1926 MATI IN GOSPODINJA št.9. Še o plačilu in kazni. Kar se tiče plačil, ki jih uporablja jati-vzgojiteljica pri vzgoji, so le-ta jako azlična. Najprimernejše in najnaravnejše ilačilo za otroka je materino z a d o -j 1 j s t v o. Tega materi ni treba izražati iti z besedo, niti a čim drugim; saj se ka-0 že v njenem pogledu in vsem obnašanju, o zadovoljstvo je tem večje in napravi na (roka tem močnejši vtis, čim večji je ma-erin ugled in njena veljava pri otroku in im tesnejša vez ljubezni ju veže. Z besedami izraženo zadovoljstvo ime-mjemo pohvalo. Vendar mati ne sme biti neradodarna s pohvalo, da se otrok ne irevzaine. Kubi naj to vzgojno sredstvo za-o, da otroka po dovršenem dobrem deja-iju spodbudi k nadaljni pridnosti in vztraj-osti. Kako napačno ravnajo v tem oziru larsikatere matere, ki za svojega ljubljen-a nimajo drugega kot pohvalo v U3tih! S em si same vzgoje napuhnjenega prevzet-icža, ki se sam sebi potom dozdeva naj-ažnejša oseba pri hiši. Pohvala, s katero je zvezano tudi zu-lanje znamenje ali dar, jo potem odlika, ati uporablja to plačilo na ta način, da iridnejšemu otroku več zaupa, da ga več-:rat rabi za prav izbrano in odlično delo d. Vendar mora biti pri tem zopet zelo revidna, da ne vzgoji na eni strani na-uha, na drugi strani pa zavisti. Kakor plačila, so pa tudi kazni zelo azlione. Najnaravnejša kazen je vzgojite-ičino, t. j. materino nezadovolj-tvo. Ker pa to dostikrat ne pomaga, je eba otroka tudi z besedo opozoriti na jegovo dolžnost, t. j. opomin. Če pa ati otroku z besedami pove, da ni zado-oljna ž njim, da tega ali onega ni prav ';oril, je to graja. Ker pa pogosto to vojo pri otroku ne pomaga, ztasti če je lati premehka, je treba zapretiti, z a ž u -ati kazen. Zelo važno je, da potem lati, če se otrok ni poboljšal, to kazen idi v resnici izvrši. In tu mora biti lati prav posebno dosledna! če bi kazen imo zažugala, pa bi se dala preprositi ali d kogarkoli odvrniti od izvršitve zažugane azni, bi si sama vzgojila največjega upor-eža, svojeglavneža in nepokorneža, ki ji e bo delal samo v otroški dobi preglavic, nipak vse življenje. Zlasti naj se mati giblje dolgih razgovorov in utemeljevanj; se naj bo kratko in razumno povedano^ a rez dolgih pridig. Zelo primerna kazen je tudi to, če mati aznuje otroka s tem, da mu odtegne 'ako ugodnost, n. pr. igračo, zabavo, po->bno ljubo hrano ali kaj podobnega. Varati se pa mora, da ji otrok z zvijačo ne ™e še do česa boljšega, kakor mu je pa na odtegnila. Zlasti glede pritrgovanja vi rani bodi skrajno previdna, da s tem ne ^ojiš — tatu. Kaj pa glede telesnih kazni? V mar-katerih, zlasti težjih prestopkih, je kazen, "nireč telesna kazen neizogibna. Mati naj bo prerahločutna in prizanesljiva! ri fionovnih prestopkih laži, upornosti in trmi je telesna kazen edino pravo. Seveda pa ne gre, da bi za danes storjen prestopek kaznovala otroka šele jutri, ali celo pozneje. Zato mu le nikoli ne žugaj: »Le čakaj, da domov pridevak Kaznuj prvič takoj na mestu in ti drugič ne bo treba niti žugati I Tudi glede kazni nikoli ne čakaj očeta in otroku tudi ne žugaj: »Le čaka, da ata pride!« Navadno je takrat spomin na prestopek že zabrisan in se otrok čuti v krivici; s tem pa zmanjšaš pri otroku tudi svoj ugled, ker si misli, saj me sama ne more. Poleg tega pa naj oče ne poslane na ta način strašilo, ampak ljubljen in težko pričakovani član družine. — V splošnem pa naj si mati zapomni, da ji bo treba telesno (s palico) le redkokdaj kaznovati, ako bo vseskozi vadila otroka na pokorščino in red, na ljubeznivost, voljudnost in postrežljivost ter ljubezen do sočloveka; skratka, če ga je vzgajala v strahu božjem. Kako skrbi gospodinja za mir v hiši. Mir je eolnčni žarek v hiši. Da ta blagodejni solnčni Žarek svit ohrani, je sicer najlepša, najhvaležnejša, pa tudi najtežja naloga gospodinje in matere. Mnogo gospodinj, žena in mater meni, da to nalogo najlažje reši, če poglavarju družine — gospodarju — vse dogodke, ki bi mogli vzbuditi od njegove strani grajo ali nerazpoloženje, kratko in malo prikrije. V kateri družini pa se ta način družinskega občevanja udomači, se pa tudi vsak dan bolj in bolj razvija toda na svoj način. Na mesto molčanja se prav kmalu prikradejo razni ovinki in naposled celo laž. Četudi tako ravnanje ne bi vodilo do težjega razdora v družini, če bi stvar prišla na dan, vendar vpliva zelo slabo na vse člane družine, ker nekako zrahlja pojme pravičnosti, otopi ljubezen do resnice in ogroža zaupanje. — Pa se zgodi, da gospodinja prikrije gospodarju resnično ceno svoje nove obleke, češ, rečem tu malo manj, pa pri gospodinjskem denarju pridobim. Toda že tu se zaplete gospodinja v neke nerednosti, ki navadno ne ostanejo prikrite in zlasti pri uslužbencih dado povod, da tudi oni s svoje strani gospodinji na ta način katero zagodejo. In tudi to: kako naj žena, mati, gospodinja pričakuje od uslužbencev močnejše in trdnejše moralne temelje, kakor jih ima sama? Zadeve, o katerih nista gospodar in gospodinja enakega mnenja, naj ta dva nikoli ne razpravljata pred uslužbenci ali otroki. Najbolje, da se o tem razgovorita zvečer, ko so otroci že odšli k počitku. Najboljše sredstvo pa, da take zadeve ne dado povoda za prerekanje in razdor, je lepa samopremaga, ki itak spada k najlepšim lastnostim vsake gospodinje. Če je že-na-gospodinja zmožna, razburljivim in celo nepravičnim zadevam z mirnostjo priti v 3kom, se ji bo tudi sicer posrečilo vse ure- iti prav in brez prepira. Vse zadeve pa. ki W kljub aamoDremagi žene-gospodinj« utegnile izzvati prepir v hiši, naj se med prizadetimi poravnajo med štirimi očmi. Gospodar in gospodinja morata svojo avtoriteto celi družini nasproti brezpogojno varovati. Tako naj se n. pr. v gospodarjevi odsotnosti ne vrše take stvari, ki bi se sicer ne smele; pravtako naj gospodinja nikoli ne izda drugačnega ukaza, kakor ve, da bi zahteval gospodar. Istotako naj pa tudi gospodar varuje gospodinjin ugled, ter naj v pričujočnosti poslov ne popravlja ali no izpreminja njenih ukazov. Zlasti v vzgojnih zadevah je taka skupnost in enotnost zelo priporočljiva, da, naravnost potrebna. Oba skrbita drug za drugega, da so njihovi ukazi in odredbe otrokom sveti in zato ncizpremenljivi; zato pa tudi gleda vsak izmed njiju, da otrokom celo pomaga izvršiti dane ukaze. Kar se nerednega in nerodnega zgodi v gospodarjevi odsotnosti, naj gospodinja sama vravna in popravi. S tem, da za take stvari kliče gospodarja na pomoč, kaže svojo nezmožnost in si kvari ugled. Seveda je dobro in potrebno, da ga o teh stvareh obvesti, ko so že poravnane, da ima gospodar pravo sliko o njenem delu, pa tudi o ostali družini. Nikoli pa naj ga v tistem kratkem času, ki ga ima mož-gospodar odmerjenega za miren počitek v krogu svoje družinice, ne trapi s pripovedovanjem in naštevanjem vseh podrobnih prestopkov otrok in družine. Mnogo bolj naj skrbi, da se v tem krogu mož res dobro in udobno počuti, vso zadeve, ki morajo biti pa tudi njemu znane, naj prihrani za mirne večerne ure, ko se sama nemoteno in v miru lahko o vsem porazgovorita. Takrat že tudi v mira napravita delovni načrt za prihodnji dan. —• V takem skupnem in sporazumnem delu uspeva mir v družini in se množi tudi njeno blagostanje. Domača lekarna. Spomladi nabrane smrekove vršičke lahko napraviš za zdravilo proti kašlju itd, Smrekove vršičke pripravimo lahko takole: zvagaj 1 kg vršičkov in 1 kg sladkorno sipe in denf v širok kozarec najprej vršičke, nato posuj sladkor in zopet vršičke, na vrhu pa mora biti sladkor. Kozarec zaveži 3 papirjem in ga nekoliko nabodi z iglo, postavi ga za 14—20 dni na solnoe, da se sladkor popolnoma stopi. Nato tekočino precedi in nalij v majhne steklenice, zamaši in shrani. Ali pa: Stresi vršičke v lonec in jim prilij za par prstov na visoko vode. Pokrij in duši počasi, da dajo vršiči mokroto iz sebe. Nato vršiče precedi in pretlači skozi Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vzajemna zavarovalnica LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini te vrste! — Podružnice v CELJU, Bratf it. 33 — ZAGREB, Hacclnova ulica 12 — SARAJEVO, Kmiim ulic« 15 in r SPLITU, ulica XI. puka. J4 i močan prtič, tekočino zmeri in pridem na vsak liter tekočine H kg sladkorja in kuhaj počasi, da vre pol ure. Še nekoliko gorko nalij v steklenice in popolnoma ohlajeno zamaši. Posebno se priporoča proti vsakršnemu kašlju. Vzame se 1 ka-vina žlica 3 krat na dan. Trpotčev sok se pa pripravi takole:: Naberi v majniku trpotčevega listja, zmelji ga v mesnem stroju ali stolci v možnarju; Btolčenega devaj v lončeno skledo in drugi dan ga ožmi skozi močan prtič. Na vsak liter tega soka prideni 1 kg sladkorja in kuhaj 15—20 minut, (naj vedno vre). Nekoliko ohlajenega nalij v majhne steklenice, ko je hladan, ga zamaši in na hladnem hrani. Ta sok jemlji po žličicah trikrat na dan, ali pa zavri vodo in prilij žličko trpotčevega soka, je ravno tako zdravilen. Gospodanja ve, da je češenj zelo zdravilen. Matere navežejo otroku češenj na vrat in črvi (gliste) bežijo od otroka. Češenj je zelo priporočljiv proti griži. Ako imaš grižo, jej surov sesekljan češenj mešan s surovim maslom ali kruhom. Na Hrvatskem zelo dosti pojedo češnja s kruhom; češenj se priporoča posebno onim, ki tiTpe na prebavilih. Češenj da okusno salato, ako ji primešaš kak strok sesekljanega, posebno za k fižolu in radiču ga priporočam. M. R. Obramba proti nalezSji-vim boleznim. III. Griža. Obolenje za grižo povzročata dva povzročitelja: bacii in pražival ameba. Griža je obolenje debelega črevesja, zato nahajamo bacile izključno le v blatu, po katerem zapuščajo telo. Njih odpornost proti zunanjim uplivom je manjša kot pri bacilu tifusa. Uspešno se razvija le v človeškem telesu, živalim ne more škodovati. Zunaj v naravi naglo pogine, 1—2 odstotni sanitol ga uniči v 10 minutah. Kakor pri tifusu tako je tudi tukaj raznašalec bolezni bolnik. Največ se bolezen raznese pri direktnem dotikanju bolnika ob nezadostni snagi v tesnem stanovanju z mnogimi družinskimi člani. Okuži-tev je mogoča tudi po bolnikovih predmetih, onesnaženih živilih in po vodi, vendar ie ta način prenosa redkejši kot pri tifusu. Širjenje griže pospešujejo muhe, ki lazijo po bolnikovih odpadkih in 3edajo na živila. Obramba proti griži temelji v s t r o g i osebni snažnosti, v čiščenju bolnikove okolice in v sprotnem razkuževanju njegovih odpadkov. Glavno vlogo igrajo roke, po katerih pride povzročitelj bolezni v usta in odtod v črevesje. Zato je umivanje rok pred jedjo, po dotiku bolnika in po vsaki uporabi stranišča neobhodno potrebno. Pri tem pa se poslužujmo vedno kakega razkuževalnega sredstva, zakar priporočamo Sanitolovo raztopino. Zadovoljiti se ne smemo le s površnim oplako-vanjem, marveč naj vsako umivanje traja najmanj 5 minut. V bolnikovi sobi naj bo vedno pripravljena posoda z razkuževalno tekočino 81 Poleg rok bodi naša prva briga razkuževanje bolnikovih odpadkov. Polijmo jih z enako množino apnene vode, preme-šajmo in pustimo stati nekaj ur; šele zatem jih izlijmo na gnojišče. Po vsaki izpraznitvi očistimo nočno posodo, prekuhaj-mo jo v lugu ali umijmo z razredčenim sa-nitolom. Ako hodi bolnik na stranišče, ga razkužimo po vsaki vporabi z vrelim lu-gom ali s sanitolom, v greznico pa nalijmo apnenega mleka, katerega napravimo tako, da prilijemo apnu štirikratno množino vode. Stranišče mora biti zakrito in prav tako tudi jama za odpadke. V krajih, kjer nimajo stranišč, zakopljemo okužene iztrebke v zemljo vsaj pol metra globoko. Z vso marljivostjo in vnemo skrbimo za snago v stanovanju! čiščenje ponesna-ženih mest z vročo sodo in brisanje klopi, stolov in kljuk s sanitolovo raztopino bodi naše dnevno opravilo. Umazano perilo pa namočimo v sanitolu ter ga pred pranjem prekuhajmo v lugu. Za časa griže ne jejmo neprekuhane hrane in ne pijmo nepreku-hane vode ter surovega mleka. Vsa živila imejmo pokrita, da jih ne okužijo muhe in druga golazon. Končna razkužitev obstoji v temeljitem očiščenju bolnikove sobe potom beljenja in umivanja tal, pohištva in oprave po načinu, opisanem pri jetiki in vročinski bolezni. Sežgimo vse malovredne predmete: slamo, papir, cunje itd., prekuhajmo perilo, namočeno v sanitolovi raztopini ter presolnčimo in prelikajmo vrhnjo obleko. Griža je bdezen, katero je treba prijaviti zdravstveni oblasti, da p odvzame varnostne odredbe. Njena umrljivost je znašala v Sloveniji leta 1920 — 22 odstotkov. Razsaja osobito v zanemarjenih krajih, kjer se širi z vso brzino in zahteva mnogo življenskih žrtev. Vrtnica. Junij—rožnik. 2e samo ime nam pove, da v tem mesecu zacvete kraljica in prvenka med cveticami, vrtnica ali roža. Razveseljuje nas s svojim prekrasnim cvetjem in s svojim prijetnim, blagim vonjem. Vrtnic je brez Števila vrst. Razločujejo se med seboj po obliki, rasti, barvi in tudi po vonju. Po obliki jih razločujemo v visokostebelne ali grmovke, v piramidne rasti in v vrtnice plezalke. Po rasti razločujemo hitrorastoče in počasi-rastoče. Po barvi so bele, rumene, roža-ste, rdeče in vijoličaste. Rumene se stopnjujejo od bledorumene do temnorujave, od nežnorožaste do svetlordeče, od rdeče do skorajčrne. Da lažje pregledamo veliko število vrtnic, jih delimo še v posebne skupine. Najbolj priljubljene izmed teh skupin so sledeče: Stopernice aH centifolije, Sto-pernice so doma v Perziji, od koder se je preselila k nam In krasi naše vrtove. Cenimo jo radi lepega napolnjenga cvetja In prijetnega vonja. Priporočljiva je posebno zato, ker je zelo trpežna. Prežim! najhujšo zimo brez zavetja. Goje jo zlasti po kmečkih vrtovih. Barve je bledordeče, temnordeče in temnordečepikaste, jl^i nordeče in snežnobele. ' Bolj fine vrste in proti mrazu boli občutljive so teje. Teja je doma v Indij/ 1789,' nas j« Na Angleško je bila prenešena leta Potem je prišla na Francosko. Pri udomačena od leta 1824., več kot 100 [ej Teje cveto obilno in razprostirajo nežen zelo blag vonj. Prve teje so bile le rume^ ne. S pomočjo vrtnarske vede je pa dan-danes nebroj vrst tej, ki se razločujejo po vseh mogočih barvah. Tejam sorodne so teje polutanke ali liibridke. Te rože so vzgojili iz tej fo po-navljank na tak način, da so teje umetno uprašili s cvetnim prahom ponavljank in potem nasejali seme, ki so ga od teh dobili. Te vrste vrtnice so krasne, obrezovati se morajo na dolgo. Za zimo se morajo dobro pokriti, ker so precej občutne proti mrazu. Ponavljanke ali remontantke. Ime že samo pove, da se cvetenje teh rož večkrat ponavlja. Pri nas dvakrat. Precej občutljive so proti mrazu in vsled tega potrebujejo dobre odeje za zimo. Mahovke pripadajo stopernicam. Njih v različnih barvah cvetoče glavice izgledajo, kot bi bile povite v drobno bodičast mah. Zelo so lepe, cveto le enkrat na leto, zato jih pri nas ni veliko. Mesečnice ali bengalke. Te vrste vrtnice so grmičevke, ki so zelo hvaležne, Zacveto sredi junija in cveto neprenehoma do zime. Obrezovati se morajo na kratko, Proti mrazu niso zelo občutljive, a nekoliko odeje jim zelo dobro de. Po barvi so: bele, bledordeče, svetlordeče in ene vrste zunaj rumenkaste, znotraj rdeče ali svetlordeče. Vrtnice plezalke. K nam smo jih dobili iz Severne Amerike,Vzhodne Azije in iz Afrike. Njih cvetje je podobno velikim grozdom, polnim prelepega rdečega, ble-dordečega, belega in rumenega cvetja, Cveto navadno le enkrat na leto. Dobe ee pa tudi take vrste, ki večkrat cveto. Sadimo jih ob zidovih, plotih, cestah ali jil> pa razvrstimo. Razmnožujejo se vrtnice s požlaht* njevanjem aH cepljenjem in sicer vrtnice, ki imajo visoko deblo, S potaknicami se razmnožujejo vrtnice grmovke in plezalke. O pomnoževanju napišem v prihodnji številki. Vsaka lepa stvar ima dosti sovražnikov, tako tudi vrtnice. Sovražnike moramo odganjati in uničevati. Uši in gosenice je najlepše z rokavico na roki pomečkati ali pa dotični del odrezati in golazen um- DOBRO BLAGO I NIZKE CENE! »OBLAČILNICA« manufaktur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta t Ima najlepšo In največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga ' ^ po izredno nizkili cenah Naročniki »Domoljuba«, kupujte«*""' fakturno blago le pri »OBLAČILNIO (iti. Proti raznim glivam je priporočljivo Jkropljenje z 2% raztopnino bakrene ga-lice. Potresanje z žveplenim prahom tudi dobro učinkuje proti glivam in ušem. Mladike, ki pribodejo iz korenin ali irastejo na deblu, treba pridno odstranjevati, ker ti izrastki zelo slabe razvoj vrtnice, Snaženje madežev. Črnilove madeže v pisani volneni in bombaževi tkanini namaži z glicerinom in Izperi z vodo in milom. Belo blago peri z limonovo kislino. Rmene madeže, ki ostanejo, izperi s slabo raztopino ščavne soli. II. Kapaj na madež svežega mleka, pobiraj mleko z bato, dokler ne ostane čisto, potem izperi v milnici in izbriši. III. Zmoči madež z mlekom in deni ga na solnce, ko se posuši, izperi z limo-novim sokom. Ponavljaj, dokler ni čisto. IV. Moči madež z gobo namočeno v bcncinu in izpiraj s čisto vodo. V. Peri s fižolovo vodo. VI. Kani na madež vrelega govejega loja. Črez dve uri izperi loj z gorko vodo In milom, ostanek izbriši z vinsko kislino. VII. Namaži s terpetinom in izperi. VIII. Za pleteno blago raztopi v 500 delih vode 25 gramov kristalizovane sode. V 100 delih vode 20 gramov klorovega apna. Zmešaj obe vodi in postavi posodo v teman prostor. Ko stoji 24 ur, odlij od gošče tekočino in spravi jo v črni steklenici na temnem kraju. S to zmesjo moči čml-love madeže in izperi takoj s čisto vodo. IX. Omadeževano mesto namoči takoj v mleko in pusti stati, dokler se mleko ne skisa, mencaj v mleku in izperi. Ponavljaj, dokler ne izgine. Dobra je tudi zmetka. X. Iz sukna spravi črnilo redka raztopina klorovega apna ali javelska voda. Črnilo odrgni prav previdno z nožičkom in spusti čistilo skoz malo cev nanj, ali pomoči ga s peresom. Samo kaplja se sme dotaknili madeža in še to moraš popiti takoj z gobo, posušiti s pivnikom. Če se je izpre-meniia barva blaga, pomagaj z barvilom. XI. Peri anilin z alkoholom. XII. Za močno volneno tkanino rabiš lahko raztopino ščavne soli. Na liter vode kavina žlička. Namoči gobo v tej raztopini deni jo na madež in pusti stati deset minut, potem izbriši s platnom. XIII. Zmešaj špirit in jesih, moči madež ž njim, suši z bato in izpiraj z vodo. — Sploh pa je s črnilovimi madeži taka, da nam izje rado močno čistilo poleg madeža tkanino. Zato perimo madeže, dokler so sveži, sicer je bolje madež nego luknja. Deževne kaplje se poznajo na marsikateri tkanini. Razpostri obleko na dili in pokrij je z suho ruto. Vrh suhe rute razgrni dobro ožeto platno, po nji gladi z vročim likalom, dokler ni suha. Nato vzemi obe ruti raz obleko in krtači jo, dokler je =e vroča, da se uravnajo niti in dlačice. Praktični migljaji. Med — otroško zdravilo. Otroci, po-pno tisti, ki hitro rastejo in so bledični 11» Slabotni, že sami čutijo, odkod dobe po-tooe. Imajo namreč prav posebno poželenje Po sladkarijah vsake vrste. Nobena slaščica jim pa toliko ne koristi, kakor med. Poleg tega, da ga vsak otrok rad uživa, je pa treba upoštevati tudi to, da je med tudi lahko in celo najlažje prebavljivo hranilo. Tudi je izvrstno blažilno in pomirjujoče sredstvo za notranje organe, posebno pa za živce. Zaradi velike vsebine sladkorja pospešuje tudi razvijanje telesne toplote. Posebno priporočljiv pa je pri nervoznih pojavih, razburjenosti in nespečnosti, pa htdi pri slabi prebavljivosti, bledici in slabokrvnosti. — Mati, ki daje svojim otrokom medu, prihrani pot k zdravniku in vse stroške za lekarniška zdravila. Glavičaste solate (t. j. njenih sadik) ne zasade na preveč solnčne in suhe gredice, ampak na bolj senčnate in vlažne. Če si prisiljena jo saditi na solnčne gredice, položi ostanke že izrabljenega gnoja okoli sadik kar zabrani dostop solnčnim žarkom prav do korenine in ohrani zemljo dalje časa vlažno. Tudi se pri zalivanju izrabijo še zadnji ostanki gnoja, ki bi se sicer brez koristi izgubili na površju gredic. Tudi ostane zemlja po zalivanju delj časa vlažna in mehka, kakor pa če je izpostavljena takoj vročim solnčnim žarkom. Gospodinja vedi, da se muhe iz kuhinje preženejo, ako dodaš apnu, kadar beliš kuhinjo, nekoliko lizola. Gospodinja vedi, da se meso, kakršnokoli, osoli ravno, preden ga daš v pečico, zakaj sol mu vzame sok, če ga poprej solimo. Gospodinja vedi, da v mehko kuhano jajce je, ako ga denemo v vrelo vodo, da v njej vre 3 minute. Vedi, ako hoče meso dišati, ga operi z vodo, v katero primešaš par žlic kisa in še enkrat v čisti vodi speri. Da obvaruješ v vročini meso par dni sveže, ga zavij v platneno krpo, katero zmoči v kisu in ožmi. Ali pa meso položi v kozo, prideni žlico masti in ga prav hitro speci (par minut) ter postavi na hladno. Na ta način ga tudi par dni ohraniš. M. R. Iz otroških ust. Pridobitveni prebrisane«. Mali Slavko — edinec je požrl dinarski novec. Oče v strahu pokliče zdravnika in ob enem obljubi, da bo dinar dobil Slavko, če ga srečno dobe iz njega. Brez vsakršnih ovir se je to zgodilo čisto po naravnem potu in Slavko je bil za en dinar bogatejši. — Drugi dan prijoka Slavko vnovič k očetu in na vprašanje, kaj se je zgodilo, odgovori: »Joj, dva dinarja sem požrle Po prvi spovedi. Markec je pravkar prišel od prve spovedi in na vso moč joka. Stric Tone: »Markec, kaj pa se je zgodilo?« — Markec: »Gospod so mi rekli, naj zrno-lim tri očenaše.« — Stric Tone: »Le stori tako, kakor so ti naročili.« — Markec: »Ko pa samo enega znam.« Previdno poročilo. Mala Lizika, ki jo je mama poslala v trgovino, je po poti izgubila denar, je hitro prišla nazaj in pripoveduje mami: »Veste, mama, mala deklica je po cesti tako jokala, ker je denar izgubila. Vsi ljudje so se ji smejali, samo jaz ne.« — Mama: »Kako pa, da se ti nisi smejala?« — Lizika: »Ker sem bila jaz tista mala deklica.« Arabska pesem o kavi. Pridi in uživaj kavo na krajih, kjer je postavila svoj prestol; kajti ,božja dobrot-ljivost obdaja one, ki jo uživajo. Lepota preprog, sladke radosti življenja, družba gostov, vse to nam kaže kraj, kjer prebivajo blaženi. Nobena skrb se kavi ne more ustavljati, vse neprijetnosti življenja so pozabljene, ko pogledamo ponujeno čašico. Nobene nadloge ni tam, kjer prebiva kava, globoko se prikloni skrb pred njeno močjo. Pij poln zaupanja in ne poslušaj govoric neumnežev, ki jo preklinjajo. Slavospev kavi. Aleksander Pope (angleški pesnik, živel 1688—1744): »Kava napravi politike modre in jih usposablja, da vidijo stvari z odprtimi očmi naprej.« Voltaire (1694—1778), francoski pesnik, pisatelj modroslovec itd., je jako rad pil kavo. Nekoč je prišel zvečer k njemu mlad doktor in je videl, ko je Voltaire ravno srebal časico kave. »Za božjo voljo 1 Vi pijete zvečer kavo! Kava je počasen strup!«, je vzkliknil doktor. »Seveda mora biti zelo počasen, reče Voltaire mirno, saj ga pijem že šestdeset let.« In ga je nato pil še več let. Knjižica »Temeljito in res-ničnoporočilookaviinkavnem drevesu, Leipzig, 1717«, piše: »O sok prijetnosti! Moj duh je vzradoščen po tebi, tvoja čudotvorna moč daje najlepšemu življenju najboljšo primes in podi temno spanje iz naših oči.« m NAZNANILA d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsa« kemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! d Novomeški zob. atelje Filip Ogrič-a je zaprt do konca tega meseca, n Petnajstletnic« orlovskega odseka v Št. Jerneju se vrSi dne 20. t. m. Ob 2. popoldne litanije, nato telovadni nastop Št. Jernejske orlovske