano v italijanščini in slovenščini. Od Italijanov sta bila na občnem zboru navzoč na le dva člana. Eden teh je prišel kot zastopnik fašistov-ske sekcije. K razpravljanju o poročilu odbora se od naših članov nihče ni oglasil k besedi, ker ni imelo zmisla kritizirati odbora, ko nobenega glavnih krivcev ni bilo zraven. Pač pa se je oglasil k besedi fašistovski zastopnik g. Valentini, ki je obžaloval, da je imelo društvo tako nesrečno izbran odbor, opominjal člane, da lepše ravnajo s knjigami, ter priporočal preureditev društvenih pravil. Blagajniško poročilo ni- bilo odobreno, ker ga nihče ni pregledal. Sklenilo pa se je, da morajo novi revizorji pregledati vse delovanje zadnje dobe ter potem o tem poročati. Sledila je nato volitev novega odbora. Odbor sestoji iz 8 odbornikov, 3 namestnikov in 3 revizorjev. Izvoljenih je bilo skupno 12 Slovencev in 2 Italijana. Za predsednika je izvoljen bivši knjižničar g. Pertot. Pri slučajnostih se je dala naloga odboru, da potom posebnega odseka preuredi pravila. ker so tega v resnici potrebna. Priporočamo novemu odboru, da gre z vso vnemo na delo ter da privede društvo spet do tistega delovanja in zaupanja, kakor ga je imelo prej. Književnost In umetnost Glasbeni vefer „Glas&ene Matice" dne 21. junija 1924. Naša -Glasbena Matica» je na skromen a Časten način praznovala minolo soboto 15. leto svojega plodonosnega delovanja. Kar predvsem odlikuje njene profesorje in gojence, je resno stremljenje po idealu glasbene umetnost?. Nastopov gJasbenSh gojencev je povsod mnogog a malokateri zavod se more ponašati s tako idealnimi in požrtvovalnimi učitelji in gojenci, kakor naš. In v tem znamenju je našemu zavodu zagotovljen uspeh. Prvi je nastopil g. profesor Ivančič s kakimi 20 violinisti ob spremljanju kla/-virja. Corelli-jev Concerto grosso št. 8 je bil izvrstno naštudiran. Imponirala sta tehnika loka in čista intonacija. Prof. Ivančič se je izkazal izvrstnega pedagoga in razumnega muzikanta, ki razpolaga z dobrimi učenci. Tu imamo jedro sinfoni-čnega orkestra, pihal — in sicer tudi dobrih — gotovo ne manjka med našimi godci v mestu in okolici. Z malo dobre volje bi se dalo sestaviti majhen simfoničen orkester, ki bi bil orkestrašem in narodu v poduk in zabavo. Sledil je Dušan Marčelja, učenec iz klavirske gole gdč.ne profesorice Bortoiotti Sviral je žalno koračnico iz melodiozne Beethoven-ove sonate št. 25 z dobrim razumevanjem in klasično mirnostjo, razen na koncu, kjer je parkrat nekoliko prehitel v ritmu. Samozavestno je nastopil za njim mali Josip Hočevar iz violinske šole prof, Ivančiča. Podal je izvrstno Raff-ovo ka-vatino in Gossec-ovo gavoto. Tehnika loka se mu lepo razvija in se vidi takoj, da so mu Ševčik-ove vaje vsakdanji kruh. Izboren spremljevalec mu je bil Hubald Vrabec. Sledila je gdč.na Angela Lampe iz klavirske iole g, ravnatelja Šonca s Čajkov-skega »Vožnjo s trojko* in z Grieg-ovo «Svatbo V Tro4dhangenn». Gdč.na Lampe razpolaga te z razvito tehniko; njen udar je žametasto mehak, le s pedalom je bila preveč radodarflEfc, vsled Česar je tupatam trpela jasnost nmrrikalne ideje. Med obema komadoma bi bil faz napravil majhen odmor ne le zatot d* bi se sam odpočil, ampak predvsem tudi zato, da bi mogli poslušalci razločiti kos od kosa, da bi te duševno malo odpočili in postali bolj sprejemljivi za drugo povsem različno muzikalno snov. Peto točko je izpolnila gdč.na Rožena Širok iz klavirske šole gdčjie prof. Bortoiotti Prednašala je tako dovršeno Grie-gjoil sklenjen na seji upravnega odbora tržaške pokrajine od 13. avgusta 1923. Pomen tega pravilnika je v tem, da so z njim pooblaščene vse občine tržaške pokrajine, da s'tozadevnim sklepom občinskega sveta lahko uvedejo omenjeni davek — družinski davek, ki se imenuje v italijanskem jeziku tassa di fami-glia. Kdo plačuje družinski davek? Kakor kaže že ime, plačujejo novi davek družine. Kot družina velja vsaka skupina oseb, ki jih spaja vez sorodstva ali svaščine in ki živijo skupaj ter imajo eno premoženje in skupne interese. Kot posebne družine pa se smatrajo v svrho odmerjanja družinskega davka tudi vse osebe, ki živijo same ali pa pri drugih osebah in družinah, ne da bi biii spojeni z njimi po sorodstvu ali svaščini; dalje tudi udruženja oseb, ki živijo skupaj -a ki nc tvo-rijo udruženja v dobrodelne svrhe. Osebe, spojene po sorodstvu ali svaščini, ki živijo skupaj, ki pa imajo več ločenih premoženj, se ne smatrajo samo za eno družino, temveč se vsaka oseba z lastnim premoženjem obdavči posebej v razmerju z njenimi lastnimi dohodki. ... , Obdavčijo se vse družine, ki imajo v občini iz kakršnegakoli vzroka svoje navadno bivališče. Družine, ki so vpisane v seznam občine, so dolžne plačevati družinski davek dotlej, dokler se ne izbrišejo iz seznama pla-.čcvalcev družinskega davka. Ako se kaka družina izseli, se ji davek odpiše. Izselitev se mora pravilno naznaniti in davek se zbriše začenši z drugim mesecem, ki sledi onemu mesecu, v katerem je prizadeta družina občino v resnici zapustila. V slučaju smrti kakega člana družine, lahko zahteva prizadeta družina, da se ji davek zniža, ako dokaže, da se je vsled prenehanja osebnih dohodkov umrlega člana občutno poslabšalo gmotno stanje cele družine. Brisanje oziroma znižanje davka v obeh omenjenih slučajih sklene občinski odbor. Družine, ki se naselijo v občini v teku leta, se s sklepom občinskega odbora podvržejo plačevanju družinskega davka začenši z drugim mesecem, ki sledi mesecu, v katerem je prizadeta družina prišla stanovat v občino. Družinskemu davku so podvrženi tudi ino-zemci, v kolikor bi njih obdavčenje ne nasprotovalo kaki mednarodni pogodbi. Kdo je oproščen družinskega davka? Družinskega davka ne plačujejo: 1) tisti, ki živijo v skupnosti na račun kake dobrodelne ustanove; 2} mladeniči, ki živijo borno v občini zaradi šolanja ali vajenja v kaki obrti; 3) vojaki in njim enaki državni, pokrajinski in občinski uslužbenci, ki stanujejo v kasarnah; 4) družine, katerih čisti dohodek ne presega sledečih zneskov: a; v občinah do 5000 duš — 2000 lir; b) v občinah od 5—20.000 duš — 3000 lir; c) v občinah nad 20.000 duš — 4000 lir. Kdo jamči za družinski davek? Za plačevanje družinskega davka so solidarno obvezane vse osebe, ki tvorijo družino, dasi se tirjatev naslovi le na enega člana družine. V slučaju smrti tega člana, stopi na njegovo mesto katerikoli izmed dedičev. Kako se družinski davek odmerja? Družinski davek se odmerja v razmerju s premožnostjo družin. Premožnost pa se določi na podlagi vseh letnih dohodkov, ki jih imajo vsi člani družine, odštevši davke in pristojbine, ki jih morajo plačevati, ter pasiva. . Dohodek, ki je podvržen družinskemu davku se določi: 1) na podlagi ugotovljenih dohodkov, ki so podvrženi davku na premično premoženje; 2) na podlagi dohodkov, izhajajočih iz najemninskih pogodb po odbitku ene tretjine ali četrtine, ki ga dovoljuje zakon o davku na stavbe. Ako ni najemnine, se ta dohodek določi na podlagi zneska, ki je vpisan za davek na stavbe (najemninska vrednost); 3) na podlagi dohodkov izhajajočih iz oddaje zemljišč v najem, če pa te ni, na podlagi štirikratnega cenjenega dohodka v smisi|u določb kr. odloka od 5. aprila 1923, št. 826; 4) na podlagi vseh drugih dohodkov, katerih obstoj se neizpodbitno dokaže. Pri odmerjanju družinskega davka se bo aadaite upošte,valo Število članov posameznih družin, višina stroškov za vzdrževanje in vzgo;o posameznih članov, in končno tudi okoliščina, da so davkoplačevalci novih pokrajin vsled raztegnitve italijanskih davkov težje obremenjeni nego davkoplačevalci starih pokrajin. Koliko znaša družinski davek? Kakor že rečeno, se uvede družinski davek ie tedaj, ako to sklene občinski svet. Županstvo pripravi tudi razdelitev davkoplačevalcev v več razredov. Dalje določi občinski svet roke za plačevanje davka. Vsak rok se mora vjemati z enim izmed dvomesečnih rokov, ki so predpisani za plačevanje državnih davkov. Znesek občinskega davka mora biti odmerjen v sledečih mejah: misijo proti vpisu v davčno matico se morajo vložiti v teku 20 dni po zadnjemu, t. j. petnajstem dnevu izložbe matice v občinskem uradu. Davkoplačevalcu je dovoljena pritožba na to komisijo tudi glede vseh drugih davkov, m to ne samo radi svojih lastnih, temveč tudi glede vsakega drugega davkoplačevalca. Odločitev občinske davčne komisije se mora naznaniti prizadetemu davkoplačevalcu potom občinskega sluge. Proti tej odločitvi se prizadeti, t. j. toliko davkoplačevalec kolikor občina, lahko pritoži na pokrajinski upravni odbor, kar mora storiti v teku 20 dni od dneva, ko mu je bila sporočena odločitev občinske komisije. Ko preteče rok za pritožbe, popravi občinski odbor matice na podlagi odločitev glede pritožb ter sestavi seznam davkov. Seznam davkov se izloži v občinskem uradu na isti način, kakor matica, in sicer tekom 8 dni. Župan naznani izložitev davčnih seznamov v posebnem razglasu, v katerem morajo biti tudi označeni roki za plačevanje družinskega davka. Po preteku 8 dni in v teku naslednjih 10 dni izroči potem župan sezname iztirjevalcu, ida davke ijztirja po obrokih, ki so označeni v županovem razglasu. Pritožbe proti davčnim seznamom. Proti sestavi davčnih seznamov ima vsak davkoplačevalec pravico se pritožiti na prefekta. Pritožbe so pa dopustne le v slučaju, da niso bila izvršena predpisana naznanila, in ako je v seznamu kak materijalen pogre-šek (zgrešena številka in pod.). V takih slučajih prefekt lahko ustavi iztirjevanje davka od prizadetega davkoplačevalca ter odredi, da se ima pogrešek popraviti. Končno je davkoplačevalcu dovoljen priziv proti seznamu tudi na sodišče, in sicer v roku 6 mesecev po izložbi seznamov, kakor je bila zgoraj opisana. Taka tožba pa ne oprošča plačevanja davka, temveč mora to-žitelj priložiti k tožbi potrdilo, da le zapadle obroke redno odplačeval. Ni pa dovoljen nikak priziv na sodišče v stvari odmere davka ali v svrho oprostitve radi ubožnosti. B&rzna poročila. ogrsfce krone . . . • avstrijske krone . češkoslovaške krone dinarji ..... leji ....... marke • • * • . 0.0250 .0.0320 . 68.40 .26.90 , . 9.75 0*03 <)l0330 68 80 27.20 10.25 • • • • • • • . dolarji.............. 23-05 23,15 francoski franki..........121.25 \2±— švicarski franki..........409,— 412.— angleški funti papirnati...... 99.90 100.15 99 ISRSTE EDINOST" To In ono V eaem daevu okoli sveta. V družbi je nekoč prišel na vrsto pogovor o vrtenju naše zemlje. Navzoči prijatelj j« trdil, da če se zemlja res vrti s tako naglico, bi človek, ki skoči v zrak, n« smet pasti nazaj na tisto mesto, s katerega je skočil ker bi se zemlja v teku njegovega skoka gotovo pomaknila znatno naprej. Potem je modroval dalje, da če bi se človek dvignil v zrak in ostal tako kakih osem ur dolgo, bi ob povratku ne pristal več na svojem prejšnjem mestu, s katerega se je bil dvignil, nego nekje v Ameriki. V teku osmih ur bi se zemlja že toliko obrnila, da bi imel pod seboj ameriško celino. Taka misel bi bila marsikomu prijetna, zlasti takemu, ki bi želel oditi v Ameriko, a pod sedanjimi okoličinami ne more. Žal, da se ne more uresničiti in se v dobro človeštva tudi ne sme. Treba je pojasniti to reč. Najprej mora vedeti vsak, da k zemlji ne prištevamo samo trdih tal in vode nego tudi zrak, ki jo obdaja. In ta kot njen bistveni del se z njo vred vrti in nese s seboj vsako stvar, ki se nahaja v njem, pa naj bo to že zrakoplov ali ptič ali oblak. Će bi hotel zrakoplovec ostati «na me-stu», namesto da se z zrakom vred obrača okoli zemeljske osi, bi moral leteti proti zapadu s hitrostjo 1040 milj na uro, s tako hitrostjo bi šele nevtraliziral gibanje zemeljr-skega vrtenja, ki ga nese proti vzhodu. Če bi letalec mogel to hitrost doseči, bi bil odpor zraka tako silovit, da bi mu uničil letalo v minuti. Kaj bi se pa zgodilo, če bi se pokazala neznana sila, ki bi zadržala in ustavila vrtenje priklenjen do smrti. Kako naj se neki izkrca na to strašno drvečo oblo pod seboj? Vsak dotik z njo bi ga v trenotku popolnoma zdrobil in raztrgal. Vršiček smreke, če bi se ga dotaknil, bi mu odbil prste. Izstopiti bi mu bilo popolnoma nemogoče. In kaf bi se godilo na zemlji? Ali ste se vozili že kdaj z brzovlakom v lepem mirnem dnevu? Se li spominjate, da so drevesa po pokrajini, ki ste jo gledali skozi okno, mirovala, ker ni bilo vetra? A vendar, če ste pomolili roko skozi okno vlaka, ste začutili močan piš, Od kod se je vzel? Priprosta reč, dolgo pot. Na ekvatorju je vsled tega zračni odpor najsilovitejši in piš bi predstavljal tam hitrost nad tisoč in šeststo kilometrov na uro. Čim bliže bi pa bila dotična točka severnemu, oziroma nasprotni strani, južnemu tečaju, tem krajišo pot bi v istem času napravljala in to-, liko manjši bi bil vsled tega odpor zraka. In ! ko bi ta točka končno prišla na severni ali južni tečaj, bi ne bilo nikakega zračnega od« pora več. Ko naš zrakoplovec to ve, odpluj« mirno proti svevernemu ali južnemu tečaju pa se tam popolnoma mirno izkrca na zemljo. Ako bi se torej naše ozračje ustavilo v svon kaj ne; zrak zunaj pač miruje toda jikozi njega ieaa obr?tu' ^ imeli na naši zemlji čudovite * . _ ' _ _ . «r«> M M« »M n [A n r,,— ,, _ > 1 _ ^ K rv k ( A/%1*, K K ■ «f I 1 /H ^ I 1 drvimo z brzovlakom mi in tisti piš ni nič drugega kot odpor zraka. In če bi bila hitrost vlaka tisočkrat večja, bi bil tudi zračni odpor tisočkrat močnejši. Povprečna hitrost naših vlakov je, mislim, okoli petdeset kilometrov na uro. Če je to res, bi moral vlak okoli tri-intridesetkrat hitrejše voziti, če bi hotel doseči hitrost zemeljskega vrtenja. V tem slučaju bi bil pa odpor zraka tako silen, da bi nam skoro odtrgal glavo če bi jo pomolili skozi okno. Ako bi torej naše ozračje mirovalo in bi se ne vrtelo z zemljo vred okoli njene osi, bi to ozračje nudilo tako silovit odpor, da bi rušil gore, izruval drevesa, zmel hiše in kakor nedoumna demonska sila bi pometel površino zemlje v tistih njenih pasovih, ki so blizu ekvatorja. •Naš obupani zrakoplovec, ki gleda pod seboj divje vrtečo se oblo in spozna, da bo moral umreti v zraku, ker se ne more izkrcati na njo, če noče, da ga njena hitrost zdrobi, se v poslednjem hipu spomni, da se zemlja obrača okoli svoje osi. To spoznanje ga obda z velikim veseljem, kajti on ve, da os, ki se v vremenske razmere. Na obeh tečajih bi vladala popolna tišina, na ekvatorju bi pa divjal naj*-strahovitejŠi orkan. Samo v zelo severnih ali zelo južnih krajih bi bilo življenje mogoče. In oba ta dva dela bi siloviti orkan na ekvatorju ločeval kakor nepremostljiv prepad. Samo podzemski predor bi lahko združil oba dela. — F. M. zračnega dela zemlje, njo samo pa pustila se j štiriindvajsetih urah obrne komaj enkrat, ne vrteti naprej? Ako bi bil človek z zrakoplo- j more biti smatrana za prebrco. Severni in vom v zraku, bi bil na varnem. Gledal bi pod ; južni tečaj zemlje sta konca te osi, a dočim seboj pokrajino, ki bliskovito drvi proti se eden ali drugi teh dveh koncev obrne v vzhodu. V teku nekolikih ur bi švignila proti j štiriindvajsetih urah enkrat in ne napravi ta-vzhodu Evropa, njej bi sledil Atlantik, potem j korekoč nikake poti, prepotuje neka točka na ameriška celina. Newyorškega mesta bi ne ' ekvatorju {na Črti najbolj oddaljeni od osi) v videl skoro nič, tako naglo bi mignilo pod njim j istem času skoro štirideset tisoč kilometrov in izginilo na vzhodu. Nekoliko ur in Amerike | bi ne bilo več, on bi gledal pod seboj Tihi gp ocean dokler bi ne pridrvela od zapada Ja- ■ ponska in tik za njo Kitajska. Čez nekaj časa ■ bi videl bežati proti vzhodu goro Everest, kraljico vseh gora na zemlji, in kmalu potem bi zagledal pod seboj zopet Evropo. V štiriindvajsetih urah bi videl vse to. Morda bi se mož čudil, ker bi ne hotela nikdar nastopiti noč, a bilo bi tako. Tudi če bi sto let visel tako v zraku, solnce bi stalo tam, kjer je bilo prvo uro. Če bi pa postal te večne luči sit in bi plul po nevrtečem se zraku proti zapadu ali vzhodu, bi ostalo solnce za njim in polagoma bi zavozil v mrak in iz tega v vev " temo. Toda kak nesrečnež bi bil oni V zrak bi bil Odlikovana tovarna utež in mer Mani talino h FJIo - Lepo Podružnica v Trstu 411 Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica z a poprave Via Milano 29. Tehtnice vsake vrste majhne in velike-Medeni uteži in iz litega železa. Vse blago je nacijonalno in izdelano po predpisih italijanskega zakona. Tvrdka izdeluje vsa popravila in preskrbi tudi perijodične preglede na merosodnem uradu. V takem slučaju nadomesti materijal, ki se ima pregledati, z lastnim materijalom. U sff „Edinosti CilUiiPPi SPECUAR - TRST Via S. Catertaa 7, vogal \fla Mazzini naznaiija cenjenim odjemalcem, da je prejel • . 0°) Veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moSke In ženske obleke po konkurenčnih cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO Število prebivalcev 1) do 5000 2) od 5—15.000 3) nad 15.000 4) v Trstu je neobhodno potreben v vsaki liaši, y uradih, vzgojevališčih, hotelih in " najmanjši največji znesek znesek 0.25% 0.30% 4% 0.30% 5% 0.50% ^ 7% Največji odstotek je določen za tržaško občino. V slučaju izredne potrebe pa Lahko vlada pooblasti s posebnim kr. odlokom tudi druge občine, da smejo odmeriti družinski davek do 7%. Davčne matice in davčni seznami. Občinski odbori tistih občin, katerih občinski sveti so sklenili uvedbo družinskega davka morajo sestaviti matice plačevalcev družinskega davka. Najkasneje do konca meseca marca se morajo matice {popisi) razglasiti. To se zgodi na ta način, da se izlo-žijo v občinski pisarni na ogled skozi 15 dni. Izložitev matic oznani župan s posebnim razglasom. V slučaju, da v glavne matice niso bili vpisani vsi davkoplačevalci, se sestavijo posebne dodatne matice, kar pa se mora zgoditi najkasneje do konca junija vsakega leta. Proti vpisu v matico je dovoljen davkoplačevalcu priziv na občinsko prizivno komisijo. Prizivno komisijo imenuje občinski svet vsako leto. Polovica njenih članov se lahko vzame izmed davkoplačevalcev, ki niso občinski svetniki. Pritožbe na to občinsko ko- Krene, srebro, zlsto, platin in zlit denar kupujem. Plačan vidno va< kot Zlatarno ALBERT POUH Trst, Via Mulini (25 PETE PODPLATI 92 „PALMA" tet, Via Coroneo 1 □ □ □ □ □ a □ D a D □ □ a a □ □ a a a a Ustanovljena teta 1905. DelniŽka glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZI4 — FIUME - MILANO — ŽARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jaunftft iransko kredite v Jugoslaviji in Jngoslovenske kredite ^ - v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. t Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge j „^valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. vloga v Dinarjih ter jih obrestuj« najbolje po dogovoru. O □ Q D O naoooPPaoPoonn p p p p p pano n n o n o □□□na po □ a □ □ □ a 000001890000000000010002000102010101020100010032020000000000010101010001