Štev. 70 Posamezna številka 20 siotink V Trstu, v četrtek 24. marca 1921 Posamezna številka 20 stotlnk letnik XLVI fz!:aja — izvzcmši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka As!škega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pistna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vf.Cajo. — Izdajctelj In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, po! leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu !n okolici po 20 stotlnk — O^lad s« riCu njo v šlrokosU eae kolone [HmtiK — Ojhsi trgovcev in obrtnikov m tj po 10 >tv.. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabili po L 1.—, o^lul dena ni!i zaviijv. mm po L 2. — Mali ozUei po 2«) stot. bessla, naj nan| pi L 2. — O,'hi! naročnina in reklamacije se poSiljijo izključno upravi EJinoiti, v Trstu, ulici sv Frančiška AsiŠkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave U -57. Ginu d'Angelu v odgovor Glavno glasilo fašistov »II Popolo di Trieste« je obelodanilo izpod peresa Gina d'Angela uvodnik, ki je naslovljen na naš list in se med drugim glasi: »O; bračamo se na one maloštevilne Slo? vcnce, kateri imajo moč, da vplivajo na medsebojno pomirjenje. Obračamo se nanje, ki so se mogli ob tolikih in tako različnih prilikah prepričati, da ni za* mudila Italija nobene prilike, da bi do> ti, da je mati Italija, ko je zasedla slo* vensko zemljo, kazala mnogo dobre vos lje. Vemo tudi prav dobro, da je Italija ena izmed najbolj svobodoljubnih drs žav Evrope. (Njeni zakoni so resnično širokodušni, njena ustava je demokrat tična, svoboda posameznika je po za= konu skoro brezmeina, tiskovni zakon je moderen in širokopotezen, svoboda prepričanja je neomejena. Ni je politič* kaz la svojo rimsko prizanesljivost, svo* ne in socialne struje, ki bi bila v Italiji jo kulturno nadrejenost in svojo južno po zakonu prepovedana. Vemo tudi, dobrornost. To je napravila Italija, če* da so Italijani ponosni na svo;o liberal* ravno je imela pravico in tudi sredstva, da bi se obnašala kot zmagovalka. Pošteni Štovani ne smejo pozabiti, da se jim ie Italija kljub zmagovitemu izidu vojne približala z resnično materinskim srcem in da se je kakor prava mati resnično trudila, da bi osvobodila Sloven* ce reve in bede, v ikateri jih ie pustila Avstrija. Obračamo se na prav izjemen način na - Mardoheja« iz ulice sv. Frančiška Asiškega, in ga opominjamo, da kdor piha v ogenj, ne more žeti drugega nego požar. Ta Jist dobro ve, kako otroško spoštujejo Slovani namišljeno ali pa re= snično inteligenco onih svojih soroja* kov, ki so dokončali visoke nauke ali pa a2vršuie«o kako javno funkcijo. Namesto da bi nas smelo obrekovaf. no zakonodajo in da jih marsikateri na rod za to svobodo zavida. Mati Italija nas potemtakem s svojimi zakoni zado* vol ju je. Vendar naše ljudstvo ne prihaja; v stik z materjo Italijo in njenimi svobo* doljubnimi zakoni, temveč z njenimi si* novi. V praktičnem žifrljeniu imamo mi opravka iizkijučno z njenim! sinovi. Kni naj rečemo o njih? O njih vemo le toliko, da so nam unioiM ed'no kulturno v^edišče, ki sino ga imeli v Trstu, da so metali bombe v naše koncertne, dvorane v Gorici, da so streljali na naše kmete, da so potrgali po celem Primorskem na tla slovenske napise, da pretepajo slo* venske kmete in delavce, ako govore v mestu slovensko govorico, čeprav je edi* Anglija Lloyd Georgeov govor o Rusiji LONDON. 22. V doljnji zbornici je Lloyd George odgovarjah na vprašanje nekega poslanca o rusko - angleški trgovinski pogodbi. Izjavil je, da gre za čisto trg. sporazum, s katerim se sovjetska vlada priznava kot dejanska vlada Rusije. Ta sporazum ni mirovna pogodba. Preteklo leto je sovjetska vlada odbila vabilo, naj pošlje svoje zastopnike v London, kjer se je imelo razpravljati o poljskem, romunskem in balkanskem vprašanju. Tudi Francija je vstrajala pri t«m, da se mora povabiti tudi sovjetska vlada, in to je bila zanjo zelo povoljna prilika. Odgovornost za to, da sovjetska vlada ni prišla se pogajat o evropskih in azijskih vprašanjih, pada edino nanjo samo. Lloyd George pravi dalje, da trgovinski sporazum varuje vse koristi angleške trgovine in da bo pripomogel k rešitvi vseh zadev med angleško in rusko vlado. Treba je, da postane ta rešitev kmalu gotovo dejstvo. Vendar pa misli, da se mirovna pogodba ne bo sklenila. Angleška vlada se namerava zavzeti za zahteve vseh angleških državljanov, ki jim sliši odškodnina za škodo. O tem smo obvestili tudi francosko vlado, ker so francoski državljani posodili Rusiji zaatne svote, mnogo Po končanih slavnosfih l Dnevi slavja, radosti in šumnega nav* dušenja so minuli. Zvoki godb so utih* nili. Zastave, ki so — kakor morda še nikoli v takem številu — zagrinjale zu dave mesta, so že izginile. Le tu pa tam vise še kakor nekaki opomini meščan* stvu, naj si zariše globoko v spomin pomembnost važnih dni. Mesto za do* biva zopet svoje navadno lice — mesta, ki mora delati, čc hoče živetil Naši sodeželani drugega plemena so prežj^rdi lepe dneve. Naj nam verujejo, da jim nismo zavistni. In to 2sto ne, ker jih razumemo, ker imamo zmisla in čuta za to, kar je plamteio v njihovih srcih. S tem večjim upravičenjem pa bi sme» li mi zahtevati od njih, da bi tudi oni nas razumeli, da bi razumeli našo d-usev* liost v teh dneh, da bi imeli razurpttfvaffiie in uvaževanje za to, kar smo mi po za» komi narave občutili v svojih dušah. Naj bi se skušali zamisliti v naš položaj. Kako bi bilo njim pri srcu, iiko bi bili žaj in naj se zamislijo v naše duševno razpoloženje! Potem bodo razumeli in spoštovali naše prepričanje. Malo dni pred si avnostmi je "jsa velikih dogodkov odtrgsni od - .----j—t.j:---- svoje narodne skupnosti? Priznati b! na govorica, ki so ie zmožni. Sinovi ma--sc "onašal kot zaščitnik Ijvdstva in tar* lcre ftaliie ravnajo z nami tako, da se nal o namišljenih nasibtvih, naj izpre? moramo skrivati pred niimi in da živimo strelskih govori besedo dobrote in miru K temu ga vabimo enkrat in nikdar lo. Ali i,fa hočemo prepričati o slede* v nsših uredništvih kakor v jarkih. Mati Italija s svonini svobodo* liubnimi napravami ni priš'a do nas. čem: če ho še nadalje potvarjal naše Med mo in nami stoje nieni sinovi, ki nas s tem. da jih ponuja svo'im čita* sovražijo iz dna srca. Nai le prHe *eljem v krivi in popačeni ob!ik\ če bo, SDOtj c,ir\o d'Angelo v naše uredn^tvo še nadal-c mislil, da nas usfraši, akoj v tajništvo našega dntštva, in videl kaže liudstvu s prst.?m na naše ime, se *00_ L-t^ nritožbe prihajajo iz cele de* Rusiji denar za povzdigo gospodarskega razvoja te dežele. Francoski vladi smo obljubili, da bomo upoštevali odločno francoske zahteve, ako pride do pogajanj za sklenitev mini med Rusijo in zapadno Evropo. Z ozirom na nasprotovanje dela angleškega javnega mnenja sklenitvi sporazuma z Rusijo, je Lioyd George izjavil, da Anglija ni smela prezreti kar eno celo polovico Evrope iu obsežna ozemlja v Aziji ter čakati, da poi*r ugasne sam ob sebi, zakaj ne moremo vedeti, koliko časa bi požar lahko še pač morali dovršen Č'n, vendar l>i se pa ne mogli radovati nad tem! To bi bi!o pro< tinaravno! In -če bi1 kdo to od njih za» hteval, bi zs^rešil nasilje na njihovi du* ševnosti, in bi zahteval, na j iztržejo iz sebe svojo dušo in svoje ssee. Naši sodeželani dru&ega plemena, naj se le spo* minjajo časov, ki n.so do-leč za nami. Tudi oni so tedaj razobesaJi zastave, kt Kaže nucstvu s prstom na nase ime, se"00 kake pritožbe prihajajo utegne zgoditi, da ne bodo za nos tova h žele! več v n'ec-ova obrambo karabinirji, ki ga dfnes tako dobro stražijo. Mi se ne varamo in se ne vdajamo ilu^ :iiam. Vendar moramo priznati sadeče: Zadostovalo bi Vam, gospod Gino d'Ange'o. 48 ur in prepričali bi se, da :e vse naše pisanje le medel in šbak i^raz teša. kar preveva liudstvo. Spozneli b? Ko smo videli pretekli večer kako so, ^ Gino crAngelo. mi l?udstvo • Barkovelj do Opel* | p0mirjujemo. da ga z velikim napo-om bilft vsa pobočja, c ne :n Skednja razsvetljena v znamenje vesel'a iti je obenem mesto trepeta'o nebeškega navdušenja, ko srno videli, kako p rib a.* a jo slovanska odposlanstva držimo na uzdi. Največja Vaša napaka je, da se ne zn»=te in ne umete uživeti v naš položaj. govorov sam Churchill , , . ^ ___________________ bi se bila govorniku odvzela beseda, ko bi si one zastave izražale njihova ČUtStva bil dovolil take govore pred naiimi sindikati. AU ne bi se njih unir^o od Lenin je začel sprevidevati, da je treba trgo- J " vati. Pred seboj ima draginjo, železnice so rat- končno čuli. da sc je ta zgodovinski dan " ^ ul/^p:^ praznoval v vseh v««eh mavhin^ke občt | Mbito v misel, da bi \i kot ocL^ cen ne, se ie naše srce napolnilo ganotja in ^liTan^ rojloliub bil podvržen Ju^o, se ie razvedrilo v sentimentalnih sanjah,^ayin!Vr»ra^,tesvoio vest mj^oveite u^Lt« kako bi Vi rttvnaH v tem polozaiu. Ce ste pošten nasprotnik, nam morajte ' ne, se ie nase srce napolnijo čanotja in se ie razvedrilo v bratske sladkosti. Tako, res tako iskreno delovanje že^ limo in hočemo. Mi bi sodelovali z vsem našim ognjem in z vsem našim srcem. Kaj se jc pa dogodilo danes? Imamo pred seboj neke liste, ki uničujeio vse naše iluz;ie*<... List priobčuje nato be» sedi'o nekaterih letakov, ki so iih na nekatere naše vasi i^gos'ovansiki zra^ koplovi na dan aneksije. V njih je re» čeno. da Jugoslovani ne priznavajo ra^> pallskega miru, ki je zanje le kos pa« pir i a. Danes hočemo izjemno mirno govcM riti. Ginu d'Angeiu hočemo celo prizna^ vaška Češki Listi in potiski neuspeh v Gornji šteziji PRAGA, 22. Listi razpravljalo o izidu Iju^ske^a jilasovania v Gornji Šleziji ter naglašaio, da ie i>olj^»ki poraz velik udarec za slovansko stvar. Izražaio upanje, da bodo zavezniki dodelili Poljski vsaj en del dežele. Novi češkoslovaški finančni minister PRAGA, 23. Predsednik Masaryk je sprejel ostavko finančnega ministra En-gHša, o kateri se je pred nekaj dnevi po= ročalo. Masarvk je izročil bivšemu mi^ n stru pismo, v katerem mu izraža pri* znan'c za njegovo delovanje. V pismu je tudi rečeno, da se Masarvk nadeja, da pride Knglišev finančni načrt do pol* ne izvršitve. Kot Englišev naslednik ie imenovan dosedanji krajevni finančni ravnatelj Hanarik. Ogri, ki žive na Češkoslovaškem, 3o republiki zvesti PRAGA, 23. Štirideset ogrskih župa* nov iz ruskih pokrajin na južnem vzno* žju Karpatov, ki so se zbrali k posvreto« vanju v Beregszaso, je poslalo predsed* niku Masarvku brzojavko, \r kateri za-triujeio svojo zvestobo nasproti češko* slovaški republiki. Minister Beneš in firof Karolv RIM. 22. Z ozirom na razne govorice o srikili med ministrom Fienešem in ogr> skim grofom Karoly*jem je češkoslova= ško poslanstvo v Rimu objavilo sledeče naznanilo: Grof Karoly jc dobil pravico pribežališča v češkoslovaški republiki vslcd prizadevanja ministra Ueneša. Ce* škoslovaška oblastva so morala žp več^ krat nastopiti proti ljudem, ki so zašle* do vali grofa Karolv^ja. Vsled tega je češkoslovaška vlada smatrala tudi v tem slučaju za primerno, da reši grofu Karo* ly=ju življenie. Isto je že storila tudi z svojem srcu priznati, da je naše ravna* nje naravno, da ne more biti drugač* no, kakor jc. Iz tega je tudi jasno razvidno, da je laž, ako kdo trdi, da so naša- kmetic z veseljem praznovali aneksijo, ki jih jc odtrgala od njihove skupne domovine. Kar morete Vi od nas zahtevati, je le dvoje: ml moramo priznati državo in nc smemo žalitii in sramotiti italiianskc* ga naroda kot takega. To ie vse, kar sme in more pošten italijanski nacionalist tiriati od S^venca. Papirnati denar v češkoslovaški PRAGA, 23. 15. t. m. je krožilo v Ce* šk Golo vaški za 10.757 miljonov češkem slovaških kron papirnatega denarja, to* rej za 50 miljonov manj, kakor bi bilo postavno dovoljeno. Romiiftrku Frotiromunska zarota na Sedmograškem BUKAREŠT, 21. Policija nadaljuje preiskavo v stvari zarote na Sedmo® graškem. Hišne preiskave pri glavnih obdolžencih so dognale, da je bila za> rota osnovana v inozemstvu. Med areti? ranimi je tudi ndcoliko ograksh častni kov. _ Rusija Kronstadt popolnoma v rokah sovjetske vlade STOCKHOLM, 22. List »Tidingen« poroča iz Helsingsforsa, da so vse utrdbe vt Kronstadtu v rokah boljševikov. Po noči se je slišalo streljanje iz pušk. Mi* sli se, da boljše viki ubivajo ujetnike. Neverjetne pripovesti o boijševiškem maščevanju STOCKHOLM, 22. Iz Helsingsforsa poročajo: Okoli sto kronstadtskih mor? narjev je prišlo na Finsko. So v zek> mizernem stanju. Pripovedujejo, da so boljševiki dali postreljati vse moške od 15 do 50 leta. Ljudje se streljajo na ledu blizu Kronstadta. V Oranienbaumu je bilo umorjenih 1400 mož (?) Nemiri v Belorusjji BEROLIN, 22. Wolffova agencija po* roča iz Baranoviča: Beloruski vstaši so dne 15. marca zasedli Minsk in Utin. Rdeča divizja, ki se je imela boriti proti njim, se jim je pridružila in vstaši so nato progijisili belorusko republiko. Prometne težave na železnicah PARIZ, 22. List »Infcransigeant« piše: Zdi se, da se je položaj prometa v Ru* drugimi ogrskimi begunci, ne glede na siji poslabšal. Večina velikih prog po«. strnjene in lokomotive ^e s par nauki Karla Marxa ne dajo popraviti, (.^opet smeh). V tistem hipu pa, ko bo sovjetska vlarla uvidela, da ji fe potrebna pomoč zapadne Evrooe, bo sama nanravtla koncc svojim l^esoametnim načrtom. Sovjetski kro^i io zelo inteligentni ni zeio sposobni. L!oy»i George oo^iva angleško delavsko stra;iko, naj skii njihovemu zgledu. (Smeh,) Zr'-^n o nristojbinah od r^m^ega blaga sprejet v tretjem čitanju LONDON. 22. Gc^n»a zbornica ie srre?ela. ^akon o pobiran ui prL^to;bin od nemškega) blaga v tretjem čitanju brc zrazprave. Belgija Belgija predložila zakon o pobiranju pristojbin od nemškega blaga grenkosti. ako bi jim bil kdo grozil s po sledicami, ker se niso radovali v svojem srcu?! Mi priiflavamo dov-ršen način in pošteno hočemo nositi vse poslcc'icc. Vkljub temu ali prav za prav ravno z a to smo mi tein globi'e občutili vso krivico, ki se nam je deiala te dni s tem, da sr, nas obsipali z očitan ii in sumničenji, ker smo odkrito izjavili, da ne moremo sodelovati na ŠL?mnem in Inupnem s^a^ vju. Pač pa smo razumeli in spoštovali pa je pot sile. To smo hoteli po*. ž: : ft .■.-. 'čutstva n^ših sodeželanov in n*s:no ho=> liianom in upraviteljem italijanrke teli motiti njiJi slavja. Se enkrat bi jih žave na s^ce — sedaj, po proslavi .. v k-torej prosili, naj se po^lobe v naš polo- sije v našem mestu. cli Trieste« napisal na naš naslov ^10/ njo, da liiis bodo neusmiljeno prej4aiijjil z vrsemi sredstvi, dokler nc pokažemo, da ljubimo Italijo. Slučaj jc nanesel, da smo se o tej grožnji razgovarjali z ne> kim tržaškim Italijanom, paineiniiii in razsodnim človekom. In ta jc u.cnil, da jc ta grožnja nezmiscl, ker ljubezen je čutsćvo, ki je skrito v notranjosti človeka in ga ni mogoče izsiliti. Prav je imel mož. Kako more človek prisiliti človeka, da f4a — ljubi?! More pač zahtevati od njega, da ga spoštuje, da mu ne dela krivice, da izpolnjuje nb; \cze in dolžnosti napram niemu, vendar k ljubezni ga ne more prisiliti! To ve'j a med ljudmi, tako je mtkl narodi in tuko ie tudi v razmerju med državo rn držav* Ijani. iufdi država ne more prisiliti dr=> zavijanov, da jo ljubijo. More pač htevati od njih in jih tudi prisiliti, da vrše vee dolžnosti napram nji, ali k Iju^ bežni jih ne more siliti! Kvečiemu m doseči, da ji ljubezen z raznimi vnanjimi znaki — hlinijo! Ljubezen pa ie stvar notranjega življenja človekovega - jc stvar duše in srca. Zato trdi nc moreš nadzorovati tega čutstva. Četi di ti kdo izkazuje ljubezen z vnanjimi znaki, nik^ dar ne moreš vedeti, je-Ii resnična in pristna ali le hlinjena. Zato je imel prarv oni Italijan, ko jc rekel, da je zalitev* po ljubezni: — nezmisel. Ne: k ljubezni nc moreš silitiv pač pa se da ljubezen — pridobivati z ljuber» nija! Le tedaj, če ti si-.m ljubiš, mor * doseči, da te bodo drugi liubili! Čut ljubezni pa se očituje v dokazih, da so čustvuješ s sočlovekom, d-j« mu hočeš dobro, da mu hočeš biti pravičen v vs;i> kem pogledu! To ie večna in menlilva resnica. Le tako si moreta ita= iijanski narod in italijanska država pridobiti ljubezen nr^ega J~t u! >. • ka dru gaj pot je zgrešen--;'. Na "bolj ? la Socialna boj nsjiga kmeta ___________ _ V zadnjem času se opaža pri nas živahno gi- BRUSEL'j, 22. Minister za zunanje I ba»|f ,nf gospodarskem polju. Ljudstvu je stranko, h kateri so pripadali. Vse go* vorice o domnevnih stikih med mini? strom Bencšem :n grofom Karoiy-jcm so čiva. Obustava prometa na sibirski pro» gi, na progi Moskva Sebastopc^ in Moskva — Tiflis ima zle posledice za le plod prenapete domišljije in so breiz preskrbo van je z živežem in laj&A vsta* vsake rv>Hlntfe. 1 ip kmetov nroti sovietom zadeve je predložil zbornici zakonski načrt za pobiranje pristojbin od nem« škega blaga. Znižanje plač rudarjem BRUSELJ, 22. Mešana rudarska ko, misija je sklenila zmanjšati delavske p$ače za 5%. Skltp stopi v veljavo s 1. aprilom. Nemčija Veselje v Nem«ii vsled zmage v Gornji SlezijI BEROLTN, 22. Državni predsednik Ebert je izdal proglas nemškemu delu prebivalstva Qo.niie Šlezije, v katerem mu čestijfca k nen^ki zmagi pri ljudskem glasovanju. Ebert je brzojavno čestital tudi nemškefmu odposlancu v Oppelnu. Ministrstvo za lioirtinje zadeve je odredilo, da se morajo v znak veselja raz> obesiti zastave pc_yseh javnih j>oslopj?h. €rika Gunaris o turskih nemirih v Mali Aziji LONDON, 21. Gunaris je odložil svoj odhod iiz Londona po nalogu iz Aten. Gunaris je izjavil Reuterjevi agcnciji, dd so bile nove grške rezerve poklicane pod crožje, ker Turki zbirajo proti Gr* kom čete, ki so jih imeli do sedaj v Ci* HcijL Dostavil je, da kem ali sli priprav* Ijajo proti Grkom veliko ofenzivo. Grške priprave v Mali Aziji SMIRNA, 22. Grške čete se nadalje izkrcava jo, dasi se misli-, da je ofenziva proti Turkom odložena na poznejši čas. nekdo jel oznanjevati boljšo Hodoinost, po ka teri hrepeni celi svet, in ni čuda, da so se srca razvnela, da so se jele porajati ideje, ki vodijo naše ljudstvo na pot deta, da doseže zc-željent cili. Strankarji in nadstrankarji, tlačani in verižniki, vsi razvnemajo ljudstvo in ga skušajo podžigati. Sedanje družabno življenje n*r uka, ker ne zadostuje biti zadrugar le po ime nu! Biti moramo zadrugarji iz prepričanja. Naše j^eslo se glasi: »Ne izkoriščaj in ne daj se izkoriščati t. V močni bratski organizaciji bomo tvorili nepremagljiv obrambni zid, ki bo zdrobil vse napade ljudskih sovražnikov. Lonjerski Domače vesti OPOZARJAMO n«še člane na oSčni zbor, kt se bo vriil dne tek. m. v Divači, ter _ , prosimo tiste člane, ki se ga naiceravajo ude- nudi človeštvu tega. kar potrebuje za svoj raz- ležiti, naj »hm to tako) naznanijo, da zamo- voj. Pet let svetovne roine je preobrazilo avet. Ljudstvo se je jelo zavedati, odprle so se ina oči, da je videlo slepoto, ki ga je £nala v klat nico, kjer je brat moril brata. To ljudstvo se ie jelo družiti, da zruši sedanji družabni red, da femo praToca»ao naročiti zanje obed. Politično društvo »Edinost«. Telefon z Avstrijo. Poštna in brzojavna u- prava javlja: Z današnjim dnem se vzpostavi telefonska služba za zas^l nike med Trstom, postavi temelje novemu socialnsniu življenju,, Gorico, Pulo ter Dunajem in drugimi avstrij-ki bode nuduo človeštvu to. kar mu gre po nu- I Ekimi središči. Za 3 minute razgovora z Av-ravnih zakonih: enalcopravnost in svobodo, ki strijo se plačajo 4'70 franki. Za spremembo te je predpogoj miru in bratstva. Vrvenje je Za " Čelo pri velikih narodih v nujni ž iih plasteh, pri delavstvu, ki pa je zadelo na nud odpor pr» Volile! o Trstu In okolici! Preglejte takoj volilni imenik in če niste vpisani, reklamirajte svoj vpis! Cas za reklamacije je samo do 29. marca t. 1. Kdor vloži reklamacijo za vpis, mo= ra priložiti domovnico in krstni list ali pa drugo listino, s katero lahko dokaže, da je v anektiranem ozemlju rojen in pristojen. Ker si bo marsikdo še*le mo* ral preskrbeti te listine, naj se vsak ta« koj potrudi in pregleda volilni imenik. Pregleda naj ob enem, če so njegovi znanci in prijatelji vpisani; Če niso, naj jih opozori. Volilni imenik je na vpogled v našem uredništvu od ponedeljka, 21. t. m. na« prej vsak dan Izvzemši nedelje od 9 do 13 in od 14 do 18 ure. Razen tega je volilni imenik do 29. i m. na uvid v Lonjerju, na Opčinah, v Skednju in na Prošeku. Od 26. do 29. bo na uvid v Bazovici, Sv. Mariji Mag« dalenl Spodnji, Sv. Križu. V Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Jakoba In pri Sv. Ivanu ie na uvid ves čas do 29. t. m. takozvanih (umetnih) predstavitUiih ljudske volje. Prišlo je do boja, ki mu šc ne vidimo konca. Tudi med na3 narod je prišlo to vrvenje in se je dotaknilo njegove duše, ki je bila že po drugem težkem pojavu močno zadeta. Mednarodni delavski pokret je spojil v svoje vrste tudi jugoslovensko delavstvo, ki je pričakovalo od tejt'a pokrela svojo gospodarsko in politično svobodo. Nase k m e t s k o ljudstvo se je pa začelo gibati Šele zadnje Čaae z močno silo. V svojem dvoletnem spanju se je učilo in sedaj hiti na tlelo. Socialno vprašanje je med-n^rgdno, zatorej ju njegova rešitev odvisna sicer v prvi vrsti od velikih narodov, vendar morajo vsi narodi, {udi če so maii, reševati socialno vprašanje. Naš narod ne sme zaostati. Predvsem je naše razunmišlvo poklicano, da goji med našim ljudstvom čut ljubezni in ruje kapitalistično stremljenje iz njegovega srca. Kapitalistični duh je največja ovira socialne obnove. Najhujši narodovi sovražniki in tlači-ielji so sebičneži. To so prave pijavke na narodovem telesu, čeprav imajo pri vsaki priliki na jeziku narodnost. Za dobrobit svojega naroda se moramo žrtvovati vsi, vse naše razpoložljive moči moramo vpreči v delo preosnavljanja. Slovenskim kapitalistom je sedaj dana prilika, da se pokažejo v pravi luči, sedaj je trenutek, ko bodemo videli, kdo je pravi rodoljub. Zadružno gibanje, evolucijsko sredstvo protikapitalistične borbe se je pojavilo med nami, zadružna ideja preveva našo dušo. Povsod se probujajo, preos-navljajo ali snujejo zadruge, ki so oznanjevalkc pobratimstva in sloge. Od nas vseh je odvisno, kakšen uspeh bo iuielo to zadružno gibanje med nami. Tu ne gre samo za protikapitali-stično borbo, marveč za naš biti in ne biti. Največja ovira temu zadružnemu gibanju so kapitalisti, ki skušajo 9 svojo avtoriteto dati gibanju njim ugodno smer aii pa naravnost nasprotujejo temu gibanju. Dolžnost slovenskih kapitalistov je, da se sedaj pokažejo v resnici narodne in se podvržejo zadružnemu gibanju, vse glavne obsežnosti, ki mu jih nalaga po* Naj bo rdeč ali črn, kdor je zadrugar je socia- godba ali zakon; 2. ali si je priskrbel ali si i« pristojbin« v italijansko denarno veljavo se mora doplačati valutna doklada v razmerju ^50 odstotkov. Za nujne razgovore se pristojbina potroji. — Tr3t, 22. marca 1921. — Komisar Pascoli. Kdo ve kaj? 14letnl deček Vaclav Ger^olet, ?in posredovalca Antona Gergoleta v Tržiču 'na GoriSkem), je izginil v ponedeljek zjutraj. Podal se je po cesti proti Trstu. Na sebi je imel črnomodro pelerino, jopič iz zelenega baržuna, dolge, črnoraodrc hlače, čepico ka-vine barve. Dečko je precej krepak, dobro zr&^čen, las je rdečih, na roki nosi prstan — soornin na vojno — z napisom: 191i-19*6. Deček je sin edincc. Kdor bi kaj vedel ali do-zn?il kako sled, naj to dobrohotno sporoči nemudoma obupanemu očetu z naslovom: Anton Geodet, Tržič, via Trieste 117. Morebitni stroški se poravnajo in se plača tudi primerna nagrada. Trimesečni tečaji, (prvi) za angleški, francoski, italijanski iu nemški jezik ter trgovsko korespondenco in stenografijo. Za začetnike se otvore s prvim aprilom. Otvori se obenem drugi tečaj za one,ki so že dovršili prvi. Prijave se sprejemajo vsak dan od 12 do v u!. Giov. Boccaccio št. 3, vrata št. 14. Našint ljudem priporočamo najtoplejc učenje teh vele-važnih svetovnih jezikov. Uradno vestf Stanovanjski odlok. (Nadaljevanje iti konec). Člen 8. Sleherna obveznost, katera se komurkoli v prilog naloži najemniku ali podnajemniku iz naslova »udobnega uhoda; ali u-dobnega izhoda« uli iz sličnih naslovov, jr pravno nična. — Ako je kdo v taki stvari plačal kako svoto, dasi je ni bil dolžan, se zaračuna plačana svota na račun najemnine tudi fo-duii ako je bila plačana kaki tretji osebi. ulen 9. Civilni komisariat je pooblaščen, na zahtevo stranke, posredovati v zadevah izgona najemnika ali podnajemnika in odgoditi izvršljivost izgona. — Ko je treba odločiti, je-li naj se izgon odgodi, mora komisariat ugotoviti, ali je izgon moralno in socialno potreben. Prepričati se mora: 1. ali !e najemnik izpolnil list in biti socialist je danes dolžnost vsakodai. Hočemo polteno delati In poSteno živeti. Hočemo konec medsebojnim prepirom. Zato na delo za preureditev našega gospodarskega stanja. Z uničenjem kapitalističnih stremljenj, bo uničen imperijalizem. Uredimo si prej s domačo hiio in potem pomagajmo sosedu. Ne-prijateljev je mnogo, zato bo borba težka. Trc- v stanu priskrbeti brez velik« gmotne škode drugo dražje stanovanje; 3. ali ima najemnik, ako ne spada v občino po rojstvu in stalnem bivališču (appartenga per nascita o per domt-cilio), utemeljene razloge, ostati v občini; 4. mora komisariat primerjati položaj izgnanega najemnika s položajem, osebe ali družine, ki ima priti v stanovanje. Pri tem mora imeti ko- _'___* 1____L____!____ I .. X !.. A r» iind kod je. Obe trupli ste bili odpeljani v mrtvašnico mestne bolnišnice, kier bosta razte'ešrn*. Mladi tat. Pred sinočnjim je Sel 381etni Albert Langenhaus, doma iz Hamburga, na južno postajo, da bi se odoeljal z vlakom proti Du-naiu. S seboj je imel kovčeg, katerega je položil na tla. Med tem, ko ie čakal pri b'a^ami, mu je odnese! neki pobaiin kovčtti ier znjim pobegnil. Ali pobaliit, ki je star 1/ k t in se piše Peter Časperčič, ni initl sreče. Del«vec Josip Valentini je videl pr^drznega dečka: tekel ie za njim ter <*a prejel. Lan enhaus ća ie peljal na policijo, kjer je bil zaslišan. Lastnik je dobil seveda k«včeg nazaj. V kovčegu s*- je nahajalo za 1800 Mr raznovrstnega perila. Mladega tatu so spravili pod ključ. Aretacij*. Preteklo noč je patruliral po u«. Sv. Andreja finančni stra£m?i, ki je areti^al 26i^*nerfa Cesarja Arriponija, brez stalnega bi-va,;*ča. Arrior-ni je bil zato aretiran, ker je našel stražnik pri njem omoi, v katerem se Je naK':i Jo več kosov oeriia ta*insk izvora. Stražnik mu je oerilo, njega je pa od- vedli v zapor v ulici Coroneo. Ta^o^i t ***novanjii. Evfeutija Predouzan, stanujoča v ulici Cavara si. 7, je pus**ia včf-aj svoje sbnn\anic brez nadzorstva. To priliko so uoorabi'i »atovi, ter odmrli stanovanje s po-nar^r^m« k!j"či in odnesli šivalni stroj v \red-n«nki napisi ostanejo kamor ao bili! Ne poslušajte te*:a nasveta civi'nega komisarja, ker je popolnoma nezakoniti Ne izoostavljajte sc ljud-kemu zaničevanju, nc pri mistike, da vas bo gledalo ijudstvo kakor odpadnike. Gos*c.vanje ^Guri'ktga draškatičae-a krožku« v Ajdovščini. Na praznik sv. Jožefa po-poid-io je uprizoril ini-novani krožek ond vodstvom g. Kozmana. Meškovo dramo -^Mati«. — Dvorana je bila nabito polna. l?»ra. je uspela dobro in bi gotovo priSla. do večje veljave, če bi g. dilentanti poznali hibe akustike na na-šem odru, vsUd česar so biie vse vlojfe razen matere Strelčevc prttihe, posebno pa Siiva, ki smo jo spočetka le malo razumeli. Naj se otjib-lje v dvogovorih obračanja od osebe, s katero govori. V tretjem dejanju jc bila na mestu. Tinka je bila v svoji vlogi brezčutna, posebno pa v tretjem dejanju, ki bi jo pač moralo ganiti do skrajnosti. Tržanka je bila dobra. Milan je bil sicer zagrljen, a jc dobro rešil svojo vlogo, posebno v tretjem dejanju. Umor cigana je bil prehiter in skoro hrez vsakega boui. Župnik naj bi bil bolj častitljiva oseba, ki govori počasi, razločno in premišljeno. Njegovi govori so duša igre in bi prišli do zaželjene veljave, če bi se župnik tega držal. Ciganova maska je bila podobna bolj kakemu čifutu in nastop premalo ciganski. Križnik je bil prero-bat, ni pokazal, da je študiral v tujini. Najbolja je bila g. Strelčeva in podala svojo \logo dovršeno, nežno in jasno, da smo vsako besedico razumeli. — Vsekakor gre velika hvala g. diletantom, kl v takih razmerah kot so sedaj v naših mestih, študirajo tako težko delo. Le tako naprej, hvaležnost naroda naj vam bo plačilo za Vašo požrtvovalnost! — S krožkom je prišel pod vodstvom g. Bratuža tudi goriški pevski kvartet. Kako ti ptički pojo. ve samo, kddr jih jc dišal; peli so tako čuteče, tako idealno lepo, da srno obstali. Ne rečem drugega, nego srečni pcvci, ki morejo svojemu ljudstvu zapeti lastno pesern s takim umeva-njem, da mora v vsakem vzbuditi veselje do naš £ ga petja. Velik naroden greh bi bi!, ako bi ne šli s 6vojo peiaiijo Sirom naše domovine in kazali bisere «lo/enake glasbe, na katero smo lahko ponosni. Kdo poje tako kot Slovc-uec?! Pričakujem, da bom v kratkem čital v časopisih, kje co peli in osrečili ter navdušili naše ljudstvo, ki danea bolj, kot prej hrepeni po tem, kar je naše. Bog Vas živi!! Aretirali b* ▼ Gorici v torek opoldne gospode: Ceja, Perka in Komjanca ml. Baje so se prejšnji večer v neki gostilni prepirali s fašisti. Da so aretacijo odredili ti, je jasno. K tej , zadevi se še povrnemo. Legienarji. *~Gor. Straža« je prinesla pred-zadnjič člančič a poročilom o reških zadevah pod naslovom »Reška komedija-, ki je bil povzet po poročilih drugih listov. Radi tega so te-gijonarji ( v civiluj iskali urednika Straže , posebno odgovornega urednika in drzno nadlegovali naše ljudi, naj ti&i člančič prevedejo. Prevedli so jim ga. Ti ljudje so se izrazili, da zdaj nimamo opraviti s fašisti, ampak z legio-narji, ki še hujši kot fašisti. Hvale'ni smo jim sicer za lo iz»«.vo, le žal, da ne bodo dosegli, da bi naši listi ne poročali čitateljem o dogodkih. _ . Iz Štanjel*. Bralno pevsko društvo ^Štanjel« v Štanjelu priredi dne 28. t. m. veliko pomladansko vcsclico v grajskih prostorih s sledečim vzporedom: 1. J. Aij*Ž: Oj z Bogom ti planinski' svet. Mešan zbsr, društvo ^Štanjel«; 2. A. Medved: Nazaj v planinski rai. Mešan zbor, dr. Rihenbcrg. 3. Sonc: Narodne pesmi. Mešan in moški zbor iz Koprive; 4. Laharnar: Kada^ mlado leto. Mešan zbor, dr. »Štanjel«; 5. J. Aljaž: Vnetega ptiča tožba. Mešan zbor iz Du- tovelj; 6. * * ° Še enu:---... Mešan zbor iz Tomaja, 7. H. Vogrič: Lahko noč . .. Moški zbor dr. »Starjel«; 5. S. Gregorčič: Naš narodni dom. — Deklamacija; 9. Enodejanska igra: Kdo je blazsn? — Pri odmorih in plesu svira Peršičeva godba iz Frvačine. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. — K obilni ude-le'bi vljudno vabi odbor. Nabrežina. Dramatični odsek Javne ljudske knjižnice vprizeri na velikonočni ponedeljek v dvorani g. Fr. Grudna dramo v treh dejanjih *V nižavlc. Pri predstavi sodeluje orkester godbenegčt društva. Po predstavi ples. — Začetek točno ob 15. uri. Grozea rojaki zlocm. Na praznik sv. Jožefa so napadii neznani roparji posestnika Matevža Obida iz Gor. Novakov h. št. Prišli so med sv. ma§o, ko je bil sam doma, k njemu kot živir^ki kupci. Kakor vsa znamenja ka-•'ejo, ni on slutil nič hudega in 5el ž njimi v hlev . Tu so ga pobili in zakopali v ?nof. Nato so odprli vse shramoe in skrinje, da bi kaj našli za svoje dolge prste. Ko so opravili svoje rokodelstvo, so zaprli vež^a vrata in ključ položili na okno. kakor kmetje delajo, če ne gredo daleč od doma. Nato so jo odkurili urnih nog s svojo kosmato vestjo in ukradenim denarjem. — Truplo pokojnikovo je našel njegov zet, ko se je vrnil od maše. Na kakšen način in s kakšnimi pripomočki se je izvršil vbnj, pokale #od~;j5ko - zdravniški ogled. Koliko denarja je bilo ukradenega, nihč« ne ve, ker ni o^kojnik povedal nikoli, koliko denarja ima. Bil je tiha, bia^a in poštena slovenska duša, ki se je d-bro zaveda! svojega rodu in svojega jezika. — Stvar se je naznanila orožnikom v Cerknem, ki so orišli na li~e tnes'a in odredili vse oetrebac. Kdo so hili roparji in k-»lik« ith ie bifo, n* vemo. Ljudstvo je vsled teča dogodka zelo razburjeno. — Po naši meji se klati vse pe^no sumljivih ljudi, tatov in raz-f b° mikov; ca kdaj kaUrega v jame jo, iim po Lem uide. Ljudi se polašča opravičena plahost, saj niso varni niti življvaja, niti imetja ne po dnevu ne po noči. Pri are'acif! litxcH uporabljajo orožniki č-'^nn prakso, da aretirajo vse, kar dobe v kijžini aretiranem. Pre4 časom (na dan sv. Jo"e!-| so aretirali v Zakojci pri Hudijužni Meketa tihotapca, ki jim je bil usti iz ječe v Kobarida. Z njim so aretirali tudi nekega domačina, ki je sedel pri isti mizi. Vzeli so mu tudi »nevarno« orožje — žepni nožič. No, pozneje so ga Ispustili, Žr'ev požaru v goriški okolici je pos*M pretekle dni neki gospodar iz St. xMavra. Kot po navadi, jc tudi pretekle dni gorelo v goriški okolici. Topot na Sabotinu grmičevje in trava. Neki gospodar je pazil na svojo kopo sena v hribu, da se je ne prime ogenj. Tedaj se raz-poči v njegovi bližini velika granata, in ga smrtno rani. Pred par dnevi so ga pokopali. — Svarili smo ljudi in jim povedali, kako nevarno jc iti v bližino ognja radi municijc. In tu jc ena žrtev pala. Ubogi mož jc varoval seno, da mu ga ne uniči ogenj, zažgan od lahkomi-selnežev. Ali bi sc res ne dalo nič storiti proti temu? DAROVI Za sirote Udcvič daruje Kocniur Amalija, posestnica in gostilničarka v Št, Petru na Krasu 20 L. toLtim i?« vrtnin aosssflarsRs zadruga v Trstu, ul Rafiineris il 5 bode imela svoj f»£V! RSDNI OBČNI ZtiOS dtic 5. maja 1921. IZDELANA VODA SILA ex - Nussbaum n Hubjju, s šestnajst metri padca in veliki*« masivnim poslopjem, primernim za velika žago in obenem za valjanje bakra in izde!< vanje betonskih izdelkov, ali za velik mlir. se da v družbo ali cventuelno prod^. Of najmanjši vodi nad 70 HP. Blizu postaje. Posredovalci izključeni! Interesentom daje pojasnila Miro Bratina, Ajdovščina. 423 BRINJEVEC jamčeno naraven, v poijub;r množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De™ kleva, Slavina p. Prestranek. 34 SEDLARSKEGA POMOĆNIKA, vestnega in pridnega delavca sprejme takoj Koberl Meršnik, sedlarski mojster v Kosezah pri 11. Bistrici. 442 PODRUŽNIČNI OBČNI ZBORh Mateajavas, ustanovni občni zbor 28. marca 1921 ob dveh pop. v prostorih gosp. Ivana Zitko. Salcž, ustanovni občni zbor 3. aprila 1921. Kopar, Klanec, Plavje, Dutovlje, Štanjel, Sv. Peter, Opčine, Padriče - Gropada dne 10. aprila 1921. Dolina, Boijtmc, 0*p, Loka - Cersikal, Sca-polaj, Povir dno 17. aprila 1921. Kraj, čas in dnevni red, kakor tudi morebitne spremembe se sporočijo v najkrajšem taS"' ODBOR. Poživljajo se vsi zaupniki Kmet in Vrt. Gosp. Zadruge v Trstu, da nam nemudoma javijo število članov, ker rabimo statistike za občni zbor. Kmetjer združite se, kajti v slogi je moč. f% J Tsčajii V Trstu, 21. marca 1921. Jidranska banka CoiuIIch . » Dahnatia ..,«,,.•••••••* Gero'im'ch ••••***>••*•• Libera TricsSlna Lloyd ,,.,t»«t»»»«®»> Luskino M^rtinolicli Oc£3£ll3 . ,»•»»••••••»•• Prsmuda ,,,,...•»••••• Tnpcovlch Ampelea ....••••••«•••• Cement Dalm/itia Gcmsot Spalato........ • • • • Tu|e valuta ua tržaške© trgtti Neprer>e£atene kro.ie avstrijsko-nem>ke krone . .... o ČeškosIoVcšliC krons ..«••<>• dinarji ••...•••••••« lejl............... marke ................• dolarji ............. francoski fr-mkl......... Svic-rskI franki ....... • • angleški funti papirnat! angleški funti, zlati t ubil ... ••••>»<>»•» napolconl •«••••«••••* švicarski tečaji ŽENEVA, 22. Lira 22'30, aTstr. krcna 1725, aingl. funt 2275, frank 40 225, dolar 576. 390 4(>9 330 2 13 608 I7?5 1325 ?5ti 4'0 450 455 650 392 370 KROJAŠKI VAJENEC prosi krojaškega moj-stra na deželi, da tfa sprejme v pouk. Naslov pove upravništvo. 452 ZALOGA DOMAČ'H VIN: vipavca, istnjaoca in kraškega terana. Postrežba na dom. Via Cumcoli 8. <440 STaK GftOJ se proda. Via Piccardi 12 Mirar. 4.7 POROČNA POSTELJA, moderno delo, kur. ljena prtd vojno, se proda z vzmetjo. Soli-tario 2, vrata 9. 443 ŠIVALNI STROJ Singcr in drugi družino sc prodasta. Boljunec 162. J&s 2» 237 PRODAJALKA s prakso, vešča Špecerijske, manufakturne in galanterijske stroke išče službe. Ponudbe na upravništvo pod »1'roda-jalka _424 CUNJE čiste, bele in barvane po L ! - 'J, ter volno in iirao, kupujem v*ak daa. Solitario 1. 405» UBIRALEC In peprtvljalec glaiovirjev in harm-^-nljev Andrej Pečar, Trst, ul. Coroiuo 1, V. 396 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulicu Kon i (poštna ulica) 24, Gorica. Corso Verdi (vrtna ulica) St. 36 priporoča sc svojim sorojakom 135' NAZNANJAM slavnemu občinstvu, du tem p^lefi de!a\i»ice odprla tudi salon za ugotovljene zimske obiske in letne plašče ter r*»zrovr«tne ob-leke. Pripuroeara sc za obilen obisk. A. Mer-szclfa Riigerj ullea Comiaerciak 3. 586 2LATO ia srebrne krone plaCam veO kot dru|i kupci. Albert Povh. urar, Mazzini 46 (v bližini drreaetf* tr|a}. 23 ŠTEDILNIKE rs vruLanje, vsake velikosti, soliUnn valjiica •tedilzuLov, »Kranjec Lu-dovik. Trnovo psi IL Bkrtrici. 5.-4.50 4.— 4.-- 34.--35 - 72 -- 73.50 34 50 - 35. 4150- 42. 24 50- 24 70 176--177. 432 — 434 98 Si*«-— 112.«=—1H.— 12.--13,- 83.--92.— marka 9'38, j fr. POZOR! Srebrne krone p*> /i»jvi£jih cenili pljuje ediui groiš^t Belelli Vito, via Madcuafea 10, I. 3tK) rasf^j yo!i n n d rs žbaT Nd velikonočni pondeljtk in torek 28. in 29. marca t. 1. se bosta prostovoljno dražili v zAo^i trgovine M. Ferjancić \ VJpavi št. 20 dve spalni sobi po pribli2> ni ceni L 1200 vsaica in 10 belo lakira nih !cuhinj po L 650 vsaka. Pohištvo j« vse popolnoma novo, brez vsake hibe tei je vsak dan na ogled. (252) ZAHtf&LH. pJatfa vedno par c nr. vež nego \sak drugf — kupec, edl ole — AlolziJ IPovtv, trgovina Piazza Ga-rlbaidl St. 3, te!. 3-29 (p ej trg Earrlera) 114 Rodbin« Milharčič se najsrcneje za* hv al j uje vsem onim, ki so spremili k zadnjemu počitku ljubljenega moža in; očeta. Posebno se zahvaljuje pevskemu __„ , . i društvu iz Orehka za lei^e na^robnice j $$ ^jSlJ 23 PISPrSOajDlCS I ter požarni brambi iz Razdrtega, Seno? ...... , , žeč fn Hruševja z, njihovo udeležbo, ter | Trakov, mo5 e m ženske norice drugemu slavnemu občinstvu fn Šolski a čevlje Br.il, Ecla, Li.t ratiiCr I Sini ki ,o na ta način postili spo, MkJ, :p ga, dišeća mi a, kratacc, vzmetne mladini, ki so na ta način počastili spo min pokojnika. (Pomotoma zakasnelo.) Hruševje, 23. marca 1921. (253) zap -nke, Jn sukanec, žensko perilr, ^umbi, ci^areiai pap r, pismen papir i. t. d. S. Nlcolo 19 GIACOMO LE^I S. Mco o 19 PODI.ISTFK V. F. B, V malem svetu (3 On pa niti ni imel dovolj zavesti o tem, d? njeni nazori niso pravi, niti ni imel avtoritete, da bi ji vlil drugačne misli- Privadil se je, pu-Sčati jo vse po njeni volji, pak, fe se ic moglo o enem od njiju reči, da misli z glavo drugega, se res ni moglo kaj takega o ^soej Sol- ziki. N^na misel je bila tudi to, da napravi u -vojih otrok neka/ *boljše£a nego sta jim oče In mnti, in Krivošić niti oporekal ni tej smeri \ z^oje, samo da ni prišel v navskrižje s svojo ženo. . Sicer pa nt bil plailji*ec ali pcisivna narav. Na svojem poslu j*? celo razvijal razmerno veliko delavnost in ni izgleda? kot človek, ki bi mu manjkalo srčnosti. Ali, njegova Solzica je ie od začetka vzela trdno v>oke žezlo gospodinjstva in on se je temu pokoril, da se ni mešal v ničesar, kar je spudalo pod ženino zapoved. On je vladal dalje v prodajalnici, ona pa tam gori. In vladala je dobro, kakor se jc zdelo. Sicer sc ni moglo reči, da je skopa, a?i bila je delavna in oprezna gospodinja, ki je služabništvo ni varala. Delavna jc bila in točna, pak se je jezila, da ji niso tudi otroci taki. Ko 9e Je uverila, da je v kuhinji vse v redu, !'e Čakala v jedilnici, da se družina zbere* Sta-a jc pri oknu in ie v tem brezde[-j zalivala svoje cvetje. Vkljub svojim štiridesetim letom — ki ho ji komaj poznala — si je ohranila to ljubezen do cvetja iz svoje mladosti. To je kazalo, da jc v nji čutstva, da-si je bila osorna in nepristopna tudi ljubkovanju od strani svojih otrok. Njena čustva so bila globoko zaprta v notranjosti. Bol;, nego ljudem, jih je kazala svojemu cvetju. Ta stran njenega značaja se je odražali* ludi v te*r. stanovanju, v tej jedilnici v povsem eao-&tavfccia razmeščanju opreme, dolgi mizi, pletenih 5'iolicah, stari kredenci brez okraskov, skoro golih zidovih, ki jih je okraja!?, samo ena gruvura, predstavljajoča Bog vedi ksk boj. Ničesar ni bilo v sobi, kar bi ovajalo toplino ženskega bitja, ki zna s to ali ono malenkostjo podajati domu tisti prijeten vzduh, ki ga na-pravlja pravi dom. Ni trpela ničesar, kar se ji je zdelo odveč in v svoji nervoznost« niti mislila rfi na take malenkosti. Podnevno jesensko solnce, ki je v velikem valu vlivalo skozi dve okni, okrašeni z enostavnimi zavesami iz imitiranih čipek, je kazalo to sobo še bolj prazno. Gospa Solzica je stala pred enim teh oken v tem polnem valu luči. Njen stan, srednje velikosti, ne obilen, ali jeder, z močnimi boki, ki sta bila nekoliko preširoka za to postavo, se je ostro odražal v okvirju okna, &olncc ji je udarjalo v oči, a ona fili je pokrivala s privzdignjeno desno roko, dočim je z levo držala vrč z vodo. Ta kretnja je kazala skozi napeti rokav okroglo nadlaktnico in močne prsi. K"> je začula na stopnicah korak svojega moža. se ie obrnila od okna in Dostavila vrč z j vodo na m!xo. Oe }e slepil v sob© smehljaje se ! in s šaljivim pozdravom: »Sluga pokoncu!*, ne da bi se da! preplašiti od jeznega izraza na še dovolj lepecs ©bra.:u« ki so se Izražale j na njem v prvi hip najprej podolgaste, tanke ustnice, vedn© skoro etisu^ne, na krajih neko-| liko spuščene v ironičen smeh, pa rjave oči, j še svetle ia neprestano švigajoče. Ostala glava je bila navadila ia uezuačilna: nizko, široko čelo, nos n« grd, ali bres prave forme, močne lično kosti, ki so provzročale, da se je zdela Se bolj suha, nego j« bila ua telesu. — Kje si bil zjutraj, d?, te nisem našla deli? — je vprašala, čira je pristopil kaji. Bila je zelo sumljive naravi, v vsaki stvan je rada slutila kaj d&bega, ali vsaj nedepušče-nega, ne, kakor nikomur, ui verovala niti svojemu možu. Iskala ga je bila v prodajalniei, in ko ge ni n&Ćla, je začela takoj ugibati, kam neki je mogel iti, ne da bi bil nji kaj povedal? Z naglim vprašanjem ga je hotela iznenaditi in zbegati; Janko Krivošič pa je, z nagajivostjo v malih sivih očeh, ki niso bile brez porednega sijaja, odgovoril, postavivši se pred njo velik in plečat, razširjenih nog. z rokama v žepih svojih sivih, od moke nekoliko zaprašenih hlač: — Ugani!... Ona ga je pogledala v oči z nezaupljivim pogledom in zdelo se je, da ni pripravljena za ugibanje ali šalo. — Na zajutrku menda... bi hotela reci poznam jaz tebe .,. — Nisi ufa sila,,, No, povej mi, kaj j*e danes? g 3 SPRETNO, POŠTENO KUHARICO z dose daojo ali večletno prakso sprejme »Narodni hotel v Postojni. Hrana in stanovanje v hotelu, Plača po dogovoru. Istotam se sprejme tudi poštena služkinja. _ TRGOVSKI VAJENEC, star okoli 14 let, dovršil I. gimn. razred, želi priti h kakemu trgovcu. Naslov pri upravništvu. 453 MESLIKANO SOBO išče gospod. Naslov pri upravništvu. 449 NAZNANJAM SLAV. OBČINSTVU da se preselim s svojim vinotočem iz ul. Boccaccio 4 v ul. Udiae 61, gostilna Terviso, kjer točim vipavska in domača vina. Kuhinja vedno preskrbljena. Josip Suligoj. in tudi več za lepe kaže (belic m rumeitic). Kupujem tudi koze lisic, vi er, dihujev itd. po najvišjih cenah. Za ve jc množi 'e pridem osebno na lice me^ta. Pište takoj na D. Trst, V. Cesare Salti-ti (Stadion) gt. IO, II. nadstropja (i ••> POZNANA OSEBA, ki je odnesla kanarčka v Le^go Boschetto 556, se naproša, aa ga Ujoj proti nagradi vrne. _ KOLO »Torpedo* v dobrem stanju se proda v ulici Ruggero Mannu 3, pritličje. (444 PRIDNA KUHARICA za pet eseb se išče. Ponudbe pod »Kuharica« na up»a\ništvo. 4'1 POŠTENO, bogato dekle bi poročilo poštenega uradnika 30 - 40 let starega. Poste rest. Ida 1000 Gorica. 448 f9 pavu , plinov C3K8, tiran za psčl 2 in MlniRe POUX: Angleškega, francoskega, italijanskega, | jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 451 PSIČEK, nežno in ljubko bitje, ki mu je ime Falo, se ie izgubil. Živalica je zelo kratkega značaja. Ušel je iz stanovanja v svetoivan-skem poštnem poslopju in šel s Štirimi gospodi v mesto. Gospodje so naproieni, daj oddajo psička pri družini Prosen v goriimc-novanem poslopju. Dobe nagrado. KROJAČN1CA Av*uit Slular, tU S. Franceseo D'Assisl St, 34. III. nad. j« edina dobroznan® krojačnica v Trstu. 23 Živo ia m $t 2in!Hl, n^adna o?e"a, cement Ps tUnd I. miz Chr:s12 Plllin, Tki ZALOGI: w VId Coroneo Z5 telefon 13-06 Viole n. setlembre 94 tetet. 241 i i i I