222	—	4.	IctO«	Poštnina	pavšalirana.	Današnja	številka	velja	2'—• & V L/JtlljljSltll* SOfeotO. 17« SCptcilifo^Ž^TiEl^i«
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta zf enkrat 2 K, večkrat popust.
Ifna rfMfi|7a sklicuje za jutri, v nedeljo, 18. sept. 1111(1 MM ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani
N SHOD.
Dnevni red: 1. Poročilo strankinega načelstva o aferi Pesek in o županskih volitvah v Ljubljani. Poroča narodni poslanec Ivan Deržič. 2. Komunalna politika In draginja. Poroča občinski svetovalec Ivan Tavčar.
Razpust ljubllanskega občinsk. sveta.
Ljubljana, 16. septembra. Kakor ham poročajo iz informiranih krogov,
Se je pokrajinska vlada za Slovenijo odločila, da razpusti ljubljanski občinski svet in razpiše v najkrajšem času nove občinske volitve. S tem bi zaenkrat odpadla tudi ponovna volitev župana. Do novih volitev bi vodil občinske posle yladni komisar.
, * g Večje lčonTuznostl ni mogla zagreniti pokrajinska uprava za Slovenijo, jkakor jo je glede ljubljanskega občinskega zastopa. Občinski svet je z veliko večino izvolil Antona Peska za ljubljanskega župana. Pokrajinska lada je bila (vsaj tako zatrjuje) zato, a se Antona Peska predlaga v potr-litev. Iz že dokazanih vzrokov se je ez noč premislila in zavzela stališče, da Antona Peska ne predlaga v potrditev. Potem je pokrajinska uprava zpisala nadomestne volitve. Naen-rat pa je zopet spremenila svoj ukrep J preklicala razpis volitev. Novo izvoljene občinske svetovalce je klicala na inkete in razgovore o občinskih gospodarskih vprašanjih. Oficijelno se je priznalo funkcije novoizvoljenih občinskih svetovalcev. Stari občinski svet Se je že zdavnaj smatral za razrešenega Svojih dolžnosti. In glej, čez mesece fcg je pokrajinska vlada postavila na
Vseu^liški
knii v
Uredništvo:'
VVolfova ulica 1/1. Telefon 360' Uprava :
Telefog 44. » .	I	ne	vračajo.
JUblia*.' /priložiti znanik* ■Idfll. /igovor.
stališče, da mora stari občinski svet izvrševati svoje posle. Tekoči teden je pokrajinska vlada naročila, da se ima takoj izvršiti nova volitev župana. Volitev se ni vršila in kakor zadnja poročila pravijo, se tudi ne bo. Pokrajinska uprava je prišla do novega sklepa. Občinski svet se razpusti in razpišejo splošne volitve. Sklep pobija sklep in nihče ne ve, kaj se bo pravzaprav zgodilo. Pokrajinska uprava koleba sem in tja ter vsi njeni ukrepi kažejo, da no ve, kaj naj pravzaprav ukrene. Da s. tem ugled državne uprave trpi, menda ni potrebno posebej povdarjati.
Med prvimi smo zavzeli stališče, da se more pravično izpopolniti občinski svet ljubljanski, vsled razveljavljenja komunističnih mandatov, le na ta način, .da se takoj razpišejo v Ljubljani splošne volitve. Izgotoviti pa se morajo novi volilni imeniki in uvesti reklama-cijskp postopanje. To zahtevo je predložila NSS tudi pokrajinskemu namestniku še pred razpisom nadomestnih volitev. Seveda brez uspeha.
Sedaj se je pokrajinska uprava odločila za to, kar bi morala že zdavnaj storiti. S svojim intrigantskim zavlačevanjem je preprečila, da Ljubljana še do danes nima svojega zastopstva; mestna občina je pa utrpela ogromno škodo.
Za zboljšani® nase
A; Beograd, 16. sept. Ena izmed navedb, ki naj bi se po mnenju finančnega miuistrk dr. Koste Kumanudi-j|a uporabila v svrho zboljšanja tečaja dinarja, naj bi bilo ukinjenje svobodne trgovine z valutami in devicami. Vsi ti posli naj bi se izključno (poverili Narodni banki. Druga važna (odredba finančnega ministra, ki jo (namerava za sedaj predlagati, bi obstojala V tem, da se našim trgovcem prepovedo za leto dni plačila v ino-iemstvo, Po računu strokovnjakov (dolgujejo sedaj naši trgovci inozemstvu okoli 250 milijonov frankov. Naši trgovci kupujejo za vsako ceno tujo valuto, kadar poteče plačilni rok. To je poleg ostalih vzrokov
istOtako povod padanja dinarja. Da bi se odpravil vsaj ta razlog, je finančni 'minister Kumanudi sklenil, odcediti,', da se odlože za leto dni plačila trgovcev. .To bi se moglo doseči na dva načina, bodisi s tem; da bi država jamčila za vse te dolgove trgovcev bodisi da bi jih takoj izplačala, pri čemer bi bila obvezani vsi trgovci dolžniki, da počenem letu povrnejo dotične vsote v isti moneti, v kateri jih sedaj dolgujejo inozemstvu. Tekom današnjega dne bo finančni minister izdelal definitivne predloge o odredbah za zboljšanje tečaja dinarja. Ti predlogi bodo predloženi na odobrenje ministrskemu svetu.
trplnfmi* našega naroda v
Darda, 16. sept. Madžarske oblasti )na izpraznjenem ozemlju v Baranji se Vedno niso prenehale s preganjanjem našega naroda. V Mohaču so ponovno aretirali veliko število' Srbov, Šokcev in Židov. V zaporu so jih pretepali s puškinimi kopiti ter jih mučili na razne načine, ne glede na to, ali so v času naše okupacije sodelovali pri političnem delu. Na ta način so madžarske oblasti vršile grozodejstva nad moškimi in ženskami. Nekdo, ki je srečno 'prešel novo demarkacijsko črto pripoveduje, da so madžarski orožniki po trpinčenju svojih žrtev odšli v njihove hiše,ter jih popolnoma demolirali. O priliki prihoda madžarskih orožnikov y,
Sumberg in Lančuh, je bilo do smrti pretepeliih okoli 300 Srbov, Srbkinj iri njihovih otrok. Poleg tega so napravili tudi veliko škodo njihovemu imetju. Ententna misija je radi poročil o zločinskih in nečloveških činih madžarskih oblasti, o čemur je .predložila podžu-panska oblast v Belmoštru dokaze, obšla naše vasi in ugotovila številna zlodejstva madžarskih oblasti v toliki brutalnosti, da je angleški major For-cer, član pečujske ententne misije, v nekem kraju z zgražanjem vzkliknil: »To je pravo divjaštvo!« Iz mnogih vasi pošilja ljudstvo obupne prošnje, naj se stori zanj vse, da bi se moglo preseliti na naše ozemlje.	'	\
Madžarski terorizem na Burškem.
Praga, 16. sept. (Izv.) Praški listi javljajo, da je položaj na Zapadnem Madžarskem . neizpremenjen. Madžarske tolpe slej ko prej terorizirajo prvi pas. Tudi avstrijsko mejo neprestano vznemirjajo. Drufei pas je trdno v rokah redne madžarske vojske, ki nikakor ne namerava zapustiti to ozemlje. Madžarska vlada nadaljuje komedijo in tudi napovedanega ententnega ultimata ne bo spoštovala, ker ta ultimat preti samo z gospodarskimi represalijami. Madžari se teh gospodarskih ukrepov ne boje, ker bi se posledice opazile Šele v nekaj mesecih in bi zaradi tega taka nota bila za Madžare le koristna in bi oni z njo le pridobili, na Času.	.
Dunaj, 16. cept. Uradno se poroča; Tudi pri kraju Karl vzhodno od
meje pri Kirchschlagu so začele madžarske tolpe kopati strelske jarke. Pri Kirchschlagu se opažajo Številne madžarske tohe. Danes s0 naf“ truplo pogrešanega brambov. Kraff-ta in ga pokopali na. pokopališču v Kirchschlagu.
Dunaj, 16. sept. (Izv.) Po zadnjih semkaj dospelih vesteh se bo veleposlaniška konferenca sestala v soboto ali ponedeljek in sklenila odgovor na zadnjo madžarsko noto. V diplomatskih krogih pričakujejo, da bo nova nota veleposlaniške konference zadostovala, da zlomi odpor madžarske vlade. Drugo vprašanje pa je, ali bo madžarska vlada dovolj močna, da bo BurŠko tudi očistila tolp, ki še vedno terorizirajo prebD
valstvo.
DEMOKRATI IN STOJAN PROTlC.
Beograd, 16. sept. (Izv.) Več kot gotovo je, da pride g. Stojan Protič
v	parlament. Za sedaj se še ne ve, koliko radikalnih poslancev stoji za njim. Kolikor se čuje, demokrati ne bodo pasivni napram prihodu Proti-ča v skupščino. Kakor se doznava, bodo demokrati zahtevali, da se radikalni klub izjavi, ali pripada g. Protič njegovi stranki in ali ga v tem slučaju hoče izključiti.
AMERIŠKO POSOJILO ČEŠKO-SLOVAŠKI.
Praga, 16. sept, (Izv.) Neki češko - ameriški konsorcij je ponudil češkoslovaški vladi dve milijardi posojila pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudba bo najbrže sprejeta in se bo posojilo porabilo za kritje primanjkljaja.
BOLGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O PADANJU BOLGAR.
VALUTE.
Dunaj, 16. sept.. (Izv.)' Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je po svojem povratku iz inozemstva izjavil novinarjem, da se sedaj približno 250 milijonov levov nahaja v inozemstvu. Ta denar bo gotovo prišel nazaj na Bolgarsko, toda z bolgarsko valuto delajo strašno špekulacijo. Tako je na primer na Dunaju neki mladi mož v par minutah zaslužil 900.000 levov. Na vsak način je' treba nekaj ukreniti, da se bolgarska valuta še bolj ne poslabša.
DARILO MASARYKA IT/ * IJANŠKEMU KRALJU.
Praga, 16. sept. Predsednik Ma-saryk je ,poslal kot darilo italijanskemu kralju srebrn kip sv. Jurija Hradčanskega s pismom, v katerem se zahvaljuje za gostoljubnost Italije povodom njegdvega poslednjega potovanja. V pismu še. spominja Dantejeve svečanosti, čigar spomin bo proslavila tudi češkoslovaška skupno z vsein civiliziranim svetom, zlasti s italijansko razstavo v Pragi,
ČEŠKOSLOVAŠKI PRORAČUN.
Praga,sl;■*£ 'Uradna »Česko-slovertska republika« izjavlja na podlagi informacij na pristojnem mestu, da je vest, katero so prinesle »Lidove Noviny« o končnoveljav-nem državnem proračunu, napačna. KončnoVeljavni državni proračun najbrže še niti koncem prihodnjega -tcA.a ne bo izdelan, in deficit bo, kakor se predvideva, še bolj znižan.
ODNOŠAJI MED POLJSKO IN SOVJETSKO RUSIJO.
Varšava, 16. sept. Poljski poslanik v Moskvi Filipovicz je posetil ljudskega komisarja za zunanje zadeve Čičerina in mu ustmeno protestiral radi netočne izvedbe določil mirovne pogodbe. Poljska vlada želi skleniti z Rusijo trgovinsko pogodbo in izjavlja, da je prpravljena. pogajati se s sovjetsko vlado o vprašanju tranzita, o vprašanju bodeče kon-. zularne konvencije in o pogodbi glede pošte in brzojavov ter drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Poljska vlada žali, da se izpolnijo neke zahteve, med njimi zahteva Poljske po izpustitvi porokov in vojnih vjetnikov do 1. oktovra t. 1. Vlada Poljske je mnenja, da bi se potom odkrite in poštene konference dala odstraniti trajna nevarnost in da bi se moglo na ta način veliko storiti za mirne odnošajc.
tJMIRANJE OTROK NA RUSKEM.
Moskva, 16. sept. Komisija za varstvo otrok pri vseruskem izvrševalnem odboru je poslala amerikanskemu pomožnemu komiteju poročilo o stanju otrok v ozemlju ob Volgi. Tamkaj umre vsak dan velikansko število otrok. Bolnice so prenapolnjene in ne morejo Sprejeti vseh pomoči potrebnih otrok.
ZAROTA V CARIGRADU.
London, 16. sept. Iz Carigrada poročajo: 'Odkrili so zaroto, ki je stregla po življenju šeiku Ul Izlatnu in drugim visokim turškim uradni-
Hrvatski blok.
'Že 'dolgo še pripravlja ustanovitev hrvatshega bloka, ki bi vezal hrvatske opozicijonalne 'stranke in politike, a stvar vendarle ne more postati dejstvo. Kljub navidezni sličnosti opozicijotialnih teženj ni mogoče tako lahko ustvariti zadostne taktične skupnosti, ki bi nudila možnost skupne akcije.
Navidezno najlažje bi bilo doseči enakost med radičevci ter frankovči in zajedničarii. Oboji so temeljiti nasprotniki sedanje ustave, oboje veže neizčrpna mržnja zoper Srbe, ali morda lepše rečeno> zoper srbsko hegemonijo. Zajedničarii so sicer dolgo sodelovali v Beogradu, bili celo v skupni vladi, toda odklonitev njihovega federalističnega ustavnega naziranja po večinskih strankah jih je bistveno približala Radiču in jih nagnila, da so se postavili na stališče negacije, kakor Radič. Bojkotirajo skupni parlament enako onemu in si prav tako delajo pogum z bojevitimi pretnjami in državnopravnimi gestami.
Toda kakor tudi se zajedničarii naravnost silijo Radiču, jih ta nič kaj spoštljivo ne vabi k sebi. Po eni strani predstavlja v primeri s petdesetimi radičevskimi poslanci enajstorica zajedpičarjev ne preveč ugledno četico; še večja pa je razlika, če se spomnimo, s kakim patosom je grmel Radič ves čas svoje politične karijere proti gospodi, proti »kaputašem«, naznanjajoč stanovsko seljaško republiko s kmetsko samoupravo brez gosposkih pijavk. In ravno Zajednica pomeni stranko■/ hrvatske gospode, velikega dela hrvatske inteligence, meščanov. Edinole v Bosni ji pripadajo kmetje, organizirani v posebni »težaški« stranki, ki kaže mnoga stanovska nagnjenja im se je ponovno nahajala z ostalo Zajednico v napetem razmerju. Teh gosposkih za* jedničarjev tedaj Radič nič kaj ne mara.
Zadnjič nekoč je ta popularni hrvatski ljudski tribun izjavil, da mu je od vseh strank radi svojega stanovskega, socijalno-gospodarskega programa najbolj blizu Ljudska stranka. Ta izjava je razumljiva in priznati moramo, da tudi doslej stvarno utemeljena. Toda ravno pučka stranka kaže napram radičevstvu največ kritičnega razmerja, mu stavi največ odpora v svoji men -taliteti• Pučka stranka sodeluje v parlamentu, smatra pasivno in frazaško abstinenčno politiko za vabankno in škodljivo ter ji pr or okuje fijasko. Oči-vidno je, da klerikalni politiki ne bi šli v blok brez zadostnih garancij za spremembo taktike, za spremembo, ki bi likvidirala današnje zadržanje napram Beogradu, skupnemu parlamentu in skupni državi.
Da bi bil Radič že danes pripravljen napraviti kaj takega, seveda ni pričakovati. zato nam je tudi ustvaritev takega opozicijomdnega bloka presojati dovolj skeptično.
Politika UPS je brez dvoma pravilna in utegne prinesti stranki v primernih okolnostih lepe usjjehe. Popularnost cenega, a na koncu koncev vendarle brezplodnega radičevskega stanovskega in plemenskega radikalizma se mora naposled preživeti; s spretno taktiko bi mogla UPS potegniti nase razočarane hrvatske kmete: To možnost imajo klerikalci bržkone pred očmi, zato se njihova pot drži med radikalno in zmerno smerjo v primerni sredinil Morda bodo že prihodnje volitve pokazale, s kolikim uspehom.
Nemške sankcije ostanejo v veljavi.
Pariz, 16. sept. (Izv.^ Na podlagi sklepov vrhovnega sveta glede gospodarskih sankcij proti Nemčiji, sklenjenih meseca marca t. L, po katerih bi se te sankcije'imele odpraviti dne 15. septembra, ako' bi Nemčija izpolnila gotove pogoje, javljajo listi, da Nemčija ni izpolnila vseh obveznosti, med drugim tudi ne določbe, da mora priznati ustanovitev medzav. organizma, ki bo skupaj z nemškimi oblastvi nadzoroval izvoz in uvoz na Porenju in izdajal za to-dovoljenje. Zaradi tega bodo gospo-
ROMUNSKA VALUTA.
Dunaj, 16. sept. (Izv.) Padec
ro-
l;
muskih lejev v zadnjih tednih se pri-
pisuje dejstvu, 'da se je na pariški borzi črtalo kotiranje romunskih lejev,
kom. Sedaj se še ni ugotovilo, v ko« liho in ali je sploh deloval boljševi« ški vpliv. Med čete so razdelili zarotniki veliko število hujskajočih letakov.
ZAKLJUČEK CIONISTICNEGA KONGRESA.
Karlovi Vari, 15. sept. Danes je bila zaključena seja tretjega cloni-stičnega kongresa.
darske sankcije ostale, dbkler Nemčija ne izpolni vseh obveznosti.
Berlin, 16. sept. (Izv.) V Nemčiji se pripravlja načrt za ogromno kritje y zlatu. Gre za najetje ogromnega posojila v zlatu, za katero jamči vse nemško gospodarstvo, v prvi vrsti zelo razvita industrija in poljedelstvo. S tem zlatim posojilom bi se zajamčile vse reparacije in druge obveznosti. Poleg tega bi bilo nemško gospodarstvo popolnoma neodvisno od sedanjih deviznih' špekulacij, ki tako neugodno vplivajo na nemško denarno stanje.
Odločno angleško stališče proti suvereni Irski.
London, 16. sept. (Uradno). Na noto de Valere. v kateri je ta izjavil, da je pripravljen začeti pogajanje, tida le kot zastopnik suverene države, je izjavil Lloyd George, da se smatra njegova nota, v kateri pristaja na konferenco prihodnji teden v Inversu, kakor da ni bila izročena, ker je položaj po prejemu de Valero-ve note postal povsem drug. Ugotoviti pa mora,'da angleška vlada niti za las ne bo odstopila od svojega do-
sedanjega stališča in da se ne udeleži konference, ki bi pomenila, da angleška vlada oficijelno priznava ločitev Irske od ostale kraljevine.
Nauen, 16. sept. Kakor poročajo iz Dublina, so sinfajnovci sporočili Lloyd Georgeu v svojem odgovoru, v katerem javljajo sprejem njegovega poziva k ponovnim pogajanjem, da sedaj ne bo vodja sinfajnovske delegacije Deva-lera temveč Griffich.
BORZNA POROČILA.
Zagre, 16. sept. Devize. Dunaj 15.10—15.20, Berlin 217—218, Budimpešta 46—47.50, Bukarešta 208 do 2155, Italija 985—990, London 890—910, Newyork 234—236, Pariz 1680—1688, Praga 289—290. Švica 4000—4200. Valute: Dolarji 233 do 237, avstrijske krone 16.50—17.50, rublji 18—22, češkoslovaške krone 265, angleški funti 890, napoleondori 760-775, nemške merke 215—216.
Ciuih, 16. sept. Devize. Berlin. 5.35, Holandija 182.50, Ne ,:york 581, London 21.46, Pariz 40.95, Milan 21.73, Praga.6.95, Budimpešta 1.10, Zagreb 2.50, Bukarešta 5, Varšava 0.13. Dunaj 0.47, avstrijske krone 0.40.
Dunaj, 16. sept. Devize. Amsterdam 5J .600—51.700, Zagreb 666 do 670, Beograd 2624—2684, Berlin
1457—1463, Budimpešta 292—295, London 6015—6035, Milan 6890 do 6910, Newyork 1636-1640, Pariz 11.205—11,245, Praga 1869—1875, Sofij«. 1025—1035, Varžava 32.23 do 34.25, Curih 28.275— 28275. Valute. Dolarji 1618—1622, b-lg. levi 1010 do 1020, nemške marke 1452—1458, angleški funti 5980—6000, franc. fr. 11.133—11.175, holandski goldinarji 51.500—51.600. tal. lire 6860—6880, jugoslovl dinarji (tisočaki) 2654 do 2674, poljske marke 33-35—35.25, romunski leji 1435—14457 švicarski franki 28.225—28.275, češkoslovaške krone 1869—1S75, madžarske krone 292—295.
Praga 16. sept. Valute. Marke 77.50, švicarski franki 1438.50,, lire 348, francoski franki 583, funti 309, dolarji 82.875, dinarji 140.25, leji 80, ‘55.50, avstrijske krone 4975, poljske marke 1175, madžarske krone 15.60.
Naročajte in razširjajte Jugoslavijo"!.!
■' ~^rrrr
■Ero?.- Pr. TJrr:. :.
O naivnežih.
»Izgubljeno stvar branijo samo naivneži in taki, ki so od Peska odvisni« Je gapisalo četrtkovo »Jutro«. Ker omenjajo gospodi malo prej tudi moje ime v istem članku, se oglašam še enkrat
V	tej zadevi, kakor mi je mučna, ker ,sem uvidel, da poštena beseda pri goto-
vi	kliki prav ničesar ne zaleže.
Svoje članke pišem za trezne, razsodne in poštene ljudi, ki vedo P Titi zrno od lupine. Ker mi je tov. Pesek do danes povsem tujec, me menda vendar ne zadene oponaša odvisnosti; torej preostane le še očitek naivnosti, ki naj o njem sodi javnost iz sledečega.
Pribijem nastopna dejstva. 1. Kakor vem od verodostojnih prič je živel tov. Pesek v težkih političnih bojih z Nemci v bližini narodnoogroženega Ptuja, ki ki so pazili na vsako količkaj sumljivo kretnjo javnega uslužbenca in bi ga brezdvomno na mah izročili državnemu pravdništvu, ko bi bilo količkaj suma. Istotako je bil kot agitator za dr. Ploja v hudih bojih s takratno ljudsko stranko, ki bi mu tudi ne bila prizanašala, ako bi se bil tako omadeževal. 2. Pribijem, da ni do najnovejšega časa vedela JDS »nadobudna mladež« ničesar o takih deliktih tov. Peska, temveč spletkarila z vsemi mogočimi drugimi sredstvi proti njegovi potrditvi. 3. Pribijem, da do danes dr. Žerjav ni vložil tožbe proti očitku, da je hotel Tribuč kupiti ž njegovim čekom pričo proti Pesku. 4. /'Ne morem si misliti, da bi se našel olikan človek, ki bi na ta način prostovoljno oblatil svojo .osebno čast, da bi prlpoznal dejanje, kakor ga je v »kadl-jevih« aktih »dični nadučitelj«, ki mu »slavnega« imena še danes ne znamo. Ne morem si mislili takega človeka, ako bi tudi prejel zato še tako visoko »Judeževo« nagrado in bi bilo stokrat resnica vse kar trdi. »Tako pripozna-nje«, mi Je omenil ugleden mož, »bi bilo mogoče le med culukafri!« 5. Pribijem, da do danes ne vemo imena prič, ki so nastopile v »kadijevih« aktih in stavim, da jih javnost ne bo izlepa izvedela.
To so — samo nekateri — razlogi »naivneža« ter radi tega tudi »resno« dvomim na resničnosti od »Jutra« povzročene soblazni. Toda to ni glavno. iVsega obsojanja vreden je način, kako Je »Jutro« spravilo to zadevo v javnost. {Mirno trdim, da imamo Slovenci do sedaj tako ogabnega slučaja, kak-r rje ta, ki škoduje brezmejno našemu jugledu v tu- in inozemstvu. To pa je tisočkrat več obsoje vredno kakor vprašanje, ali je Pesek res streljal »kozle« v »letih nerodnih« ali ne. Se li gospodi okoli »Jutra« ne zavedajo tega? Se li fo. Žerjav et consortes ne sramujejo pred lastnimi dostojnejšimi somišljeniki sklicevati se na »priče«, kakor zgoraj omenjeni »dični nadučitelj«? Pfui Teu-tel! Ali ne čitajo dingih listov,, ne vidijo, kako jih brez razlike stranke obsoja vsa poštena javnost? Ali res tiščijo kakor ptič noj glavo v pesek docela brezobčutni za batine, ki jih prejemajo 'dan na dan od vseh strani po glavi? Ali so res izgubili neki ljudje v svoji politični strasti in zaslepljenosti vsak Cut dostojnosti in poštenosti, da jim je vsako blato, vsak gnoj pripravno in dobrodošlo sredstvo obdržati se na krmilu?
Gospodje okoli »Jutra«! List, ki pade na tako nizko stopnjo politične poštenosti, ki brani svoje »nazqre« s tetklmi »dokazi in pričami« pred dostojno javnostjo, Je strup našemu narodu in stranka, ki se zbira pod praporom »Jutra«! In »Pondeljka« vsekakor stranka Jako dvomljive, opolzle .politične morale 1
Vprašanja!
Čudne neverjetne stvari se dogajajo v naši ljubi'državi!
V	modernih državah, ki temelje na pravem demokratizmu se ne love priče, katerim se daje od strani obla-•tev beseda, da bo ostala njihova izpoved tajna.
Ali ni to strahovita korupcija s katero zastruplja naš sedanji vladni sistem celo naše javno in tudi privatno življenje?
Ali ni to umor pravnega, moralnega in socijalnega čuja naše javnosti in po-edinca?
Do sedaj je bilo v navadi, da je imel pri procesih pred upravno oblastjo in sodnijo vpogled v akt le tpžena in tožeča- stranka in od njih pooblaščen zastopnik. To so juristi, ki se stoletja in stoletja pečajo s tem, smatrali v interesu stvari in javne morale za potrebno in stvorih iz tega nazirauja normo.
V	procesu A. Pesek je sedanji vladni sistem to staro normo zavrgel.
Vsak ambicijozen repek demokratske stranke pozna vsebipo proslu-lega akta, le obdolženec — A. Pesek Čaka, prosi in zaklina že dva meseca, da 'se mu poda akt, da dokaže svojo nedolžnost. Ali ne pohujšuje to cele javnosti in razdira red in konsolidacijo razmer, ki nam je tako neobhodno potrebna ?
Ali je upravičena ta vlada, ki sama s svojim nemoralnim ravnanjem zastruplja javnost in pospešuje nered, — ubijati na drugi strani z bajonetom to, kar je sama povzročila? — Kdaj bo to naš narod uvidel?
Hudoroviiil
Veliko i je povzročil članek »Error in persona«, ki smo ga predvčerajšnjim objavili v »Jugoslaviji*. Hvala Bogu, da le	osebam!
Naše ljudstvo je prepošteno in preveč pravično, da ne bi pretehtalo vse okolnosti, ki bi govorile za to. da se razčisti to vprašanje, ko stoji na tehtnici čast rodbine, kar je za poštenega človeka najsvetejše.
Trezen, miren in objektiven člo,vek se bo na podlagi članka »Error in persona«, ki dokazuje stvarno na podlagi skoro neverjetne podobnosti podatkov Antona in homoseksualca Jožefa Peska možnost zamenjave obeh oseb, poglobil v to vprašanje, ga temeljito preštudiral in prišel do novega zaključka.
Gospodje, problemi se ne rešujejo čez noč z židovsko gesto!
Kje tiči vzrok temu hudobnemu početju?
Naš sodnik, ki ima celo življenje opraviti s sličnimi slučaji, pozna dobro psiho svojih strank; ta se bo nasmejal in rekel: »Stara stvar!«
Vi ne poznate sodne psihologije, radi tega boluje Vaš kritičen »jaz« na pomanjkanju objektivnosti vsled Vaše strankarske strasti in zaslepljenosti. Vaše celo mišljenje in ravnanje tiči pod psihozo na strasti in bojazljivosti obolelega subjekta.
Vi radi tega niste sposobni presoditi, da je mogoče, da so tudi Vaše priče dovzetne zunanjemu vplivu.
V procesu (jolia ca. župan Rozman pred vojsko je izpovedala pred sodiščem polovica pri shodu navzočih juristov, profesorjev itd., da je Rozman divje kričal in skakal po odru in druga polovica pa, da je bil popolnoma, miren.
Kdo je v procesu govoril resnice?
V slučaju Pesek tiči cela javnost pod psihozo pravno neutemeljenega izreka in sumničenja, da je Anton Pesek homoseksualen. Da boste tukaj lahko dobili priče, ki so slišale o homoseksualnem Jožefu Pesku in ki bodo vsled oportunizma in strankarske strasti izpovedale taka dejanja o Antonu Pesku, za sodnika razumljivo, za Vas pa iz gori navedenih razlogov nel
Vse okolnosti govore dosedaj zato, da se je homoseksualec Jožef Pesek zamenjal z Antonom Peskom,
Gospodje, samo ako ste resni, stvarni in ne kričava otročad, Se lahko govori resno z Vami, ako bodete pa Hudoroviči, bom prisiljen brez sramu, ker ste Vi začeli biti nedostojni, začel dokazovati na podlagi akta okrajnega sodišča v Celju, v koliko je Vaš Hudo-rovič I. v sorodu s paragrafom, ki govori o javnem pohujšanju.
Ljubljana, 15. IX 1921.
Stefanovič Emil.
Sl Ml
Ko je minister Jovanovič na seji plebiscitne komisije v imenu jugosiuv. vlade izjavil, da kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bo nikdar zapustila in pozabila onih Slovencev, ki so na dan glasovanja storili svojo dolžnost, smo verovali v to izjavo ra pričakovali dejanj. Takrat smo imeli upe in nade, ki smo se ž njimi tolažili. Ako bi nam takrat kdo dejal, da bo koroške Slovence, ki so se zatekli kot begunci v Jugoslavijo, naša vlada šikanirala na vse mogoče in nemogoče načine, bi mi tega absolutno ne bili verjeli. Toda danes vidimo, da smo se varali, bridk«. varali. Za danes hočem opUati križev pot, ki ga morajo hoditi koioski begunci, ako se jim poželi za par dni v: a j pogledati v svojo domovino, kamor jih neprestano vleče med svoje drage domače, četudi se morajo tam skrivati pred nemškimi zverinami pri »Heimatsdienstu«. Predvsem mo‘.a koroški begunec, ako ho'če na Koroške, imeti potni list. Dp sem bi bilo v redu. ako mu policija ali okrajno glavarstvo hotni list potrdi in da dovoljenje v Nemško Avstrijo, se mora izposlovati potom nemško-avstrijskega konzulata šele dovoljenje od koroške vlade,^ da sme stopiti na koroška tla. Tako* dovoljenje se dobi v najboljšem slučaju šele v enem mesecu. Sedaj j>a pride, kar je vse obsodbe vredno: Do-čim velja od nemško-avstrijskega konzulata vidirani potni list za tja m nazaj, dajo naše oblasti dovoljenje samo za tja in ne tudi za nazaj, tako da se mora, ako se hoče priti nazaj, dibiti dovoljenje od jugoslovenskega konzulata v Gradcu. Sedaj pomislite, keroški begunec gre za par dni domov. Ako se hoče vrniti, mora poslati svoj potni list'v Gradec na jugoslov. konzulat, da se ga vidira, od koder ga dobi v najboljšem slučaju v enem mesecu. Ali pa se mora peljati nazaj čez Gradec, kjer mora par dni čakati in to stane reveža begunca mnogo denarja.
Ako bi pa prišel na jugoslovansko mejo; recimo na Jesenice, ne da bi imel od jugoslov. konzulata vidiranega potnega lista, ga kratkomalo pošljejo nazaj in ne pomaga nobena pritožba. — Kontrolni organi se sklicujejo na neko ministrsko naredbo, ki predpisuje tako postopanje tako, da policfjska in poli-tjčna oblast nima pravice izdajati potnega dovoljenja za tja in tudi za nazaj.
To je šikana brez primere! Naša vlada se čisto nič ne ozira na dano obljubo, »da koroških Slovencev, ki so glasovali za kraljevino SHS ne bo nikdar zapustila in pozabila«, tudi se ne ozira na koristi v narodnem oziru, ako koroški begunci od časa do časa hodijo domov tolažit svoje rojake, marveč postopa proti njim slabše kakor proti Nemcem in nemčurjem na Štajerskem. Cernu je bila potrebna posebna odredba za potna dovoljenja za Koroško? Ako morem v druge kraje Nemške Avstrije dobiti dovoljenje za tja in nazaj, zakaj bi to ne veljalo tudi za Koroško? Namesto, da bi se dajalo Korošcem olajšave, kakor se je obljubilo, ker so delali in trpeli za Jugoslavijo, se pa z njimi postopa slabše kakor proti drugim, katerim država ne dolguje toliko. Ta naredba se mora vsekakor revidirati. Kadar se to zgodi, pa naj naša vlada nastopi odločno pri dunajski vladi in izposluje, da ne bo freba imeti za potovanje na Koroško dovoljenje od koroške deželne vlade. Mislimo, da zadostuje, ako potni list vidira nemško-avstrijski konzulat v Ljubljani. Sikan koroške deželne vlade bi si naša država ne smela pustiti do-pasti.
Opozarjamo, da je naše vlade dolžnost, da skrbi za to, da koroški begunci, ki potujejo na Koroško, ne bodejo imeli prevelikih sitnosti. Njena dolžnost je, da drži dano besedo, drugače ji nihče več ne bo zaupal.
Ali smo koroški Slovenci to zaslužili?
Politične vesti.
Ali naj se naša meja proti Madžarski zopet premakne v našo■ škodo? Min. svet je razpravljal o novem madžarskem predlogu, da naj se preloži meja še za 9 km dalje v notranjost naše zemlje, kar znači do Subotice, s tem bi zgubila naša kraljevina znatno ozemlje in velik del bogate in rodovitne zemlje. — Vlada Smatra madžarsko naziranje glede določitve mej kot napačno in temu predlogu ni ugodila. Izdan je poseben memorandum, ki se izroči madžarski vladi.
Umirovljenje bivšega hrvcdslega podbana. Pri zadnjem zasedanju ministrskega sveta je bil timirovljen bivši hrvatski podban dr. Teodor Bošnjak in sicer na lastno željo.
Naš poslanik v Pariza. Za kandidata na mesto našega poslanika v Parizu se predvideva dr. Mihajlo Gavrlloviča. Tozadevni ministrski ukaz bo v zunanjem ministrstvu bržkotne že v par dneh izgotovljen.	•	•
Beležke.
čujemo,
da so se začeli slovenski psihijatri zanimati zadnje čase za alborijansko moralo.
Naj za boga nihče ne misli na slavno avstrijsko ime Albori.
Novo stranko
namerava, čim stopi na krmilo gospod Protič, ustanoviti gospod Kiihnding von Kiihndingl.
Stranka bo stranka jugoslovanskih cionistov; ima že celo svojega cioni-
stičnega pesnika Vinaverja, ki se pa zaenkrat še brani pristopiti k stranki pod velikim rabinom Kuhndingoin. — Pravijo namreč, da je idejni AgrO-Merkur že končan.
Gospod Stanovanjski Urad, ali Doli* Ribnikar
je sprejel v avdijenci svojčas aretiranega stanovanjskega uradnika Besova ter se izredno zanimal za ekspoze o šestmesečni ječi za borih 2000 kron, kar nikakor ne odgovarja tako viso* kemu rangu.
Gospodarstvo.
- iaginia - izvoi
Naročajte »Jugoslavijo"!
»Jugoslavija je podobna prvovrstnemu avtomobilu, ki so ga dali v roke — šoferju Hotentotu.«
»Slov. Narod.«
Stavim sto jugokron proti 100 avstrijskim, da so se gospodje okoli »S. N.« naknadno ustrašili gornje klasične primere 1 — Jugoslavija bi mogla voziti v svetovnem gospodarstvu kakoi prvovrsten avto med vozovi, ali — vozniki so Hotentoti. — Se bolj drastično se je odrezal tisti Franzoz, o katerem pripovedujejo v Beogradu, da je zamenil Hotentota s štirinožcem z dolgimi ušesi, — Torej: država bi bila prvovrstna — ali vladajo jo slabo. Ni ravno potreba, da prisežemo na te primere, ali zanimive in pomembne so le!
V »Jugoslaviji« sem priobčil nekaj razprav o izvozu in uvozu, o valutnem problemu in njega vplivu na draginjo, o carinah in njih posledicah za naš izvoz in draginjo. — Moje članke so ljudje čitali, mnogi zelo odobravali, pa mirna Bosna. Javne diskusije o teh življenskih vprašanjih nifeem mogel izzvati, dasi so bili moji argumenti dovolj težki in tudi obdolžitve precej hude. — V »Jugoslaviji« sem čital edino le to, da so se neki naši mladi politiki zanimali edino za pisca A. G., dasi ga — dobro poznajo. Slab dovtip! 2elel bi stvarne diskusije o vseh teh vprašanjih, ki so važna dovolj, pa naj jih spravlja v javnost Peter ali Pavel ali A. G. Oseba je docela postranska stvar. Ako me kdo prepriča, da v cem-koli nimam prav, mu bom zelo hvaležen in takoj prekličem svoje trditve. Lojalnost za lojalnost!
Ko je padla avstrijska krona v Cu-rihu na 3 centine, je bilo čitati posebno
v našem časopisju zlohotne opazke o
— bankerotni državi. Ta krona se je od tedaj že za šestkrat poslabšala, a do bankerota še ni prišlo. Narobe Avstrijci se prav zdaj ponašajo pred svetom s svojim vzorkovim velesem-njem na prav odličen način in upajo da so krizo prestali.
Danes, ko to pišem, je padla naša krona na — 2:70 cent. Ali bodi to znak našega bankefota? Menda vendar še ne — pač pa je to dokaz, da vodijo, naš državni sicer prvovrstni avtomobil
— Hotentoti. Za liro moramo dati že xo kron, za češko krono nad 3 naše in celo Madjari plačujejo le še 2 svoji kroni ža eno našo. Ako se Ogrska malce umiri in sprijazni z novim položajem, stavim glavo, da bosta njihova in naša krona kmalu al pari.
V svojih dosedanjih člankih sem obširno dokazoval vzroke tej naši mi-
zeriji. Meni se zdi, da bo težko ovreči moja dokazovanja, podprta na kričeče činjenice. Povedal sem, da smo v letu 1919 in 1920 čez 20.000 miljonov aliN 20 miljard kron več uvozili nego izvozili. Odkod denar za tolika plačila v tujini? — Nasproti temu sem navajal vrste blaga in visoke vrednosti, kar je ostalo doma ali smo morali pometati v reke. — Letošnji uvoz utegne tudi prekositi izvoz za najmanj no miljard. Ali je torej čudo, da tako rapidno pada naša valuta, ko mi sami na vseh krajih in koncih kupujemo tuje valute, da plačujemo v tujini kupljeno blago, Ni to edini vzrok padanju naše valute. V svojih člankih_sem se bavil obširneje z raznimi pojavi, ki prihajajo v poštev. Ali namesto poštene javne diskusije o tem problemu čitam v našem časopisju same take reči, ki najvažnejša vprašanja potiskajo v ozadje in pozabljenje in ki nas v fi-nančnem svetu le diskreditujejo. —■' Ako čitam danes kako kratko poro-čilce, ki sem ga vesel, pride takoj jutri mrzel tuš, ki priča, da ne moremo priti do. pametnega in smotrenega dela za zboljšanje dosedanjih napak.
V	»Slot. Narodu* sem čital na pr, to notico:
Kriza v lesni industriji. Zagreb, 2. septembra. (Izvirno.) Pri pokrajinskemu namestniku g. Demetro-viču se je včeraj zglasila deputacija lesnih industrijcev. Deputacijo je vodil g. Turkovič. Lesni industrijci so predložili obširno spomenico, T kateri opisujejo veliko krizo lesne industrije, kateri grozi polom. Lesna industrija je popolnoma v zastoju. Spomenica tudi navaja momente, katere je treba odstraniti, da se industrija izogne težki krizi. Lesni industrijci zahtevajo: a) uk!« njenje izvozne carine, b) nujno in brzo dobavo vagonskega parka za transporte vsakovrstnega lesa In lesnih izdelkov, c) znižanje železniških tarifov.
Ta notica potrjuje vse, kar sem pisal jaz o naši lesni industriji in izvozu. — Lesna industrija, na kateroj smo zelo ponosni, je silno zaostala, les gnije po gozdovih, namesto da bt prejeli zanj miljarde. In, kar je najhujše, kupci iščejo in najdejo nova težišča, kjer ostanejo.
Takoj drugega dne pa čitam v Istem listu članek prijatelja Istiniča, ki pravi med drugim:
»Brezpogojno naj se prepove vsak izvoz dotlej, da zavlada trajno popoln mir. Italija brez našega lesa, našega mesa itd. ne more obstati. Izvažajo se živila v Nemško Avstrijo, da ne pogine. Zaprimo obema ta vir! Pri nas
Giuy de M upassant:
Srečanje.
(Konec.)
Ali je bila to res njegova žena? Ali katera druga, ki je bila podobna kakor sestra? Videl jo že ni šest let in ae je lahko motil
Zazdehala je. Spoznal je njene kretnje.
Zopet se je obnila k njemu, ga Opazovala t mirnimi, hladnimi pogledi od glave do peta s pogledom tujke, ki ni vedela nič o njem in se nato zopet jpzrla po pokrajini.
Baron je bi: veš iz sebe, čakal je in Jo trdovr-itno od strani opazoval. Gotovo!, To je bila njegova žena. Kako neki je mogel dvomit (j Takega peska vendar ne najdeš drugje! Tisoč spominov se mu je zbudilo. Spominov na nežnosti, na mike njenega krasnega telesa. Imela je pegi* o na1 boku, drugo pa na hrbtu nasproti prve. Kolikokrat jo je poljubil! Zopet se ga je polaštila
omama, s katero ga je opajala tolikokrat. Vonj njene kože ga je zopet obdajal in zopet je zagledal smehljanje, s katerim mu je često ovila roke okrog vratu, čut je žuboreči ton njenega glasu, se spomnil njenih nežnih ljubimko-vanj. .
Toda vendar, kako se je izpremenila koliko lepša je postala l Bila je in zopet ni bila. Izgledala je zrelejša, popolnejša, bolj ženska, zapeljiva in požel jen ja vredna, ah, vredna oboževanja in požel jen ja!
In ta tuja, nepoznana ženska, katero je slučajno našel na potovanju, je bila njegova po zakonu. Treba mu je bilo le reči: »Hočem.«
Počival je preje v njenem objemu, živel v njeni ljubezni. Našel jo je sedaj tako izpremenjeno, da jo je komaj spoznal. Bila je druga in vendar zopet ona. Bila je druga, novo rojena, na novo ustvarjeria in zrastla, odkar jo je zapustil; in vendar je bila zopet ona, ki jo je imel, le z umerjenejiimi kretnjami, izrazitejšimi potezami in
manj otroškim smehljanjem. Bili sta dve ženski v eni, pri kateri se je spajal velik del nepoznanega, novega z velikim delom ljubljenih spominov. Bilo je nekaj čisto posebnega, vznemirjajočega, begajočega, begajočega, nekak ljubavni misterij s čudovito mikav nostjo. Bila je njegova žena v novem telesu, v novem mesu, katerega se njegove ustne še niso dotaknile.
In mislil je, se človek v šestih letih v resnici irpremeni. Le obris je mogoče spoznati, yčasih pa se tudi ta izgubi.
Kri, lasje, koža, vse se obnavlja. In ako se ljudje dolgo niso videli, najdejo v resnici popolnoma druga bitja, dasi so ista in nosijo ista imena.
Tudi srce se more izpreminjati, ideje in nazori se izpreminjajo, tako da v 40 jetih po dolgih trajnih izpre-. membah živimo življenje štirih petih različnih, absolutno novih ljudi.
Tako je premišljeval, ginjen na dnu svoje duše. Kar se je omenil onega večera, ko jo ja presenetil v sobi knegi-
nje. Nič več m bil jezen. Saj ni imel pred seboj več one ženske, male, suhljate, živahne punčke od takrat.
Kaj naj stori? Kaj naj ji poreče? Kako naj govori z njo? Ali ga Je spoznala?
. Vlak se je zopet ustavil. Dvignil se je, pozdravil in dejal: »Berta, ali imate morda kako željo? Ali Vam morem s čim postreči?«
Premerila ga je od glave do pete In odvrnila brez začudenja, brez zadrege, brez jeze, vendar z malomarno ravnodušnostjo: »Ne, zahvalim ... ne potrebujem ničesar!«
\ Izstopil je in prekoračil parkrat. peron, da zbere kakor po padcu svoje misli. Kako naj se zadrži sedaj? Ali naj gre v drug vagon? To bi se videlo, kakor da beži. Kazati se galantnega, uslužnega? To bi napravilo vtis, da prosi oproščenja. Govoriti z njo kakor gospodar? Stal bi pred njo kakor paglavec, sicer pa nima do tega več pravice.
Zopet je vstopil. Ona je med njegovo odsotnostjo uredila svojo toaleto in, ležala sedaj ravnodušno in bleščeč lepote na svojem mestu.
Obrnil se je k nji in dejal' »Ljuba moja Berta! Ko sva se po čudnem slučaju po šestletni ločitvi, ločitvi brez nasilja, zopet našla, ali naj se smatrava še nadalje za nespravljiva sovražnika? Sedaj sva tu skupaj. Svojega prostora ne zamenjam. Ali bi nc bilo najpametneje, da kramljava kakor ,.. kakor ... kakor dva prijatelja do konca svojega potovanja?«
Odgovorila je mirno: »Kakor želite.«
Molčal je, ker ni vedel, kaj naj stori. Nenadoma pa se jo upogumll, se .približal, se spustil na srednji sedež In rekel z galantnim glasom:	»Vidim,	da
Vam je treba dvoriti. Naj bo! Sicer ml bo to le prijetno, ker Vi ste očarljiva. Niti predstavljati si ne morete, koliko lepša ste postala v teh šestih letih! Ne poznam ženske, ki bi napravila name mičnejšega utiša, kakor Vi, ko st« s«
Jiarašca Hrag-irija, ker se vse (!!) izvaža, baje da bi se dvignila valuta. a ta pada kljub tejrm (!) čim dalje bo!j. .Celo carina za izvoz se jc odpravila pii mes-ti in živini in znižala za druge izvoze vse v korist tujcem in škod'.’ domačinom. Mar morajo res državljani trpel i, da si nekateri verižniki množe svoje milijone. Dvoje dosežemo . . . padanje cen pri nas in stisko pri sosedih, neprijateljih.«
Prijatelj Istinič je v svojem rodoljubnem oduševljenju nagromadil celo kopo neistin, ne da se tega zaveda. Italija lože obstane brez našega lesa nego mi brez lir, ki bi jih za les dobili. Le pojte na Trbiž in štejte tisoče vagonov lesa, ki gredo v Italijo iz drugih dežel. Ali hočete, naj Italija res v'so svojo potrebščino krije izven Jugoslavije? To se prav lahko še zgodi, a žalovali bomo mi ne Italijani.
Nemška Avstrija pa se itak sama emancipuje od Jugoslavije, kajti blago iz Amerike je že zdaj cenejše. Niti nam Jugoslovanom se ne izplača več, da ’ rimemo kaj živil seboj, ko gremo na i.-unaj — saj tam dobimo vsega v izobilju in ceneje nego v Ljubljani, da ne govorim o Beogradu.
Prijatelj Istinič ponavlja že znano klepetanje, da pri nas draginja narašča, ker se —.vse izvaža. Priznavam, da utegne biti doma vse ceneje, ako ... vse svoje pridelke sami pojeste in po-pijete (pa dobre želodce morate naročiti!), ali odkod dobite 20 milijard '^lago, ki ga uvažate iz tujine?
<5.; Istinič ni čital razprav o draginji in njenih vzrokih. Glavni vzrok je r— jedinica dinar, ki je požrl pet kron lin pa kupna moč tega dinarja v domovini. Zakaj je dolar toliko vreden? Zato, ker Amerikapec kupi doma danes izanj po priliki toliko, kolikor pred voj-fno. —■ Ali podam naj še bolj drastičen jprimer, Celo vjugoslaviji kupite za do-llar po priliki toliko, kakor pred vojno. JV Zagrebu prodajajo n. pr. amerikan-jeki pisalni stroj »Underwopd« po — i*3° dolarjev. Ta stroj je stal prej 165° do 700 kron ali po priliki 130 do-jlarjev, torej pred vojno isto toliko kolikor danes, — Koliko si kupil pri nas poprej za en dinar — in danes? Toda računaj srbskega dinarja, ki je bil vreden 95 vin., marveč tak dinar, ki je pohrustal, 5 kron! [Vidiš: to je naša draginja!	^- -r.:
, Pa še nekaj! '
Ljubljanski velesejm je Vesel pojav za našo *— prihodnost. Naša pridnost in solidnost se je pojavljala povsod in
—	dobra volja pa podjetnost. — 2e danes so mnogi razstavijalci videli, da bi mogH biti desetkrat večji, ako bi hoteli vstrcči zahtevam. — Sklenjene kup* čijc baje dosegajo 300 milijonov kron.
V	četrtek 8. avgusta t. 1. sem se vozil na Dunaj. V Mariboru so zdru-žili vlaka iz Trsta in Beograda — in iz beograjskega vlaka je prihrulo v vozove iz Trsta še toliko potnikov, 'da so bili tudi tu potniki polni. Samo iz Zagreba je šlo okoli 200 trgovcev na ‘dunajski veletrg — in pravili so ml, 'da vsi skupaj nosijo najmanj za 300 (milijonov jugokron kreditnih pisem seboj. 2e v nedeljo so pridno kupovali.
■ Jaz sam sem videl na 11 mestih v bivši dvorski konjušnici, kjer so naši rojaki kupovali na debelo: 50 ducatov, osara-rdeset ducatov, i. i 'd« mi je donelo na tošesi.	z
> Eto prinosi k naši valuti, izvozu ip tn ftragisjU;
G.
H,*,,'
ia?
Ogovor »Jutru«.	/
Vsega je kriva opozicija ali Bolje rečeno protidržavnl elemnti! Tudi padec naše valute, naravno, zakrivili mal-kontenti, ki neprestano hujskajo proti vladi. Tako piše včerajnje »Jutro« v uvodniku in mf smo takih in podobnih melodij vajeni. Spominjamo pri tem na nesramnost demokratov, ki so šli v svoji predrznosti tako daleč, da so skli-
cali protestni shod proti davkom, ki jih je naložila njihova lastna vlada obrtnikom in trgovcem. Protestirali so torej svojim lastnim sklepom in s tem nasuli svojim volilcem pesek v oči. Ravno tako postopajo sedaj tudi v vprašanju draginje, proti kateri sklicujejo ankete in pišejo v svojih časopisih, dasi prav dobro vedo, da draginje ni kriv nihče drugi, nego oni sami. Sedajta hočejo naivezlti ljudstvu, da so krivi padcu naše valute opozijonalci, kateri razkrinkavajo vladno početje in opozarjajo na nesrečo, ki preti naši državi, ako se bo nadaljeval sedanji vladni kurz, ki je v škodo narodu in le v korist magnatopi. Mi odločno zavračamo »Jutrove« laži in izjavljamo, da padcu naše valute ni nihče drugi kriv, kakor anarhisti v valuti, ki teptajo zakone in ustavo in gospodarijo tako, da dobiva inozemstvo vtis, da nismo pravna dr-Žcvr.
Ako hočemo poiskati vzroke padanja naše valute, moramo poseči n? : vi v tisto dobo, ko so v Beogradu »sprejemali« ustavo. Gotovo bi naša država imela v inozemstvu mnogo več ugleda, kar bi ugodno uplivalo na kurz našega denarja, ako bi bila ustava sprejeta z ogromno večino v kostituanti. Toda vladajoča klika tega ni hotela in je vsilila ustavo, katera ni v dobrobit celokupnega jugoslovenskega naroda, temveč samo v dobrobit klike, ki se na vsak način hoče vzdržati na površju. Ne čudimo se nezaupanju inozemstva napram nam, ako pomislimo, da je bila ustava sprejeta le z 12 glasovi večine
—	in da je bila tudi ta kupljena! —, da je izmed 420 poslancev glasovalo za ustavo samo 232 poslancev. Inozemstvu to ni ostalo prikrito in ne smemo se čuditi, ako do take države nima zaupanja. Zato se je zgodilo ravno nasprotno: namesto, da bi se naša valuta dvigala, kakor so demokrati napovedovali pred sprejetjem ustave, je valuta začela padati. K temu jc treba še dodati, da je vladajoča kilka po sprejetju ustave nadaljevala svoje delo s tem, da je gazila celo svojo lastno v.;.:... \ Da bi se okrepila, je protipostavno razveljavila mandate komunističnih poslancev v državnem zboru in občinskih za-stopih ter razpisala nadomestne volitve, namesto da bi, če je bila komunistične mandate že primorana razveljaviti, razpisala splošne volitve. Delo je isto, zakaj naj bi se ne vršile splošne volitve? Kršili so ustavo nadalje s teni, da so, kakor je dokazal dr. Rybar, razne uredbe datirali nazaj ter jim s tem pripomogli do pravomoči. Vpeljali so balkanski davčni sistem, ki povzroča med našim prebivalstvom silno razburjenje. Ministri vlečejo protizakonito dvojne plače, ministrske in advokatske, poleg tega vzdržujejo še v svojih advokatskih pisarnah uradnike na državne stroške. Blago izvažajo v inozemstvo, ne da bi pri tem pazili na kritje domačega trga. V inozemstvo pošiljajo za konzule najbolj nesposobne in neotesane ljudi tako, da so jih na intervencijo tujih držav primorani odstavljati. K važnim gospodarskim pogajanjem v trgovsko Anglijo pošiljajo »najsposobnejše kapacitete« v osebi dr. Kukovca, ki se mu posmehuje v pogledu gospodarskega znanja zadnji trgovski hlapec. Vse to gotovo ne služi ugledu ;;?2c države in naši valuti.
Unikum upravne anarHije pa se je zgodil v Ljubljani. Za 20. septembra so sklicali , nadomestne volitve in jih tudi že razglasili potom lepakov. Takrat so utemeljevali, da se župan ljubljanski ne more prej voliti, predno nT kompleten občinski svet. Ta sklep so v zadnjem momentu sistlrali in zopet 'dokazovali, da so biti prvotno v zmoti Določili so volitev ljubljanskega župana, ne da bi bil občinski svet kompleten, ker je politična situacija slučajno tako zahtevala. Najlepše pri celi stvari pa je to, ka je storil dr. Baltič, po nalogu svojih predpostavljenih seveda. ,V dopisu na mestni magistrat ljubljanski podvdarja, da ni res, da bi v ljubljanski občini vladalo nezakonito stanje, češ, v funkciji je Se vedno stari občinski svet in start iupan.
Po treh mesecih pravilne izvolitve ljubljanskega občinskega sveta in župana, prihaja oblast do zaključka, da je pravzaprav še vedno stari občinski svet v funkciji! Isti dr. Baltič, ki se je postavil na to stališče, pa je dva dni prej sklical dravinjsko anketo, na katero je povabil same nove občinske svetovalce. Ce so torej po njegovem mnenju še vedno v fukciji stari obč svetovalci, čemu potem ni poklical starih? Ti ukrepi dokazujejo popolno anarhijo v vladi. Človeku, ki to bere, se zdi, da bere romane ali pravljice. Vse to inozemstvo zasleduje in če pride do zaključka, da smo Albanci, ki jim ničesar ni mogoče zaupati, kajti take stvari menda nikjer drugje niso mogoče, §e temu ne smemo prav nič čuditi. ,
Naša vlada očitno tepta zakone. Ona se poslužuje vseh sredstev, da obdrži svojo moč in utrdi svoje stranke. Pri tem se čisto nič ne sramuje podkupovati ljudi in kršiti zakone. Vsako sredstvo ji je dobrodošlo. < 'e je draginja, če so visoki davki in slaba valuta, pa se zvrne krivda kratkomalo na ljudstvo, kajti to je najenostavnejši način. Mi pa mislimo, da se/ ljudstvo ne bo dalo več dolgo voditi za nos. Pride čas, ko se bo zavedlo svoje moči ter pomedlo z vla-t dajačo liberalno kliko. Našo lepo Jugoslavijo moramo opremiti njenih zajedavcev, prej ne bo sreče in blagostanja. To Je naš trde., n^nen.
^ Regulacija toka Vardarja. Na
terenu nad Zelenikom so . se pričela tehnična dela, ki imajo regulirati lok reke Vardar. Tam ima Vardar veliko moč in se, ko voda naraste, širi tako, da ogroža železniški nasip. Vodja tehničnih del je g. Nikola Božinkovič, višji hidrotehnik generalne inšpekcije vod v Splitu.
[+ Ribolov na Jadranu. »Beograjski dnevnik* javlja:	»Zanimivo ie,
kako je škodovala svetovna vojna tudi ribjemu lovu na Jadranu. Številne mine so s svojimi eksplozijami popolnoma razdrle važna ribolovska mesta. Plodonosni- lov polenovk in sardei v
okolici Korčule se ne obnese več. Ti-* govina z ribami prenchuje. Ribiči lovijo po cele noči in ulovijo morda komaj po par kilogramov. Prej so bile barke vedno napolnjene, sedaj se pa tovarnarji sardin pridno selijo, ribarji pa zapuščajo svoj posel in iščejo dela v cementnih' tovarnah, kamenoiomih itd.«
-p Dobava 2000 kg svinjske masti. Komanda dravske divizijske oblasti razpisuje dobavo 2000 kg svinjske masti za potrebo Mariborske garnizije. Pismene ali ustmene ponudbe je vložiti do dne 22. septembra t.: 1. pri komandantu vojnega okrožja v Mariboru ali pri divizijski intendantur’ v Ljubljani. Pogoji so na vpogled pri imenovanih dveh vojaških oblastih —> Pismene ponudbe je kolekovati s kolkom za 2 dinarja.
Carina na izvoz lesa se zviša. Carina na izvoz lesa je vsled izredno slabega stanja naše valute za inozetnce razmeroma majhna, zato bo gotovo škoda, da se bo ista v kratkem zvišala.
j-|- Povišanje uvozne carine na slad-kor. Na dnevnem redu seje ekonomskega financijskega komiteja je tudi vprašanje povišanja uvome carine na pšenico in na sladkor. Ako bodo projektirani načrti sprejeti, nam bo to gotovo zelo »osladilo« sladkor. In vlada izdaja med tem naredbe o pobijanju draginje.
-f- Valutno vprašanje., V gotovih finančnih krogih kurzira vest, da je padanju naše krone v Zurichu kriva neka nemško-avstrijska banka, ki sku->a istočasno dvigniti v Svicl notacijo ogrske krone. Radi zelo ugodne situacije ji je to vplivanje zelo lahko. Točnejsa poročila o stvari objavimo pravočasno, ker gre tu za velikansko škodo.
Nacijonalizacija osiješke plinarne. V Osijeku se je ustanovilo »Ju-goslovensko društvo za plin in elektriko d. d.« z glavnico 12 milijonov kron. To podjetje bo prevzelo mestno plinarno. Direkcijski člani podjetja so: dr. Hugo Spitzer, dr. Alfonz Muža in tajnik trg. zbornice dr. Franjo Dietz,
Dnevne vesti.
— Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Metoda« v Ljubljani Izreka tem potom Iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 32. glavna skupščina tako lepo izvršila. Posebno pa se zahvaljujemo pokrajinskemu namestniku, ministru gospodu Ivanu Hribarju, gospodu predsedniku' »Jugoslovenske Matice« In Sokolskega Saveza dr. Vladimir Ravniharju in gosp. poročniku Edo Delaku za lepe pozdravne besede. Prav iskrena hvala vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim da-legatom naših podružnic In zastopnikom pokroviteljstev. Konečno se. prav toplo zahvaljujemo vsem darovalcem In darovalkam denarnih prispevkov pri veliki skupščini.
—	Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«
V	Ljubljani, dne 15. septembra 1921.
— Dijaška kuhinja v Kranju je hvaležno prejela do danes za nedotakljivi sklad »V večni spomin kralja Petra L Osvoboditelja« vsoto 6680 K. Prispevali so: Kranjska industrijska družba (Jesenice) 2000 K, G. Egger (Železniki) 400 K, Glanzman in Oas-sner (Tržič) 1000 K, Charles Mollne (Tržič) 400 K, K. B. Mally (Tržič) 500 K, Ana Ar-nejc (Jesenice) 100 K, Josip Demšar (Češnjice) 80 K, Tršan et Uorjanc (Kranj) 400 K, zbirka v Tržiču 1400 K, Oton Detela (Pu-pallče) 200 K, Fr. Demšar 200 K.
— V IV. pešadllsko podčastniško šolo v Zagrebu se sprejme meseca oktobra 1921 500 gojencev. Pogoji: državljanstvo, starost 17 do 21 let, 2 razreda srednja, vsaj pa
4	razrede ljudske šole, neomadeževano vedenje, samski stan, dovolitev staršev. Lastnoročne prošnje je do 25. oktobra 1921 vposlati komandantu IV. pešadljske podčastniške šole v Zagrebu. Pričetek šole 10. novembra 1921. Več je razvidno v mestnem vojaškem uradu V Mestnem domtti
— Letos potrjeni mladeniči se s h novembrom 1921 pozovejo y kadrovsko službo. Mladeniči naj bodo pripravljeni na to, kajti vsaka zamuda podaljša kadrovsko službo na 3 leta, starešino družine pa zadene doba 100 do 300 dinarjev, ali zapor, če pozvanega1 člana ni odposlal y kadrovski službo.	;	,
■— Krajevna organizacije NSS v Litiji sklicuje za nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. url dopoldne javni shod, ki se vrši na prostem pred litijsko cerkvijo; * slučaju slabega vremena se vrši shod v gostilni Cerar Franko. Na shodu poročajo člani načelstva NSS la Ljubljane, med njimi narodni poslanec Brandner.
— Krajevna organizacija NSS v Zagorju sklicuje za nedeljo, dne 18. sept. t. 1. ob 3. uri popoldne Javen shod, ki se vrši v kinodvorani v Zagorju. Na shodu poročajo člani načelstva NSS lz Ljubljane, med njimi narodni poslanec Brandner.
— Narodno-socijalna zveza, podružnica Hrastnik sklicuje za nedeljo, dne 18. septembra t 1. ob 3. url ‘popoldne Javen shod 'z naslednim dnevnim redom: 1. Delavstvo In draginja. 2. Ustanovitev podr. NSZ. 3. Slučajnosti. Ker živimo sedaj v dobi najhujše draginje, pričakujemo mnogoštevilni obisk.
— Orkestralno društvo Glasbene Matice sklicuje pričetkom tretjega leta svojega' delovanja redni občni zbor. ki se vrši v torek 21. t m. ob pol sedmi url'zvečer v mali dvorani Olasbene Matice, Gosposka ulica št. 8, soba št 17. K polnoštevilni udeležbi se vabijo vsi dosedanji društveni člani; istočasno 'lahko prijavijo svoj pristop k društvu kot novi Izvršujoči člani v ansamblskem ali orkestralnem Igranju Izvežbani Rlasbeniki-amaterji In orkestrašl vseh godalnih Inštrumentov (zlasti kontrabasisti, violisti In čelisti), ki so zmožni slediti v igri pri skupnem Igranju ter imajo resno voljo z požrtvovalnim delovanjem povzdigniti ln pospeševati orkestralne glasbe. Namen društva, ki Je že s svojimi dosedanjimi koncerti pokazalo, da umeva vršUI svojo idealno nalogo je, v tekoči glasbeni sezoni še poglobiti svoje umetniško delovanje In nuditi občinstvu večje število slnfonlj In drugih orkestralnih del.
V	svrho dosega tega cllla/ želi društvo potegniti k sebi kolikor mogoče dobrih, vestnih In vztrajnih članov. Zato apelira odbor društva na vse one, ki so zmožni ga podpirati v njegovem Idealnem delovanju, tudi na one, ki goje do sedaj v raznih glasbenih društvih samo tujerodno takozvano salonsko glasbo, da se povzpne kolikor mogoče na visoko stopnjo. — Vsi dobri orkestrašl pristopite k orkestralnemu društvu Glasbene Matice, ki Vam nudi tudi ugodnosti,pri nabavi Inštrumentov in glasbenih potrebščini
—. VeUk tabor SKS bo v nedeljo, dne
18.	t m. v Ljutomeru na glavnem trgu. Istega dne popoldne priredi okrajna organizacija SKS velik shod na Igu pri Ljub-UanL
. — Sekvestrl se ukinejo. Se ta’ mesec odide na Dunaj posebna komisija, ki jo je Imenovalo ministrstvo pravde, da se pogaja s delegati dunajske vlade, da se odpravijo 'sekvestrl na posestvih naših, ozir. avstrijskih podanikov.
— Beda v orožniškUi rodbinaK. Soprog* nekega orožnika nam piše: »Orožnikom, ki priobčujejo našo bedo, damo me soproge popolnoma prav. Toda, kaj pomaga, ko pa tega klica ne slišijo tisti, ki bi lahko pomagali, ker oni sami imajo vsega dovolj ter se ne brigajo za nižje_ sloje. Zato hladnokrvno pošiljajo tudi oženjene orožnike za več tednov v Prekmurje in drugam, a komandiram orpžnik se mora zadolžiti, ako hoče on tam, družina pa doma živeti. Pravično bi bilo, da bi se na ta način prestavljali le samski orožniki, katerim je končno že vseeno, kje morajo trošiti svojo plačo. Kruto le tudi dejstvo, da orožnik nima nikdar oddiha in počitka. Ako ni v službi, pa mora garati v pisarni. Kako srečni so v tem oziru drugi stanovi, n. pr. učitelji: prosta nedelja, prost četrtek, prost vsaki praznik, povrhu pa še 2 mesečne počitnice.
— Društvo bančnega uradništva Slovenije v Ljubljani vabi vse bančno uradnlštvo hrez razlike na zborovanje, katero se vrši v torek, dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer v, veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani, Dnevni red: Pokojninsko zavarovanje. Ket je to vprašanje izredne važnosti za slehernega, prosimo polnoštevilne udeležbe. To« variši na plani
— Vse pritožbe proti vojaškim oblastim in posameznim komandantom bomo v bodoče izročali višji vojaški inštancl, seve ta* ko, da se Imena pritožiteljev ne bodo Izdala, dokler se ne Izkaže, da so poročali resnico. Od tega načina si obetamo več uspeha, ka-' kor, če pritožbe priobčujemo le v listu. -*■ Uredništvo.
— Osebna novica s pošte. Poštna aspirantka Marija Mrak je na lastno prošnj« premeščena od poštnega In brzojavnega urada Ljubljana 1 k poštnemu in brzojar* nemu uradu v Ptuju.
— Pazite, da ne nasedete! Z ozirom ni to, da se že javljajo brezvestni elementi, ki se hočejo okoristiti na račun bednih Pogorelcev, podpisani odbor opozarja vse, da vsakdo, predno kaj daruje, zahteva od pro-J silca po županstvu na Ježici izdano potr* dilo o Identiteti. Pomožni odbor za Pogorelce v Klečah.	'	'
— Avtomobilna zveza Celle-Ljubljana. Ker se je izkazalo, da novo vpeljani vozni red večini Interesentov ni prikladen, uvaja se s pondeljkom 19. septembra t. 1. stari vozni red, tako da odhaja avtobus Iz Celja zopet ob 1.30 popoldne in prihaja v Ljubljano približno ob 4.30 popoldne.
— Požar. Pri Sv. Barbari v Halozah Je zgorela bogato založena vlničarija Mark* 1313$ d	•	^
— Umrla je v Radovljici inž. soproga in učiteljica v Žlreh ga. Valentina Rejlc roj. Tepina. R. 1. p.l
— Oriža po deželi. V zadnjem času se je Jela zopet nevarno širiti griža tudi po deželi. V najbolj zdravih krajih so začeli bolehati sedaj tudi odraščenl ljudje, ki žive v; dobrih razmerah in jako solidno. — DoznaB smo, da je v mali vasici na nailepšem kraj« na Gorenjskem umrlo v zadnjem času kar, 16 oseb.	•
— Razne nesreče. Pri nakladanju de*# na graščini Snežnik pri Starem trgu se Ji prevrnil mali voziček ln podkopal delavci Antona Martinčiča. Martinčič si je zlomil desno nogo. — Na Celovški cesti je podn na tla neznan kolesar A. Gajserja, ki sl )* zlomil vsled padca levo roko. — V Polakovi tovarni v Ljubljani je utrgal stroj delavci E. Volta 3 prste leve roke. — Pri umivanja oken Je padla raz okno I. nadstropja slui^ kinja Fani Pustavrh pri Dolencu na Re*< ljevl cesti. Dobila Je težke notranje poškodb be. — Zaradi nesrečne ljubezni — bolezen« ki ni več moderna — se je ustrelil deUveift na Južni železnici v Mostah Ivan SkrjanOi Rana je težka In more postati usodna. —» Očeta je pretepel Josip Jurkovič, posestni« kov sin Iz Ootemic pri Kočevju. Ljubeznivi sin hoče na ta način prisiliti očeta, da mit izroči posestvo. — Vse navedene ponesrečence ln poškodovance so prepeljali * d«& bolnico v Ljubljani.
— Razne tatvine. V graščini 2erJavo*J; pri Sv. Heleni pri Dolskem, je ukradel 2t letni rudar Baš Ivan hlapcu Lovrencu Zagj delu 200 K denarja in skoro vso obleko. Bal Je bil Iz Maribora izgnan in je znan pošto* pač lu delomržnež. — Pri posestniku Janesi, Jerman v Rovih pri Lukovici se je zglasil neljub gost v času, ko so bili domačini K cerkvi pri nedeljski maši. Ukradel je 300
v srebru — pet, dva ln enokronskl kovani denar, dalje 1000 K v bankovcih ln dva zlata ženska prstana. — Zasebniku Jo«. pL Ne#h bergerju Je odpeljal šofer Lehpamer Mijo
250.000 K vreden avtomobil. Tat pa je Imil smolo. Voz se mu je v mestu Turan pokvaril. Pustil ga je na cesti ln pobegnil — Na’ graškem kolodvoru je ukradel neznan žepa! nekemu beogradskemu trgovcu kovček, 4 katerem je bilo preko 90.000 naših kron.
— Vlom v Zavrhu pri Trojanah. Necnia tat je vlomil v podstrešje pri posestniku Francu Celestinu v Zavrhu pri Trojanah Odnesel je veliko razne obleke in perila U zlato double uro z verižico. Skupna vred«' nost ukradenega blaga se ceni na okrogU1
12.000 K,
— Tatovi v vlaku. Antonu Slmonfil&i lz Frankolova je ukradel v osebnem vlako v Zidanem mostu neznan žepar listnico, v kateri je bilo 1340 kron denarja in pa na njegovo ime izdana invalidska knjižica: Skoro Istočasno In v Istem vlaku je bil okraden tudi Dunajčan Franc Klein. Njemu je Izmaknil žepar denarnico, v kateri je bil potni list, 280 dinarjev ln 5800 nl.> av.‘kron*
pravkar izmotali iz svojih’ kožuhov. Ne bi bil mislil, da je možna taka Izpre-memba...«
Odgovorila mu je, ne da bi okrenila glavo in ga pogledala: »Ne morem Vam Dovedati toliko lepega. Zakaj mnogo ste izeubili.«
Zardel je, se zbegal in vznemiril, nTa,to pa odvrnil z udanim nasmehom: »Kruta ste!<[
krnila se je k njemu: »Zakaj? Jaz le ugotavljam. Saj vendar nimate namena, izpovedati ml svojo ljubezen, ne. To je vendar čisto vseeno, ali se mi zdi-ste dooro ali slabo ohranjen. Govoriva
o	čem drugem. Kaj ste počeli, odkar Vas nisem videla?«
Bil je ves zbegan in je jecljal: »Jaz? Potoval sem, lovil, se staral, kakor vidite.... in Vi?
Veselo je vzkliknila: »Varovala sem dobro ime, kakor ste mi naročili.«
Trda beseda mu je pri-I.t na jezik. Ni je pa izgovoril, temveč prijel ženinoi
roko, jo poljubil In 'dejal: »Hvala
Vam!« , -vi	■	••	•	.
Osuplo ga !je pogledala, JSil ie v resnici močan in gospodar slojih čustev.
Začet 5e zopet:	»Ker ste izpolnili
mojo prvo prošnjo, ali hočete sedaj kramljati z menoj ferez trpkosti?«-
Zaničljivo je zamahnila' z roko: »Trpkost? Ne čutim je. Saj ste mi popolnoma tuj. Skušam le poživeti močen položaj.« •
Se vedno 'jo le gledal,, očaran navzlic njeni strogosti, in začutil je brutalno željo, to žensko ukrgUti in ji pokazati, da je on gospod* i**?*';!'
Čutila je, da' ga je rar.ila In Žalila gaj je vedno bolj: »Koliko star ste pravzaprav? Imela sem Vas za znatno mlajšega, kakor ste videti.«
Poblede! je: »Petinštirideset let ml je.« Nato je pristavil: »Popolnoma sem pozabil vprašati, kako rrc hnaginjl 'de Rajrn«. občujeta?«
iVrgl« mu ie sovražen pogled; »Da, Se vedno. Počuti se Izborno*
Tako sta sedela drug pole? drugega, vznemirjenih' src in užaljenih’ čustev. Zdajci je Izjavil: »Ljuba moja Berta. Pravkar san izpremenil svoje mnenje. Vi ste moja žena in zalii-va.n, da se še 'danes vrnete pod mojo streho. Vidim, da ste pridobili na lepoti in značaju in Vas sprejemam nazaj.	>tsn«--~ sem
ln imam pravico!«	t*?”- a«
Osuplo ga je pogledala in skušala uganiti njegove misli Izgledal je trdno, neprodimo in odločno.
Odgovorila je: »Zal ml 'ie, toda imam svoje obveznosti.«
Zasmehlial se je. »To je res Škoda, a pravica mi daje moč, ki jo uporabim.«
f Dospela sta v Parb. Vlak je zažvižgal in vozil počasneje. Baronica se je dvignila, malomarno zvila svoic or'r ’ ln se bbmila k svojemu soprogu: »Ljubi moj Raymond, ne izrabljajte tega v zaupnega pomenka, v katerega sem se spustila. Storila sem to tx previdnosti,
da bi se mi ne bilo treba bati niti pred Vami niti pred svetom, pa naj pride kar hoče. Peljete se v Nizzo, ne?«
»Peljem se tja, kamor potujete Vi.«
»Nikakor! Samo poslušajte me in prepričana sem, da me pustite, da pojdem mirno po svojem potu. Takoj na peronu zagledate kneginjo de Raynes in komteso Henriot, ki me pričakujeta s svojima soprogama. Hotela sem, da naju vidijo skupaj in Izvedo, da sva prebila sama v kupeju vso noč. Ne bojte se, dami bosta povsod pripovedovali, tako ju bo ta stvar presenetila.« —i
Povedal sem Vam že, da sem se držala Vašega ukaza in varovala dobro ime. O drugem ni bilo govora, ne? Da si ohmnlm dobro ime še nadalje, sem omogočila ta sestanek. Strogo ste me svarili, naj se čuvam škandalov. To sem sedaj storila, zakaj, ljubi mo,... bojim se ... bojim s e ...«
Počakala je, da se je vlak popolnoma ustavil in šele, ko je prihitela k nje-nemu yozu gruča prijateljev in prija-
teljic, se ie zopet obrnila in dostavila r »Bojim se, da sem v drugem stanu!«
Kneginja je razprostrla roki, da bi jq[ objela. Baronica je pokazala na barona; ki od začudenja ni vedel .ne kam mi kod, ali naj veruje ali ne, in dejala:-»Ali več ne poznate Raymonda? Seveda, zelč se je izpremenil! Bil Je tako prijazen, da me je spremljal, da ml ni bilo treba sami potovati. Večkrat tako potujeva, kakor dobra prijavlja, ki le ne moreta biti vedno skupaj. Sicer pa' se tu ločiva. Zopet se me je naveličal.«
Podala ruu je roko, V’ jo je mehanično stlsnii. Natn je stekla po peronu, med družbo svojih znancev.
Baron je zaloputnil vrata, preveč razburjen, da bi mogel črhniti le besedico, ali se kako odločiti. Še nekaj tre-notkov je čul glas in veseli smeh svoje žene, ki se je irolagoma sredi svojih" prijateljev oddaljevala.
Ni ja videl nikoli več.
AU je lagala? Ali je pdyi*&j^-.. nico?, Nikdar, ni tega izvedel.
M — Iz pisma ukraden iek. Dragičevlč Nikola Iz Škripa na Braču je sprejel od svojih sorodnikov iz Montevideo v Urugvaju pismo, iz katerega ie bil ukraden ček za 617 lir. Cek Je bil izpostavljen na Ime Nikola ali Marija Draglčevič.
— Tatvina občinske blagajne. V Dolenji Lendavi na Prekmurskem so se neznani uzmoviči splazili v nezaklenjeno občinsko pisarno in ukradli iz nje občinsko blagajno. prazno blagajno so nato vrgli v potok.
— Ustreljen. Ni dolgo temu, ko se Je Čevljarski pomočnik Mirko Skvorc iz Zagreba, vračal ponoči domov. Pot ga je nanesla mimo vojaško straže, ki je Škvorca ki še na njen klic ni pravočasno ustavil, ustrelila. Skvorc je kmalu nato umrl.
— Kazni se le zbal. OaSper Mihelčič Iz Velike vasi Je bil obsojen na 6 mesecev težke Ječe. Tp pa mu ni posebno dišalo In pobegnil je neznano kam. Iz Istega vzroka ]o je odkurll tudi Ljubljančan Ciril Dovič.
Ljubljana.
— Županske volitve v Ljubljani odgo-itne. Ker se morajo po § 45 občinskega Volilnega reda k volltvi županovi povabiti Vsi člani občinskega odbora proti dostavnici, k seji, ki je bila določena za soboto, dne 17. septembra 1921, pa podpisanemu magistratu nikakor ni bilo mogoče dostaviti vabil trem odsotnim občinskim odbornikom (eden se nahaja v Skoplju, drugi na otoku Kftbu, tretji pa na Dunaju) — mora se navedena seja za nekaj časa odgodltl. Dan volitve se naknadno določi ter pravočasno razpošljejo nova vabila.
■» »Za milijonski sklad par« se je nabralo med tov. kraj. org. za Trnovo ob pri-uki shoda 9050 par. Tovariši, posnemajte In tekmujte med seboj 1
« NSS Kraj. organizacija za Poljanski pkral Je mesto venca na krsto umrle soproge tov. Vendellna Sadarja darovala »Bratstvu« 100 K, neimenovani v Isti namen 400 kron in tov. Magister 40 K.
S.«* Shod krajevne organizacije NSS za todnjo Šiško. Danes, v soboto 17. septem-a ob pol 8. url zvečer se vrši v gostilni »Pri Zvezdic shod NSS. na katerem poročajo narodni poslanci ln obč. svetniki NSS. .Jpomišljenlkl, pridite polnoštevilno.
— Shod krajevne organizacije NSS za Kolizejski okraj. Danes, v soboto 17. septembra ob 8. url zvečer se vrši v gostilni »Pri Kačiču* javni shod za Kolizejski okraj. Ker se bodo na shodu obravnavale važne jMtuelne zadeve, vabimo vse naše somlšlje-jplke na polnoštevilno udeležbo.
=» Shod krajevne organizacije NSS za lJanški okraj. Danes, v soboto 17. sept. pol 8. uri zvečer se vrši v gostilni pri sjaku, Mesarska cesta, javni shod NSS Poljanski okraj. Na shodu poročajo nalit poslanci In obč. svetniki NSS.
,	>» Narodno-socijalisilčna stranka skll-
flSuje sa Jutri, v nedeljo, dne 18. septembra |M> 3. uri popoldne v gostilni »pri Mokarju« At Barju Javen shod. Ker je dnevni red ve-levažen, pričakujemo polnoštevilne udeležbe [Baših somišljenikov.
*. * Pevski zbor Glasbene Matice. Pev-tfct sestanek vseh pevk in pevcev se vrši v soboto, dne 17. t m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Vegova ulica 7. Prosimo polnoštevilne udeležbe, ker se ,|M sestanku določijo med drugim tudi pev-,9ke vaje. Odbor.
=» Mestni dekliiki licej. Rok za vplso-Jftrnje, sprejemne izpite, za pričetek pouka Itd. na vseh oddelkih zavoda je podaljšan Ido 28. septembra^ Podrobna navodila še iledijo.	s
*■ Osebna vest. Odvetniški Izpit s prav dobrim uspehom je napravil g. dr. R. Krivic W Ljubljani. Castltamo!
*» Stavbna kronika. Stanovanjska hiša 'CeSke Industrijske banke na Prulah je pod streho. Stavbo je izvršila tvrdka Inž. dr. Ksssala.
“* Drtavni proračun za leto 1922 in na-is valuta. V včerajšnjem gospodarskem članku pod gornjim naslovom >e je vrinilo aekollko pogreškov, od katerih sta dva, ki »Otfta smisel. V 28. vrsti od konca nazal •t mora čltatl »Ker znaša naše poljedelsko prefbivalstvo 80 (ne 81) odstotkov vsega prebivalstva v državi Itd.« — Predzadnji sta- \ vek članka se Ima glasiti: »To naj ne smatra kakor neopravičeno breme, nego naj mu bo v ponos (ne: v pomoči). — Druge pogreške sl čltatelj lahko popravi sam.
=**> Preskrba Ljubljane s krompirjem. Stranke se opoz&rjajo, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na mestno tržno nadzorstvo pismeno ali osebno, količino krompirja za ' celo leto. Istotako naj naroče vsi javni fa privatni zavodi, restavracije ln gostilne nemudoma celo količino krompirja, Id ga potrebujejo. Izvoznim firmam za praštče bo Istotftko na razpolago poljudna množina za krmo primernega krompirja, ki naj ga nemudoma naroče z označbo, koliko rabijo krompirja vsak teden, da se Jim krompir tedensko dostavi, da ostane domači krompir za ljudski konsum. Na kvaliteto krompirja se bo kolikor mogoče oziralo ter droben krompir porabilo za krmo.
= Premog. Gg- zdravniki, notarji In, odvetniki, ki reflektujejo za bodočo zimo na odmerjeno množino premoga za ordlnacij-ske odnosno pisarniške prostore, naj vpoš-IjcJo svoje prllave člmpreje mestnemu magistratu.
** Pozlvllam ona dva mladeniča, ki sta pobrala dne 15. septembra okoli 2. ure popoldne v Karol Komikovi ulici listnico, da jo vrneta najkasneje do 17. 1 m. v gostilni Komenskega ul. 36. Osebi sta mi dobro znani ter jih v nasprotjem slučaje, po preteku navedenega roka ovadim pri policiji.
<*> Izgubljeno. V četrtek zvečer okrog 10. ure se je Izgubila na poti od Zalaznika do (haglstrats denarnica z zlato damsko uro In manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj na| jo odda prod dobri nagradi v upravnl-Itvu našega lista.	,
«■> Neresnične 'govorice. Po mestu se 41-HjO govorice, da predmeti, ki jih j* na vele-Selmu razstavila tvrdka 1. I. Naglas, f »\ar>
. M pohištva v Ljubljani, niso izdelani v Imenovani tovarni. 'Zato smo podpisani primorani proti tem zlobnim Izmišljotinam odločno ln ogorčeno protestirati, kalti vsi na sejmu razstavljeni predmeti, so delo domačih slovenskih, pri omenlenl tvrdki nastav-
ftaglas VC#V’	tvr(flc‘“	•*
— t/mrto Je v Ljubljani soproga gnane-f* gostilničarja Matevia pri »Figovcu« na
Jogaln Dunajske in Gosposvetske ceste, ena Je obolela Sa grižo, pritisnila je stara bolezen vodenica tn končno le ravmatizem. Umrla Je po kratki tn mučni bolezni Vsaka
rnoč je bila brezuspešna. Pokojnica h bfla snane kranjske rodbine »Matičkove« Is Kranja ln Jako skrbna, vestna ta prUjub-llena gospodinja In mati. Znanem« ro‘ “ jo «JiffVl dr*iW Urekanu. ubij*
*= Zgorela je železniška čuvajnica na državnem kolodvoru v Šiški. Ogenj je Izbruhnil zjutraj okrog 5. ure. Na kak način, Sa ni dognano. Nevarnost bi bila velika; da niso ognja takoj zapazili. Čuvajnica je popolnoma pogorela.'
—' Rokoborbe v cirkusu »Slavia« so vsak dan bolj zanimive. Tretja rokoborba je občinstvo precej razburila. Ni dobro, da se zavzemajo množice za osebe, osobito v slučajih, kjer ni Izključen trik, kateremu masa osobito po razburljivem boju rada nasede. Nočem pa s tem trditi, da gre v tem slučaju za trik. Povdarjam le, da posetlmo rokoborbe takih atletikov In starih prevejan-cev le zato, da vidimo lepo delo in borbo in to bodi naš užitek, ne pa da se vtikamo v njihove strokovne sporne finese. Kot drugi par sta nastopila znani ruski goljat Bo-gatirov — 150 kg težak — proti izbornemu borcu in dovršenemu tehniku z nepričakovano fizično silo zamorcu Tomu Sauer. Boj je bil krasen, osobito, ker nam je pokazal, kaj premore tehnika, jeklena moč in energija proti fizični teži. — Igra zamorca je bila krasna. -Borila sta se 20 minut. Razvneta nasprotnika nista mogla odnehati takoj pri prvem zvoku zvonca in par sekund nato je vrgel zamorec Rusa s tako silo preko rame na hrbet, da je ta obležal pod zmagovalcem na hrbtu predpisani čas. Kot prva sta se borila Srb Živko Slokič proti Fin-landcu. Tudi ta igra je bila lepa, toda kratka. Finlandec je podlegel v 6 minutah. Domačih borcev se ni še nlkdo prijavil, dasi se jih več že pripravlja za prijavo, vendar pa še niso odločeni, katere nasprotnike bi si izbrali. Je pač malo težko 1
Celie.
Maribor.
Stanovanjska mlzerija v Mariboru. V Mariboru smo že nad dva meseca brez stanovanjskega urada, brez urada, kamor bi se ' zatekel družinski oče, ki je s svojo družino brez strehe. Pred kratkim je bilo sicer razglašeno, da je predsednik istega^ že imenovan, a o poslovanju žali Bog še do daiies ni nikakega govora. Nebroj stanovanj stoji po mestu praznih, nekateri hišni gospodarji jih oddajajo le proti visokemu odplačilu ,mazalnim), katere pa revež, ki je brez strehe, ne more plačati: urada, katerega naloga bi bila, stvar uredjtj, pa ni. — Ali bode treba še dolgo čakati, da se ta zadeva enkrat uredi, ali bode preje zima tu? No, saj revež lahko zmrzuje ln strada s svojo družino na prostem ali v vagonu, glavno je, da ima bogataš, verlžnik krasna stanovanja. Gospodje na merodajnih stolclh, vedite, da bode tudi potrpežljive Slovence enkrat ta blažena potrpežljivost minula. — Šest vagonarjev na Tezni pri Mariboru.
Ptuj.
Mestni svet mariborski je na svoji seji dne 15. septembra na predlog podžupana Rogliča sklenil, da se Ima od sedaj naprej dostaviti vse razpise mestne občine za obrtniška dela tudi slov. obrtnemu društvu v svrho udeležbe članov pri konkurenci. S tem je našim obrtnikom, ki so z uprizoritvijo razstave pokazali toliko dobre in močne volje za delo, omogočeno potom konkurence priti do dela In zaslužka pri občinski upravi, kar je bilo do sedaj pridržano le malemu krogu izvoljenih nemških obrtnikov. Ker' je pri mestni občini Izvršiti mnogo malih in velikih dfel, svetujemo Slov. ob. dr., da dostavljene razpise točno preštudira in obvesti vpoštev prihajajoče člane, ter jih navaja k konkurenčnim cenam in solidni izvedbi.
Odhod docenta dr. Matka. Kakor se čuje, namerava docent dr. Ivan Matko 24. t. m. zapustiti Maribor In se podati na vseučilišče v Prago. Vsakdo, kdor pozna tega odličnega zdravnika-čloyekoljuba, ki ie znan nele po svoji globoki strokovni naobrazbi, temveč tudi po svoji veliki požrtvovalnosti in intenzivni delavnosti za splošni dobrobit ljudstva, kateremu Je baš v zadnjih mesecih storil toliko dobrega In koristnega, mora odkrito obžalovati njegov odhod Iz domovine. Resno je treba obžalovati, da ga v naših tesnih razmerah merodajni člnlteljl niso mogli ali znali prikleniti na domovino. Vseeno pa upamd, da se prej ali slej oovrne med nas ln sicer na mesto, ki mu gre po njegovem temeljitem strokovnem znanju.
Prvo šolsko leto na novoustanovljeni vinarski, sadjarski in poljedelski srednji šoli v Mariboru prične okrog 1. novembra t. I. Natančni dan se bo še objavil.
Zgradbo nove okrajne ceste Maina— Velka je izročil mariborski okrajni zastop ljubljanskemu stavbeniku Jaroslavu Breuer-Ju. Dela, se bodo pričela še to jesen.
Proč s starim dravskim mostoml Mariborski mestni svet Je v svoji zadnji seji na predlog občinskega svetnika Slanovca sklenil pozvati vlado, naj že vendar enkrat podere leseni most čez Dravo, kar je tako Iz estetskih, kakor iz varnostnih razlogov nujno potrebno.
Stavka mizarjev In tesarjev v Mariboru.
V	pondeljek so stopili tukajšnji mizarski in tesarski pomočniki v mezdno gibanje. Zahtevajo, da se Jim plača poviša za 30 odstotkov. število stavkujočlh znaša približno 120, dočim Je skupno število pomočnikov te stroke okrog 150.
Najdenček. V torek le opazil posestnik Gerlič na nekem travniku v Lajteršperku, da svinje, ki so se tam pasle, premetavalo neki omot. Ko Je pritekel na mesto, je našel v njem približno šest tednov staro, zdravo dete ženskega spola. Gerlič je stvar lazna-nll orožnikom, ki so takoj uvedli poizvedovanje po nečloveški materi, vendar oa doslej še brez uspeha. Otroka je prevzel, ta-mošnji posestnik v lastno oskrbo.
Nesreča s samokresom. Okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu dodeljeni stavbni svetnik Leon Pinterič se je pri pregledovanju samokresa ponesrečil. Orožje se mu je sprožilo ln krogla mu je prodrla , nad ušesom lobanjo Ju obtičala za očesom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju. Na vsak način pa Je oko Izgubljeno.
Potovanje okoli sveta. Na svojem potovanju peš okoli sveta Je dospel včeraj v Maribor Švicar Maxlme Leuret To Je že njegovo drugo potovanje te vrste. Ker le na prvem potovanju vsled potopa neke ladje Izgubil vsi svoje osebne dokumente In dokaze. da Je res prepotoval svet In mu švicarski turlstovski klub ni mogel Izplača« obljubljene nagrade, se Je podal sedaj drugič na potovanje. Preživlja se s prodajanjem razglednic In znakov.	1
Pridobivane
izpred celjske porote. (Nepoboljšljiv grešnik.) V sredo popoldne je sedel na zatožni klopi pred porotniki 16 letni Baltazar Pristovšek, obtožen hudodelstva posilstva. Baltazar Pristovšek je bil I. 1920 v jesenskem porotnem zasedanju v Celju obsojen radi posilstva na takrat 8 letni Amaliji Hla-din v Velenju na eno leto težke Ječe, katero je odsedel v mariborski kaznilnici in se Iz iste vrnil meseca julija letošnjega leta. Dne 31. julija t 1. je zalotil sedal 9 letno Amalijo Hladln v Velenju pri kopanju, ter na njej zopet Izvršil zločin posilstva. Orožnlštvo ga je po zločinu aretiralo. Porotniki so potrdili krivdo Prlstovšeka ln sodni dvor ga le obsodil na dve 16tl težke ječe. — (Uboj.) V četrtek dopoldne se Je zagovarjal pred porotniki uboja obtoženi posestniški sin Ferdinand Znoj. Obdolžen je, da je v noči
19.	junija 1921 v nekem prepiru v Veračah pri Kozjem z bajonetom tako hudo poškodoval svojega svaka Petra Kolenca, da je ta vsled dobljenih poškodb umrl. Porotnikom so bila stavljena vprašanja glede uboja in silobrana. Porotniki pa so zanikali vprašanje uboja, potrdili pa ono glede prekoračenja silobrana. Sodni dvor je Ferdinanda Znoja nato obsodil na osem mesecev težke ječe. — (Tatvina.) Popoldne se je zagovarjala 37 letna delavka Neža Srednik iz St Petra pod Sv. Gorami zaradi tatvine. Ukradla je posestniku Janezu Kramer V Št. Petru, ko je bila pri njem na delu raznih dolarskih ln dinarskih bankovcev v skupni svoti 92 tisoč 700 kron. Denar je našla v peči, kamor ga je spravila Kramer-jeva žena. Nato ga je spravila njena mati v neko steklenico in ga zakopala na njivo, kjer so ga pozneje našli. Kramer je dobil razun dveh tisočev ves denar nazaj.' Obtoženka tatvino priznava. Bila. je obsojena na eno leto težke ječe. — S to razpravo je bilo jesensko porotno zasedanje v Celju, katero je trajalo štiri dni, zaključeno.
Imenovanje. Carinikom III. razreda je Imenovan Kosta Veselinovič v Celju.
Okrajni šolski svet v Celju je sklenil, da na mestne osnovne šole ne pripusti nobenih otrok iz okolice. V okolici pa stanuje več uradnikov, trgovcev ln drugih, kateri se protivijo, pošiljati svoje hčerke v nunsko šolo. Mestni magistrat je sporazumno z okr. šol. svetom sklenil, da smejo dekleta Imenovanih staršev še nadalje obiskovati mestne osnovne šole.
Pouk na celjskih šolah se Je pričel s 15. t. m. Po celjskih ulicah je začelo zopet živahnejše življenje naše mladine.
2rtve komunistične hujskarije. Pred cejjskim okrožnim ssodiščem se je vršila te dni razprava proti rudarju Antonu Fabjan Iz Trbovelj. Ob priliki aretacije vsled napada na delavca Martina Vouka Je udaril orožnika po glavi ter sunil obč. redarja v rebra in kričal: »Jaz sem za republiko! Na pomoč komunisti! Jaz ne potrebujem nobenega kralja! Doli kralj Peter!« Prejel je tri leta težke ječe. — 25 letni Julij In 22 letni Alojzij Kelnčr ter 26 letni David In 24 letni Alojzij Stoplnšek so 15, avgusta demollrall v steklarni v Hrastniku tri peči, vredne
32.000	kron. Celjsko okrožno sodišče je prisodilo vsakemu eno leto težke Ječe.
Koncert kubanskih kozakov se je minuli torek vršil pri polni dvorani hotela »Union« v splošno zadovoljnost. Vsi, ki so koncert posetlll, so polni hvale o sijajnem proizvajanju. Koncert se Je ponovil v sredo zvečer na splošno željo.
Klub napr. slov. akademikov v Celju javila, da Je vladni svetnik g, Em. Lllek, kt Je bil na Informativnem sestanku za ljudsko vseučilišče Izvollen »ln absentla« za predsednika ljudskega vseučilišča V Celju — vodstvo tudi sprejel. — Tajništvo ljudskega vseučilišča vodi gospod nadučitelj Bizjak.
Olepševalno društvo v Celju priredi dne 1. oktobra t l. veliko japonsko čajanko, zamišljeno v obliki velike ljudske veselice * bogatim vzporedom.
Popis tivlne, vozov in opreme v celjskem vojnem okrugu se je pričel s 15. septembrom.
Komanda mesta Celja razglaša, naj se prebivalstvo posebno ponoči ne' približuje vojaškim objektom, ker Imajo straže tozadevno zelo stroga novelja.
Podrulnica CMD za Gaberje In okolico priredi 29. t. m. v gostilni Plevčak ob 20. uri prijateljski sestanek.
O francoski revoluciji predava gospod vladni svetnik E. Lllek v ponedeljek 19. t. m. ob otvoritvi ljudskega vseučilišča v Celju ob pol 20. urj v rlsalnlci meščanske šole.
»Prijatelji umetnosti v Oaberjih.« Poročilo z dne 13. t. m. popravljamo v toliko, da voditelj cele prireditve po lastni Izlavl ni bila gdč. Kapel, temveč goso. Metod Tre-blčnik. dočim je omenlena gdč. nastopila le v glavni vlogi kot .»Pepelka«. Obenem priobčujemo tudi Imena ostalih Igralcev: Dragotin Sredovnlk, Tone Koštomaj. Ciril Tre-hlčnik, Barčlka Treblčnlk, Justa Malcen, Tonika Vrečko. Tonika Lampret. Kaniča Ohlak, vsi Iz Gaberja ln- Minka Pavšer Iz Ljubllane.
Celjski nemčurjl v zadnji »CllHer Zel-tung« hvalijo V nlenem uvodniku turško državo kot vzor države, ki daje svojim manjšinam vse pravice, katerih oni baje v naši državi nimajo. Ce jim je svoboda, katero uživalo, pri nas premalenkostna, kar naj se napotilo naši prljatelll Mohameda v svobodno Turčllo. pri odhodu pa se Hm priredi še ponotnlca.
Hitrost brzolava iz Celja v Meretlnce. p. Moškanlrl. Donlsnlk nam naznanja, da le brzojavil Iz Cella v Meretlnce, p. Mo-Skantd, dne 1. septembra 1921. Brzojav le došel na svole mesto šel* 4. septembra 1021. Tore! štiri dni potrebnle brzolav. Če bi šel peš, bi prišel na zaželleno mesto tla ln nazal. Ali je to sploh mogoče? Kle leži krivda?
Šport In turlstlka.
Ittrlfa (te Soarta Igrata v nedeljo 18. sentembra prvo prvenstveno tekmo v letošnji sezoni. Po dobrih rezultatih zadnj»h tekem obeh klubov le pričakovati zanimive Igre. Igra se n* prostoru Tllrlle ob 1«.30. uri.
Hribarjev dom na Krvavca. Zeleni Krvavec. ki se dviga nad žltorodno Cerkljansko ravnino In tvori s skalnim grebenom slikovito predgorje Orlntsvcev. je vkljub svoji znameniti flori ter krasnem« In obsežnemu razgledu še malo poznan In preveč omalovaževan v širših krogih naših planincev. Učiteljstvo Cerkelj In okolic# je že dolgo opozarlalo na nujno potrebo, da se tej krasni točki olajša dostopnost, In tako le tudi letos v počeščenje soomlna Imenovanja Cerkljanskega rojaka gosp. Ivana nrlbarja kr. pokrajinskim namestnikom za-nnčelo akcijo, da se zgradi na Krvavcu (1R53 rn) planinska koča, kf naj se Imenule Hribarjev dom. Ne glede na potrebe turtstl-ke. katere tu obltrno navajati je pač nepotrebno — saj se stika na Krvavcu 10 pla-
ninskih steza — Ima pa započeta akcija Judi v narodnem In idealnem oziru svoj pomen. Skalni grebeni Savinjskih planin pred nami stoje še na naši zemlji, bližnji pogled proti severu in zapadu Iz bodočega planin skega doma pa nam že kaže uslljeno mejo, ln če .kaj, opominjalo nas bode Ime moža, po katerem naj se naziva nova planinska koča, da naša naloga še ni dovršena, da naj Jo obdržimo v srcu In duši, kakor JI je on služil svoje žive dni! Da se uresniči idealna namera In zablesti člmpreje vrh zelenega Krvavca »Hribarjev dom«, obrača se Kranjska podružnica SPD na celokupno slovensko javnost, da Ji pripomore z denarnimi prispevki. Vsaka občina, korporacija, vsak zaveden Jugoslovan, prispevaj svoj kamen za zgradbo Hribarjevega domal Imena teh kamnov se objavijo v časopisju in ovekovečijo v planinskem domu, kjer naj se naš naraščaj prepričuje, da Je znal sedanji rod ceniti velike dogodke, velike može! — Odbor Kranjske podružnice SPD. Odsek podgorskega učiteljstva.
Razstava planinskih slik v Jakopičevem paviljonu ostane odprta še do Ž0. septembra t. 1. S tem se omogoCl posebno dijaštvu, da sl ogleda razstavo. Pri posetu v skupinah pod vodstvom učiteljev se zniža vstopnina na 2 K od osebe. .
Avtomobilna vztrajnostna tekma po Slo-venili določena na 16. in 17. septembra 1921 se preloži na 8. ln 9. oktobra 1921.
Sokolstvo.
Gospodarski odsek Ljubljanskega So-kola poživlja vse članstvo In naraščaj, da sodeluje pri planiranju In popravi dirkališča, ker s tem pomaga moralno in efektivno svojemu društvu, da sl postavi svoj dom, ki bo služil njim samim najbolj v prid. Zgiasiti se je na dirkališču vsak dan Od 15. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. In od 14. ure dalje. Bratje, pridite, da zgradimo od kamna do kamna palačo. Na svidenje! Zdravo I
Naraščajev pododsek Sokola I. javlja, da je v nedeljo 18. t. m. ob 2. uri popoldne skupno slikanje moškega naraščaja udeležencev planinskega Izleta — na trgu Tabor. Slikanje je obvezno. Priti je v polni pohodni opremi kot na dan Izleta. Po slikanju je predaja vojaške opreme. Vsak pazi, da prineseš čisto skodelico, vse količke, vrvico Itd. Slike v formi razglednic se naročajo pri vaditelju moškega naraščaja ob telovadnih urah.
Bizeljski *SokoU se tem potom naj-Iskreneje zahvaljuje »Bizeljskemu samskemu klubu« za velikodušen dar v znesku 600 K.
lenost
Pevski večer pevske šole g. prof. dr. Pavla Kozine. Dr. Pavla Kozino pozna širša Javnost največ po njegovem pevskem kvartetu, ki je ob najrazličnejših prilikah s svojim lepim petjem širom Slovenije, pa tudi Izven nje raznašal slavo slovenske ln Jugoslovanske pesmi. Glasbeni Javnosti pa Je znan kot vnet propagator modernega našega solospeva, kot glasbeni kritik In pisatelj, ki je mnogo pisal v Nove Akorde in lansko leto v Oledlškl list. Osnoval jsl je pa tudi svojo pevsko šolo, koje uspehe je, pokazal v četrtek zvečer na pevskem večeru v veliki dvorani Mestnega doma. Nastopili so trije učenci oziroma učenke prof. Kozine: gdč. Marija Fajgelj, gdč. Herma AnCIk ln g. Peter Burja s prednašanlem solospevov, dvospevov Iz domače literature ln par opernih arij. Dosegli, so s svojimi nastopi znaten gospod Peter Burja naravnost izreden uspeh. V njem smo dobili mladega tenorista, ki se mu po primernem šolanju obeta lepa bodočnost. — G. prof. Kozina je z nastopi svojih učencev lahko zadovoljen. — Nastopil Je tudi dr. Kozine moški levartet (dr. Kozina I. tenor, Stegnar II. tenor, Završan I. bas In Kragelj II. bas) ter je zapel dve novi Mirkovi skladbi »Kolo« ln »Jutro«, Izmed katerih se posebno zadnja odlikuje po mehkem občutju. Prednašal je kvartet obe pesmici z bravurno tehniko. Na začetku ln ob koncu pevskega večera smo sltšail še Fran Klmovčevo prekmursko narodno »Teče ml vodica«, Adamičevo noyo, preleno »Tožbo« ter staro, skoro nikoli peto St. Pirnatovo »Žalost«. Zbor je btl sestavljen le iz 11 pevcev In pevk In je z njimi hotel dr. Kozina menda pokazati, da ni treba postaviti na oder zbora, ki šteje najmanj 100 glav, če se hoče pomoči skladbam do prave veljave. Cim manj pevcev ln pevk, pa teh dobrih, tem lažje se da z zborom operirati. Enkrat tako pride čas, ko bo treba lz naših zborov Izbacrtftl vse Statiste In slabe pevce In dejo bo šlo v vsakem oziru hitreje Izpod rok. — Občinstvo je pevski točki pohvalilo izvajaloče z burnim ploskanjem, nalveč Je aplavdlralo seveda tenoristu g. Burji. Dvorana Mestnega doma je bila v pravem oo-menu besedp natlačena nosluSalcev, dokaz, da se naša publika zanima za pevske nri-reditve. Navsezadnfe vendarle ne bo kriva mlačnost in nezanimanje ljudi za koncerte, ki so večkrat prazni, marveč suša žepov. Za pevski večer dr. Kozine le bil vston namreč — nrost. — Soli g. prof. dr. Kozine želimo tudi v bodoče mnogo uspehov! P.
Natečaj jugoslovenskim umetnikom. Starešinstvo Jucroslovenskega Sok. Saveza v Llnbllant razplstite za I. 1u«oslovensW vse-sokolsjd zlet v Liubjlant 1. 1922 sledeči natečaj: I. Za načrt lepaka, ki nal bo približno 120 cm širok In sorazmerno dolg. Nagradi za načrt lenaka, Izdelan v barvah In v no-manlšanl obliki. 1 petina nrave velikosti, sta določeni r>o 1000 din. In 500. din. IT. Načrt za
6	razglednic1 sok. Idejne vsebine, nagrada za vsako razglednico po 500 din. Vse načrte. ki jih bo ocenila posebna komlslla. ie noslatl na naslov: Jug. Sok. Savez v Ljub-ljanl. Narodni dom. nalkasnele do 15. oktobra 1921. Starešinstvo Saveza sl pridrži pravico načrte. W ne bodo nagralenl, odkupiti. — Starešinstvo Jnsr. Sok. Saveza.
—	Difaškl koledar. Pokra Htftskl odbor Ju-troslovenske Matice le Izdal za leto 1921/22 Dllaškl koledar, ki bo vsled svole JJčnostl. kakor tud! vsled bogate vsebine, gotovo vsem dllakom dobrodošel prllatell. Tz bogate vsebine koledarja omenlamo: Kralleva hiša Karadlordlevtfev, razdelitev ur, kolkovne In poštne pristojbine, ploskovne mere, primera različnih mer In utežov. različne hitrosti, statistični sklop naše krallevlne In nalvaž-nefSe fznafdbe. Zelo temelffto te obdelano iia^e Sotstvo ?n sreanfeSolec, kakor tud! vf-sokošolec najde na 21 straneh drobnega tl-vka vse potrebne Informacije glede šolstva. Prav dobro bo tudi slnžll. nopolen »Pregled dHašklh organlzacll«. Skrbno sestavllere ln obširne »Matematične formule« zak1<nčnlelo Informativen del koledarla. —* V krasnih verzih slede »Naši cllll«. ki tih Izpopolnjujeta
članka »Narodno obrambno delo In dlja-štvo« in »Predpogoj zmage«. — KoleJarju sta pridejanl še dve poli dobrega praznega papirja in ie zato koledar uporaben tudi kot beležnica. Lepo vezan koledar vel|a 5 dinarjev. Dijaki In dljakinjel Naj ne bo nikogar, ki ne bi Imel Dijaškega koledarja »Jugoslovenske Matice«, pijaški koledar se dobi v vseh knjigarnah In v pisarni »Jugoslovenske Matice«, Ljubljana, Pred Škofijo 21,1. nadstropje.
Koncertno vodstvo »Glasbene Matic*« prevzame v prihodnji sezoni g. prof. Josip Mlchl, Dvorakov učenec, bivši dolgoletni zborovodja Pevskega In glasbenega društva v Gorici, skladatelj Itd.
Slikarska šola »Probuda« v Ljubljani. Pričetek pouka na slikarski šoli se začne redno dne 15. oktobra v poslopju tehn. sr. šole. Pouk bo večerni. Natančnejše se objavi v šoli. Šola vsebuje iste predmete, kakor vse druge umetniške akademije, povrh pa še iz narodne umetnosti, ter Ima prvovrstne učne moči sledeče gg. profesorje: Akad. slikar In voditelj šole Franlo Sterle
— portret in akt po naravi, draperija (narodna noša), komporlja ln anatomija. Akad. medajler Anton Sever — peršpektlva. Akad. slikar Maksim Gaspari — narodna ornamentika ter kompozicije. Ing. arhitekt Rado Kregar — arhitektura. Slikar Šaša Santel
— grafika. Davorin Volavšek — o zgodovinskem razvoju naše ljudske umetnosti. Dalje dve nove moči: Akad. kipar Berneker
— kiparstvo. G. Lagorič (Srb) — umetna zgodovina. — Vpisovanje se prične takoj pri vodstvu šole akad. slikarju Franju Ster-letu na Gosposvetski cesti št 12oII. od t4. do 16. ure. Honorar se določi in plača pri vpisovanju mesečno naprej. Revni se opro-ste šele takrat, kadar pokažejo zmožnost In pridnost v šoli. Sprejemajo se gospodje kakor dame s primerno šolsko Izobrazba Pismene prijave ne veljajo.
Člani godalnega kvarteta lika, gg. Rihard in Lado Zika, Karol Sancin ln Ladislav Černy bivajo sedaj na Češkem, na gradu Loučen, kneza Thum-Taxlsa. Nastopili so dne 3. t. m. pred slavnim Češkim kvartetom, ki se Je o njih Igri Izrazil zelo pohvalno. Oktobra koncertirajo na Dunaju.
Male'Pesmarice 11. zvezek (Hrabroslav Volarič: Zvečer) se že prodaja In razpošilja v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu v Ljubljani. Cena partituri 2 K. Pevci, kupujte, naročajte In prepevajte!
Zvezna tiskarna tiska dva moška okteta (zbora) Zorka Prelovca: »Zapoj ml pesem dekle« in »škrjančku«.' Izideta prihodnji mesec.,
Primorie.
Postopanje italijanskih obmejnih oblasti. Slovenec, kateri je desetletja v Primorju živel, se je, sit tujega jarma, vrnil pred nekaj dnevi v domovino. V Postojni le moral zaradi državne meje na prihod in sprejem tovornega voza z njegovim pohištvom čakati. Pri tej priliki je hotel nekaj denarja Izmenjati. V kolodvorski menjalnici odda dva bankovca po 1000 lir za menjavo v dinarje. Menjalni uradnik Izmenja enega, toda drugega proglasi za falsifikat, katerega je prisiljen zadržati. Na potnikov protest, naj mu pokaže tozadevno tiskano ali pismeno nared-bo, po kateri se razvidi, ali le zadržanje bankovca opravičeno ali ne. Išče uradnik navidezno nekaj časa in pomisli, da je b» Pr«d nekaj dnevi samo obveščen, ali na kak način ne izreče, da so tisočllrski bankovci »Banka d’Italla Decr. Min. 24 Nov. 1917 e 6. De*.' 1897« vsi ali samo nekaj ponarejenih. Na prošnjo, naj to dokaže, reče, da hoče na glavni zavod v Trst brzojaviti. Potnik čak% dva dni na ta odgovor In se trudi brezuspešno pri različnih oblastih za hitro rešenje. Ena oblast pošilja potnika na drugo, ali vsaka pravi, da v tej zadevi ni kompetentna. Pri tej priliki Izve, da Imajo enake nadloge največ prestati vračajoči se potniki Iz Amerike z dolarji. Na večer drugega dne dobi potnik svoj bankovec nazaj. Postalenačelnlk gosp. Comba Orazlo, Izvanredno vesten In prijazen uradnik. Izprašuje potnika po Izidu afere, preišče bankovec, katerega presodi, da jeta ko dober, da ga navaden človek ln na samo mehjalnl uradnik za dobrega spoznati mora ln ošteje potem menjalnega uradulka primerno. Ta ves razkačen vzame tolpo ka-rablnerjev, kateri potnika Iz že skoral odhajajočega vlaka Izvlečejo, njegovo prtljago pri oknu ven pomečejo In zopet bankovec vzamejo, češ, tukaj naj vsakdo premisli, da je v Italiji ln se proti naredbam menjalnih uradnikov ne pritožuje. Tretji večer vrže menjalni uradnik potniku bankovec pod nos, zaradi odškodnine zamujenih treh dni pa reče, naj se ga le toži, on ne plača. Kakor znano, uraduje Italijansko sodišče za malenkosti desetletja, za stvari v Inozemstvu pa mogoče stoletja, zaradi tega so vse tožbe za celo življenje brezuspešne. Vsak tozadevni korak gre na račun potnika.
• Pokrajina.
Iz Hrastnika. Za ljubljanskimi »velede-mokratl« prav nič ne zaostajajo hrastnlškl frakarji — kar /Se tiče demokracije In narodnosti. — Na vodilnih mestih vseh tukajšnjih' narodnih društev sedi po zaslugi naših vrlih dem. mož, ki s svojo ženo, svojimi otroci ln vajenci govori Izključno le nem--iko ln o katerem je znano, da Ima narodnost le na Jeziku, v resnici pa se strogo ravna po izjavi, ki jo je baje dala njegova boljša polovica: »WIr blelben nur so lange hler, bls wlr das Geschaft machen, aber In der serblschen Erde will leh nlcht begraben sein.« — Kakor rečeno, sedi ta mož na teh mestih edinole po zasltigl naših »veledemo-kratov« — tl mu namreč pripisujejo velike zasluge za vsa naša društva, najbrž© zato, ker Jim je parkrat daroval par kg moke za pop, da so nalepljall svoje lepake — dru^I, delavci smo pa mnenja, da sta ravno on ln gospa tisto, kar ovira, da naša društva ne procvitajo tako. kot bi mogla. — Ce nam pa gospodje demokrati, oziroma njihov parfu-mlranl »Herzpinkerl« tega ne verjamejo, naj pa malo poprašajo pri članih nekdanjega orkestralnega društva. — Sicer pa tega *-dem. Itak ne zamerimo, ker nam Je znano da Je tem ljudem ljubši človek z nama*®' nlml lasmi In lepimi rokami- — četudi ^ . , pangerman kakor pa delavec s umazanimi rokami in nerodnimi kretnjami. Kdor Izmed Hrastničanov pa še ne zna nemščine, naj gre ob pol 8. url zvečer na vrt »Pintarjeve« gostilne, tam se le v družbi omenjenega gospoda In gospe, ter drugih vplivnih demokratov — katerih Imena bomo
v	slučaju nepoboljšanja navedli — gotovo najhitreje priuči. (Resnici na ljubo pa kon-statlramo, da je omenjena gostilna nad vsak dvom narodna ter pričakujemo, da bo gostilničarka sama napravila konec A švabčarenju.)
222. štev.
JUGOSLAVIJA' 17 septembra 1621.
4—»■——   n m m im.. bi	ii	■■■■■.■	i	«■	—
Stran &
držite cene so zlasti zelenjavi jako poskočile. Reven človek si ne bode mogel kmalu privoščiti niti zelja in solate, kar je postalo že luksus. Glave sv .žega zelja, ki so stale lani 1 do 2 K, stanejo danes 10 do 16 K. solata-lndivlja kos 4 do 6 K. — Glede sadja je ravno tako. Eno jabolko srednje veliko stane 1 K. če je malo večje, zahtevajo že 2 K zanj. — Jajca so poskočila zadnje dni že na 5 K kos, dočim se dnevno izvaža najmanj 1 vagon. — Vsemu temu Je krivo to, ker v Ptuju nimamo nobenega tržnega nadzorstva, katero bi bilo nujno potrebno.
Avtomobili, katerih je vse-polno sedaj v Ptuju, vozijo po mestu zlasti preko Dravskega mosta s tako naglico, da je s tem v nevarnosti življenje ljudi. Zadnji čas se je zgodilo vsled hitre vožnje že več nesreč. — Edina pomoč proti tem gospodom, ki nič ne upoštevajo predpisov, je ta, da se vsakega naznani. — Postave niso samo za reveže, temveč tudi za bogataše in lastnike avtomobilov.
Je-Utnono pollclli, da imajo Nemci v hotelu »Osterberger« reservirano sobo za svoje sestanke In zbirališča? Dobro* bi bilo, če bi se tupatam malo tam notri pogledalo, kaj se proti Slovencem kuje, zlasti sedaj, ko Imajo, kakor pravijo, svojega župana!
Nemška društva. V Ptuju imamo še vs* polno nemških društev, ki pridno delujejo, kakor na pr. »Mflnnergesangverein«, »T urnvereln«, »Feuerwehr«, »Verschčne-rungsverein*. »VVeinbaugenossenschaft« In »e več drugih. Nobeden gospodov se ni ganil, da bi se ta društva razpustila, temveč nasprotno, da so se bolj utrdila, jim Je dovolila politična oblast, da so prirejali koncerte in druge prireditve, katere so obiskovali veliki gospodje, ki se izdajajo za Slovence. Dokler bodo obstojala ta društva, bo res Ptuj v nevarnosti, ker f>od njihovim, okriljem se pridno In sistematično dela proti Slovencem. In ml pustimo vse to, da se nemoteno vrši ter se koljemo med seboj! Cas bi bil, da bi demokrati uvideli svoje pogreške tekom triletnega vladarlja in pustili drugim opraviti, kar so oni opustili.
K
m pia.
i.'
Skoplje, 1. septembra 1921.
Velecenjeni g. urednik!
Čeprav nas loči 966 km železniške proge, dobivamo vendarle tudi tu še precej vedno slovenske časopise, v ko-Jib nam je vsaka beseda in vsaka Črka kakor drag spomin iz domovine. Da, iz domovine, saj se čuti človek tu v teh krajih 'vkljub vsem lepim deklamacijam
o	»enem narodu in enem jeziku« vendarle popolnega tujca, saj čuti pri vsakem koraku, da le to povsem druga zemlja, da živi tu sicer zelo soroden, a popolnoma drug narod, z vso drugo tradicijo, drugim mišljenjem, Čustvovanjem in stremljenjem nego po naših brdih in dolinah.
Kakšen pa je ta narod tu v Mace-doniji? Ce se razgovarja človek v Ljubljani o tem narodu s povprečnim inteligentom, ne bo vedel o njem mnogo več kot — ničesar. Nekateri se bodo sicer spominjali, da je postavil nekoč
H.	Wcndcl tezo, da živi v Macedoniji neko slovansko ljudstvo brez narodnosti, ki bi pa postalo v politični skupnosti z Bolgari bolgarsko, v srbski upraVi bo pa postalo srbsko, pač pa že malokdo ve, da je zbudila ta Wendlova trditev obširno in temeljito polemiko glede katere se ne more ravno trditi, da je v njej zmagal Wendel. Drugi bodo na zgorajšnje vprašanje kratko malo molčali in le kaki posebno goreči »ujedinjaši« s kakim dr. Hešičem na čelu bodo proglasili Macedonce enostavno za Srbe.
Temu nepoznanju in tej nejasnosti se tudi čuditi ne smemo preveč, saj nam je bila ta zemlja vedno tam daleč nekje
V	orlentu, o tem narodu pa do zadnjih časov nismo vedeli mnogo več kot to, da ječi pod težkim turškim Jarmom. Intenzivneje zanimanje za Ma-cedonijo in Macedonce je rodila šele balkanska yojna, saj se je vodila ona baš zaradi Macedonije in njene osvoboditve. A prvi balkanski vojni Je takoj sledila tudi srbsko-bolgarska vojna, zopet zaradi osvoboditve Macedonije in kmalu na to v okviru svetovne vojne ponovno bolgarsko-srbska vojna — zopet radi osvoboditve Macedonije. Ma-cedonija je torej že polnih deset let predmet velevainih političnih sporov in konfliktov, ki stalno ogrožajo mir na Balkanu, boj,za njeno posest pa datira še mnogo dalje nazaj, več nego pol stoletja. In kje je jedro tega spora? Odgovor je kratek: V vprašanju, so-li Macedonci Srbi ali so Bolgari?
Srbi trdijo, da je to stara srbska zemlja in se sklicujejo pri tem na ponosni Dušanov kastel v Skoplju, a enake argumente navajajo tudi Bolgari. Srbi trdijo, da -je jezik tega ljudstva srbski, isto in z isto upravičenostjo trdijo to
tudi Bolgari. Srbi se sklicujejo na svoje komite in hajduke, ki so se borili desetletja za priključitev Macedonije k Srbiji, a na iste lahko kažejo tudi Bolgari, da celo Grki.
Čigava bo torej Macedonija, srbska ali bolgarska? Kdor je preživel tu le par mesecev ter imel priliko vsaj nekoliko spoznati mišljenje in čustvovanje pravega macedonskega ljudstva, bo kmalu izluščil iz tega spora zelo prl-prosto in enostavno rešitev, ki bo pa edino točna In pravilna; odgovoril bo namreč: »Macedonce ni ne Srb, ne Bolgar, apak samo Macedonec in sicer politično, kulturno in Jezikovno. Če Je tedaj naša slavna ustavotvorna skupščina za našo državo odklonila naziv »Jugoslavija«, bi morala svoji kemični formuli SHS brezpogojno dodejati Še M, kajti ta M še davno ni vsebovan v prvem S in tudi še dolgo, dolgo ne bo, zlasti če se bo vršilo naše ujedinjenje po Pribičevičevih metodah, kojih strašne posledice opažamo najbolj v Slavoniji ter tu doli v Macedoniji, a pojavljajo se vedno silneje tudi že v Bosni in Hercegovini. Torej naša Jugoslavija nikakor ni država SHS, ampak politično zedinjenje skoro vseh Srbov , večine Hrvatov in Macedoncev ter dobre polovice Slovencev in to je treba tudi pri nas povedati že enkrat jasno ter brez obotavljanja.
Kolikor je meni znano, ni podčrtal tega dejstva v naših ustavnih debatah nihče, čeprav mora 'vedeti vsak, ki vsaj nekoliko pozna te naše razmere tu doli, da to ni zgolj formelnost, ampak da tičč za to formalnostjo silno važna dejstva, ki znajo postati še usodna za vso državo, kajti ogromna večina Macedoncev bi pri svobodnem odločeva-nju danes prav tako odločno protestirala proti temu, da jih proglasi za Srbe, kakor bi protestirali n. pr. Hrvatje. Ce bi stali Macedonci pred vprašanjem pripadnosti k Srbom ali Bolgarom, bi se izrekla ogromna večina za Bolgare, ft s tem bi se nikakor ne izjavili za del Bolgarskega naroda, anv pak hi dokumentirali le neko svojo politično orientacijo in protestirali proti sedanjemu našemu režimu. Zelo preprosto, a obenem popolnoma točno in nazorno mi je razložil to stvar pred kratkim neki macedonski kmet rekoč: »Srbi in Bulgari, to sta nri nas dve politični stranki. Jaz sem Ma-
cedonec in —   .« Zakaj je d^nes
ogromna večina slovanskega elementa v Macedoniji bolgarsko orientirana, Vam, gospod urednik, razložim morda že v prihodnjem pismu, a tako je in s tem dejstvom je treba računati. Povda-riti je pa treba že na tem mestu, da Macedonci vkljub svoji bolgarski orientaciji v principu nikakor ne odklanjalo naše države. Odklanjajo jo najodločneje z njenimi sedanjimi političnimi metodami, pač bi pa pristali nanjo v slučaju, da bi bila njena notranja ureditev avtonomistična ter bi dobili v njej vsaj nekaj najprimitivnejših političnih pravic (o katerih sedaj tu ni niti govora) in samouprave. In taka avtonomna Macedonija bi bila za državo nedogleduega pomena, ker bi tvorila nekak posredovalni faktor med Srbi in Bolgari ter bi polagoma zopet zbližala ta dva, tako Sovražna si slovanska naroda in jih končno združila v resnični Jugoslaviji, ki bi othogočevala svoboden razvoj in razmah vsem petim jugoslovanskim narodom in brez katere ne bo nikdar miru v naši državi in na Balkanu sploh. In v tem tiči vsa ogromna važnost macedonskega problema, ki bo v obratnem slučaju stalno onemogo-čeval našo notranjo konsolidacijo ter ogrožal celo eksistenco naše države v njenih sedanjih mejah.
Torej, gospod urednik, iz tega vidite, da nimate avtonomističnega gibanja samo v »klerikalni« Sloveniji, ampak se pojavlja to še v vse večji meri na Hrvatskem, v Dalmaciji, Bosni, Vojvodini Jn tudi pri nas v Macedoniji, le s to razliko, da so Vaši avtonomisti še hudo krotki, medtem ko porajajo današnje centralistične metode, za katere se ogreva v vsej državi menda edinole še naivno slovensko učiteljstvo, pri nas že federalistična stremljenja, ki se znajo pretvoriti v doglednem času, če ne bo prišlo kmalu do popolnega notranjepolitičnega prevrata v odkrito in široko protidržavno gibanje. Ce moremo vse to odobravati ali ne, Je vprašanje zase, ampak tako je.
Kmalu $e oglasim zopet, do tedaj pa najlepše pozdrave. Vaš
N. N.
Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda.
kavčuk
u A
pmaiaČMlj«
Micličl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
»Moje matere!« je zastokal Royal ter si obrisal čelo z dlanjo.
»In vašega očeta,« je dodal Nostradamus.
Zdaj je Royal povzdignil oči; Obraz zagonetnega tujca se mu je zazdel nasičen z žolčem. A že je Stopil Nostradamus v kabinet. Royal je planil za njim, priganjaje ga zmedeno:
»Povejte! Povejte!«
»Molčite!« je odgovoril Nostradamus. »Kadar bo treba, zveste vse, kar sem vam obljubil povedati; In snajte,« je dodal z glasom, ki je pretresel mladega moža do mozga, »jaz držim, kar obljubim! A zdaj glejva In poslušajva, ker sva prišla, da bi Videla in slišala!«
Beaurevers sl ni mogel pojasniti Občutkov, ki so ga vznemirjali,' pač pa Je mahoma zaslutil, da bo to, kar bo zdaj videl in slišal, v tesni zvezi % Nostradamovo obljubo- Z jezno roko je odprl široko, zamreženo linico; Izba na levi se Je pokazala njunim očem. Velika miza; posuta s Črepinjami; prevrnjene steklenice; vse polno žarečih obrazov z okrutnimi črtami; vlačuge z odpetimi ne-drl in razpletenimi lasmi, 'ki' so objemale pivce, sedeč jinr na kolenih; nekatere so se razverale * na robu miz, druge so tekale- po izbi; mla-skanje poljubov; grohot, vzkliki, stokanje živinske slasti . . . Gledalcema se je nudila slika zares pravljičnega razvrata. In v kotu je stal krotilec ter nepremično zrl na to dlv-
Čakal je, da požverinijo ugrizi poljubov, vinski čad, pohota* in vse to razuzdano besnepje (duhove njegovih ljudi dodobra in bodo‘zmožni Poslušati besede, ki.bi; jih ?adavjle * grozo svojega porpena, .ako bi {ih **Čuli izven te razuzdano njjapos.ti. J® zdajci je ta človek ,spyst|l plašč, 111 mu je zakrival obličje.
. Nostradamus «va mu je nasmehnil šepnil Beaureversu na uho:
de Lagarde; poveljnik četnikov njenega Veličanstva!«
Lagarde se je ozrl z dolgim pogledom po svoji železni četi.
»K . . be ven!« je ukazal.
Glas mu je žvižgal kakor bič krotilca v zveunjaku. Nečistnice so pobegnile; dvarfajstorica pa je vstala, ;;apenjaje si usnjate naprstiike in za -iezaje si pasove z rapirji. Zavladalo je molčanje. Lagarde je stepli k mizi ter položil nanjo svojo test v težki usnjati rokavici.
»Psi!« je zarohnel. »Ali se tako pripravljate na službo njenega kraljevskega Veličanstva? Rekel sem, da vam imam sporočiti povelje! Vlačugarji! Pijanci! Pagani prekleti I Spravite se izpred mojih oči! Odpuščeni ste, kraljica vas ne mara več! Za njeno službo je treba mož, ne babjekov! Ven, cucki! Poberite se! . . .«
Dvanajstorica ga je obkolila z vsemi znaki divjega obupa. Nekaj jih je padlo na kolena, drugi so butali z glavo ob zid, tretji so Izdirall bodala, da bi se ubili. Dvanajst grl je tulilo kakor z enim glasom:
»Kri Kr Iščeva! — Prekleta bodi vlačuga, ki me je rodila! — To bodalo si zasadim v goltanec! — V vodo skočim, z mostu Naše Gospe!
—	Zdaj nam ne preostane drugega nego crkniti! Preklet naj bo razbojnik, ki me je zaplodil!«
»Nu, riu, le bolj pomalem!« se je oglasil Lagarde. »Vaš obup mi trga srce. Nehajte, pravim! Ne govorimo več o tem!«
»Ur4! Ur4! — V pekel za kraljico! — Zadnjo kapljo krvi prelijemo’ zanj«?! . — Živela kraljica! *-« Živela! . . .«
Lagarde je čakal, da se je polegel ta izbruh veselja. Na njegovo znamenje so se vrnili na svoja mesta. KaKor. okameneli so poslušali kraljičin ukaz:,
, »Jutri se, popiva enako kakor nocoj. Pojutrišnjem takisto! In tudi naslednji dan — vse tako dalje!«
Nozdrvi so se jim razširile. Divje so izbuljili oči, vedoč, kaj to pomeni!
»Vse tako dalle!« je povzel Lagarde. »Treba je le, da nekdo izgine ... - da izgine tisti, ki Je kraljici odveč!« ,
. Okrog mize je zagrmelo; nato ie zavladala globoka tišina, kakršna sledi udarcem .strele. Duša Royala de Beaureversa je bila polna strašnih slutenj.
» »Poslušajte! Poslušajte!« mu Je šepetal Nostradamus, sklanjaje se k njemu liki-duh usode.
»Povedati vam moram, da bo nevarno,« je nadaljeval Lagarde s'svojim suhim in rezkim glasom.
Spogledali so se. Nikoli dotlej jim ni govoril takšnih besed. Njegova navada Je bila reči: »Ubijte tega, ubijte onega!« — ne več. Kdo je bil nocojšnji obsojenec? Slutili so nekaj nenavadnega. Eden izmed njjh je vprašal ob splošnem molčanju:
»Kdo je?«
Lagarde je molčal. Videli so, da je prebledel. In v četnikih se je porodila gotovost, da bo zahteval nekaj, česar njihova misel ne izmeri.
A
»Oho,« se je oglasil drugi, »naj se skuha moja glava v svinjskem kotlu, akd ne bomo imeli poda s kakim gospodom iz prav visokega plemstva.«
»Mesec dni svoje plače stavim, da je veliki profos!« je zagodel tretji, mereč poveljnika z očmi-
»Više!« je rekel zamolklo baron le Lagarde.	,
»Maršal de Saint-Andrč, kraljev veliki ljubljenec! . . .«
»Se više!« je ponovil Lagarde z
Preplašeno so se spogledali. Nekaj minut je vladalo še tegobne j Še molčanje. Naposled se je osmelil nekdo čisto tiho:.
»Potem je kronski vojskovodja de Montmorency! . . .«
»se više!« Je ponovil Lagarde z izdavljenim glasom-
Dih groze je zavejal po izbi . . . Eden izmed dvanajstorice je zamrmral:
»Tedaj kak princ! . . . Vojvoda Ouiški? . . «
»Više!« je zamrmral Lagarde, ki Je zdaj sčdel in zagrebel nohte v mizo.
V	tem hipu je viselo na nitki vse, njegovi uspehi in njegovo življenje ... Ko je on sedel, je četa prestrašeno poskočila. Zazdelo se je, kakor bi bila smrt stopila v izbo. Spogledali so se med seboj in so videli, da razumejo! . . ,
Lagarde jih je opazoval ... Videl je, da jim ni treba povedati z imenom, kdo je odveč kraljici: koga je treba ubiti! čutil je, da jim buči ime žrtve tudi tako liki grom v di-vjaškh bulicah.
»Ali ste se odločili?« je vprašal.
Videl je, da se nekoliko obotavljajo. Nato so se okrenili k poveljniku, vsi kakor eden. Nič bolj ni bilo njim treba reči d a, nego rijemu povedati ime tnoža, ki je bil zaznamovan smrti . . .‘In zdaj je Mron iz-pregovorll, stoje, naslonjen na obe pesti, dočim je dvanajstorica iztezala proti njemu dvanajst prepadenih glav:
»Od jutrišnjega dne je treba nadzorovati okolico Roncherollskega dvorca.« »Tedaj se vrši opravek v bližini profosije?« je vprašal nekdo izmed četnikov. »Da,« je potrdil baron. »V okolici Roncherollskega dvorca.« Nihče ni več zihH besede. Vsi so jadrno ogrnili plašče, zagotovili meče in bodala ter odšli za Lagardom iz te sobane, kjer je ostalo samo še ledeno molčanje in mrzel trepet, ki je odurno drhtel med smradovi orgije in razvrata • » •
»Pojdiva zdaj!« je velel Nostradamus Beaureversu.
Tudi ona sta ostavila krčmo. Royal je korakal molče- Prizor, ki ga je videl ravnokar, ga je bil udaril s topo osuplostjo, kakršno nam časih ostavijo moreče sanje; Mislil je nanj, ki so ga hoteli ubiti — k o g a neki?
—	v okolici profosovega dvorca... Zakaj baš tam in ne drugje?
»Ta človek . . .« je izpre-
govoril zamolklo.
»Kateri?« je vprašal Nostradamus.
»Tisti, ki ga hočejo ubiti . . . Strašna stvar, ta zaseda! .-...«',
Nostradamus je obstal. Skrb mu je zgrbančila čelo.
»Prava reč! Mari niste vi še nikoli zasadili jekla v človeške prsi?«
»Seveda senr ga, hudiča! Toda o belem dnevu. * Mož’ proti možu, meč proti meču-; edeh proti fenemu, dva proti dverrta. ‘ Tuintatn sem oplenil kakega meščana. Od bogataša sem pobiral siromakovo desetino- Nikoli pa nisem podrl človeka strahopetno in zahrbtno V temi!«
»Stopiva!« je osorno dejal Nostradamus. ’	-
Prišla sta do dvorča v Frofdman-telski ulici.' Pred pragom jfe Royalu nehote zastala noga. 'Streslo ga je. Vrata, ki so se tiho odprla pred njim, so bila kakor vrata nedostopnih skrivnosti, ki se jim človek ne sme približati. Srce mu je ledenelo, duša omagovala od negotovosti. A hotel se je obodritl.
»Pravite/ da hočete govoriti z me noj o mojem očetu?« je vprašal goreče. ..........................
»Ne,« je odgovoril Nostradamus. »N e Š e.«
»Tedaj o materi?«
»Ne 5e.«'
Royal-de Beaurevers, ki je stal že na dvižnem mostu, se je umeknil nazaj in kriknil:
»O kom tedaj? O kom hočete govoriti z menoj?«
»O nji, ki jo ljubite,« je dejal No stradamus. »O Florizi, Roncherolle-sovi hčeri.«
Royal de Beaurevers je dvignil roko pred oči, kakor bi Se mu ble-ŠČ&lo.
»O nji, ki jo 11 u b 1 m?« Je vzkliknil. »Tedaj je resnica, da jo ljubim? . . . Vstopiva, vstopiva!«
In prvi je prekoračil most. Nostradamus mu je sledil. Plameneč je objemal njegov pogled človeka, 'z katerega je iiotel skovati orodje svoji osveti, pa če se zdrobi liki 9teklo v spopadu s strašnimi silami, nad ka-ga je mislil poslati!
(Dalje prihodnjič.)
Novo!	Novol
Helena.
Povest Marije Kmetove.
Cena vezani knjižici 28 K, Broširani 24 K.
Naroči se;
Zvezna knjigarna
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Proda se:
POSESTVO V OKOLICI VOJNIKA
ki meri okoli 6 oralov, se proda. Cena se Izve pri Francu Troblšu, Vojnik. 1893
DOBROIDOČA GOSTILNA
z velikim vrtom in trgovina z mešanim blagom blizu koroškega kolodvora se troda. Naslov v upravi »Jugoslavije« v Mariboru.
MORSKA TRAVA (afrlk) .
na debelo In drobno se dobi pri Brata Sever, trgovina s pohištvom In tapetniška delavnica, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 13.
VSAKOVRSTNE ŠTEDILNIKE IN DRUGE POTREBŠČINE
prodam radi preselitve po nizki ceni. Franc Luznar, ključavničar pri kolodvoru, Škofja Loka.
ZAVITEK VZORCEV VOLNENEGA BLAGA
od firme Deren &. Lecomte Iz Pariza je bil pomotoma iz pisarne vzet pri portirju hotela »Slon«. Prosi se, da se istega proti n» gradi pri portirju vrne.	'
KRTAČE
Za obleko in likanje, rtbarice brez in z korenino, zobne, mazalke, konjske, omela motvoz (špaga) čevljarsko prejo priporoča veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.	1Š16
TRŽAŠKI BIČEVNIKI
iz prave koprive in razni biči vedno M zalogi. Osvald Dobeic, veletrgovina, Ljubljane Sv. Jakoba trg 9.	1810
OKOLI 40 KUBIČNIH METROV
lepih, širokih 20 mm močnih desk. Ponudbe na upravo tega lista pod »deske«. 1897
CELO MIZARSKO ORODJE
nekaj še novega, dva ponka, 2 omari za obleko, visoka In nizka, postelja In dobro-ohranjen otroški voziček se proda. Poizve se Vlč-Glince št. 5.	1898
NOGAVICE
ženske in moške, kvačkanec, sukanec, »Moderc« itd. je dobiti najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.	W17
I	LETO STAR FES
volčje pasme se takoj proda, Mestni trg 11-1.	1900
ŽENSKA SUKNJA PERSIJANA
dobro ohranjena, črne barve se proda. Poizve se na Gradu soba štev. 130, 14-17 ura,
1901
HIŠA Z GOSTILNO
in posestvom, z živino in drugo premičnino se proda. Cena po dogovoru v Rudniku št. 17, pri Llubllani, kjer si vsak lahko natančno ogleda.
Službe:
KOLAR
želi dobiti dela kjerkoli v mestu, najraje M deželi. Vstopim tudi pri mojstru kot pomočnik. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: »Dober kolar« na upravo Usta. 1899
GRAVEUR ZA KAMNOSEK
v ljubljanski okolici se Uče. Naslov v upra-
vi	lista.	I**
IZPRAŠAN STROJNIK IN KOTLAR-SK1 MOJSTER
vešč strojnik In kotla rskih del, išče shilbe. Ponudbe pod »strojnik« na upravo »Jugoslavije« v Mariboru.
SPREJMO CE V TRAJNO DELO
izvežbanl mizarski pomočniki hrana m stanovanje v hiši, ali Izven. Andrej Kregar, strojno mizarstvo. Št. Vid nad Ljubljano.
Razno:
JUGOSLOV. POSLOVNI KOLEDAR
IH. letnik, Izide začetkom oktobra. Trdo-vezana knjiga Ima za vsak dan 6X15 cm zapis, prostora. Cena s poštnino K 30. Preprodajalci popust. Naroča se pri »Založništvu Jugoslov. posl. kol.«, Ljublj&ga, Breg 20.	18&
ZAMENJA SE STANOVANJE
na Aleksandrovi ces*\ 2 sobe, kuhinja, predsoba, klet tri drvarnica. Naslov v upravi »Jugoslavije« v Mariboru.
ZAMENJA SE STANOVANJE z dvemi sobami in 1 »-hinjo v Novem UJ-matu za enako v mestu ali tudi v Mariboru. Naslov pove uprava.
VISOKOŠOLEC
Išče Instrukcije proti hrani (vsaj kc.slto tol večerja). Ponudbe pod »VlsokoSolec« na upravo lista.	1906
ZASTOPSTVO
kakršnokoli sprejmem. Verziran sem najbolj v vinski tr-ovlni. Prevzamem tudi prodajo vina v steklenicah it, odprto v lokalu in čez ulico. Cenjene ponudbe prosim na upraVo lista pod »Zastopstvo«. 1905
, ZENITNA PONUDBA
Prileten premožen trgovec želi. znanja z deklico, katera mora biti: popolnoma uboga, poštena, značajna, dobrosrčna In simpatična. Prednost imajo dežolanke. Le resne ponudbe s sliko pod »Značajna« na upravnlštvo lista. Tajnost strogo zalamč^na.
ISKrl
klobukov za dame in gospode, nadalje velika izbira kinčanih in praznih damskih klobukov.
Klobužama in modisteriia
BarborK — Zavrian
«erjau.i.—i Ljubljana, Mestni trg 6 — 7. r n um:.:
Delavnica črev
Taško Djordjevič
SKOPLJE, Ledi pedžet 105
priporoča vsem prekajevalcem, in prekupcem nakup prvovrstnih črev za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salam 1.1. d. Prodaja na debelo in drobno. Razpošilja se po celi državi po poštnem povzetju. Zahtevajte cevtik.
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebšilne. kroje, telovadno obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice, i	Ceniki	na razpolago!
PETER CAPUDER
Zdravo! Dobavitelj J. S. S.
Vedno velika izbira vseh vrst
bombaža, sukanca, kvačkanca, nogavic,
za dame ln gospode, ter galanterije , na debelo.
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežjfe Ste v. 11.
(pristen vinski destilat), prvovrstno slivovko ln pristen domač brlnfevec prodaja samo na debelo. Parna veleiganjama
Robert Diehi, Celje a
J8T"
*JmX.
Tapetniška in dekoracijska ' delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoža se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega
pohištva.
Krznarstvo L ROT.
Ljubljana, Gradišče it. 7.
Priporoča zalogo kožuhovine in gotovih garnitur kakor bov, mufov, ovratnikov itd.
Prevzema Kje Me in Me flivjatln? : v stre!, barvo ia izdelavo.
Parna pekarna Jean Schrey-a naslednik
Jakob Kavčič
LJUBLJANA	GRADIŠČE 5
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila.
Prodaja se v naslednjih prodajalnah:
Prešernova ul. 26. M. Strauss, Škofja ul.'M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. Žabnikar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c.
rpoaaaoocoCTooia o QgooQQQgBPBgs|B
fj
e s e e
o
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
- --T -srs mestni tesarski mojster	-	^	-
LJUBLJANA	Linhartova	ulica	štev.	25
kupuje po najolijlh- dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele
gozdne parcele. ———————————^
13TAMP1MF
1 ^i&EOips&r^ ANT. ČERNE
V MUBtJANA J
Bloki št. IV.
se dobijo pri
L. Pevalek, Židovska ulica.
Večja množina odpadkov
Llugoslou.tovtM
za gumbe in Mehe predmete d.zo.z. Slovenska Bistrica Oferiramo
naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu s cenami brez konkurence	■"=
Zahtevajte cenihet Prodaja na veliko!
se proda 5orabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
Učenka
se sprejme v trgovino s papirjem
L. Pevalek, Židovska ulica.
'odgane, miši, stenice in drugi mrčes!
Pokončava z novimi povsom zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom
Oblastv. konces.
zavod za pokopavanje merčesa
'.jubljana, Stritarjeva ulica 7/ni
Spričevala na razpolago.
Prodaja surovega zlata lit srebra
v zobotehniške in zlatarske svrhe
J. AUGUŠTIN, Ljubljana,
Dunajska cesta 36.
amp/D)
vseh vrst
CIRIL SITAR
LJUBLJANA ^eir,a ce®^
„Phillipfit“
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
Imam na drobno v zalogi večjo množino
prešitih odel,
(kovtre). od 450—600 K.
KARL PRELOG,
Ljubl|ana, Stari trg it. 12
Gumijeve cev
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta,, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
..PROMET tehn.
Ljubljana.
Pohištvo
in tanila delavnica
spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni.
Brata Sever, Ljubljana. Kolizej.
Gosposvetska cesta štev. 13,
Gradbeno podjetje
Ing. QMc & drug
Ljubljana, Resljeva c.9
priporoča sc za vsa v to Jtroko spadajoča dela.
fiiii u latiinilDi! mlin.
Velika jugoslovanska zavarovalnica za vse »trokc iiče za vsa pokrajinah* glavna mesta kraljevine SHS samostojne Izvežbane vodje podružnic, ki ao dooela amoini notranjega In zunanjega poslovanja. Nadalje liio plaarnlžke ln zunanje uradnik., za centralo pa vodjo oddelka za obratno zavarovanje. Ponudbe s natančnimi podatki dosedanjega delovanja naj se naslovijo pod »Sigurna ekslstenoa« na upravo.
I. SANDRIN
LJUBLJANA. !	»
Velika zaloga	n	kož, podplatov, gontl-
vsakovrstnega U o 11 j (X nih jermenov ln boksa
na debelo. “M
mestni trg 6.
Čretnik Jože
graditelj mlinov in iag,
St. Jurij ob julnl železnici
se priporoča vsem cenjenim interesentom za zgradbo mlinov in žag. Priporoča osobito lesene jermenlce lastnega izdelka. _______________________________ ^
..SRNA MILA“
Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom
Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje,
Dobra knjiga je najboljši prijatelji
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike, tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsak.
i	’
Založba:
/
irami
Albreht Ivan • Slutnje, pesmi . . ;. . .
Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi .. . . • Pugelj Milan: Mimo ciljev, novele . • • * « Golar Cvetko: Kmečke povesti ......
Korhanova Marica: »opek samotarke, novele . Azov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk Stuhe Janez Ev.: Slovenska narodna mladina . Seidelc Ferdo: Rastlinstvo naših Alp . • • •. Kurentov Album, humorističen almanah s karikafu Zbirka rudarskih in fužinarskih izrazov . . MachiaVelli N : Vladar . . • .■•••, • • Gruden lejo: Narcis .	• • • •
„	„	Primorske	pesmi	.	•	•	•
Albreht — Gaspari: Mlada Greda . . . •
! zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani II. izd. . .
H. in lil. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih » , » . ■ ■, •
V. zv Waldova O.: Vera, roman
Narodna knjižnica:
K tei kniižnici lakko vsak pristopi kot naročnik s tem, da javi „Zvezni knjigarni1', da se ga vfdše kot naročnika »Narodne^ knjižnice". Kot tak dobi vsako knjigo
broš. K 8*—		vez. K 10’—		
9	" 8‘"	99	19	10—
		99	99	12—
		99	9	15—
1»	* 10—	91	11	12—
»1	„ 10*T“			• • ‘
9)	,, 15—			
		91	99	15—
	5—			
	,, 2—			
19	„ 20—	• 11	1?	25—
* 9»	„ 24—	19	11	30—
9»	„ 24—	11	11	30*—
navadna 40—		finejša 60‘—		
svile**		■ ■		♦
broš. K 10—				
»9	„ 40*-	vez. K oCK-		
	v platno	11	11	60—
broš. K 20 —		99	99	86—
	v platno	11	91	32’—
10—12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, MaH junak,
posl. dr. Borštnik V......................
13 — 15 snopič Cankar Ivan: Moje življenje ....
16 snopič Albreht Iv.: Paberki Iz Roža,
koroške pravljice................................
17 —18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele . . . 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji
Nožiči, prevel Oton Zupančič .
24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V.
Borštnik
25 — 26 snopič Glaser J.: Slovenska narodna lirika . 27 — 28 snopič Albreht Iv. Malenkosti ......
broš. K 12-— vez. K 16*
14—
34—
M
11 » ,1 »i
20—
40—
30*-
Brošure
Carantanus: Koroška .  ......................................................  '
Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje..............................................” i>—.
Naša Istra, spisal Fr. Erjavec ....  ................................................  _
Abditus:, Problemi malega naroda.................................................   Ž.__
Alre. Jugoslovanska žena za narodno svobodo	..•••♦’••*	” ,1
Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja . • •	• • •. *	‘ J	nn7na«
V teh brošurah se obravnavajo naša življenska	vprašanja,	ki	bi	jih	moral	pozna
vsak zaveden Slovenec!
St. 1 Jenko Dav. .. 2 pl. Zajc Iv.: Hajdrih A.:
Mala pesmarica
4S as' 'SfissusTsar wsr ss
Se	dobi	dotičnlk	pjtnine	prosto^	Ker	vrli..N«-
rodna _ knjižnica*1 veleyažno^kulturpo^wl^> . t«, d» »kj..nago g. ««
velevažno kulturno nalogo s tem, .... — prevodna'dela, je
1 —2 snopič Val. Vodnika izbrani spisi . • •	•	.. broš. K
3 — 5 snopič Andrejev L.: Gaudearaus, komedija,
prevel dr. J. Glonar . . . • •	”	”
6 — 9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni
trpljenja in nad	....................... «	”
19
>1
19
9»
fj
•9
: Što čutiš Srbine tužni Zrinsko -Frankopanska Slabo sveča je brlela Pod oknom . • . •
V sladkih sanjah . . Jadransko morje Pri ol
K
oknu sva molče slonela
„	„ Slovo • • . •	.*
9 P. Hug. Sattner; Pogled v nedolžno oko ! 10 „	„	Na	planine
yez. K 20 — dobe
Pevci,'pevski zbori 1 Z^izdajo^Male' pesmarice" je »Zvezna tajigarna“odPOTiogla pomanjkanju po primerni in priročni žepni °bhki tiajpru,ubijenejšth p
bo slovenskega pevca brez „Male pesmarice ■	_____________
Vse te knjige se naročajo prl„ZvIzni knjigarai« v LjtjJHaA	Jg
pa se tudi v vseh podružnicah Jugoslaviji v Mariboru, Celju in t tu)u.
II Lil 1^1 M ^	-	-..	.	_ ------——i——aa—-----
»ZVEZNA KNJIGARNA" V UUBUANI, Marffln trg 8.
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« V Ljubljani.