Neporavnani dolgovi. (h skupščingkega govora pogWca Vlad. Pušenjaka.) Finančni minigter mora gkrbeti za to, da ge po zakonu osnovani izdatki izplačajo. Strogo 9e mora gledati na zafconitogt. iPri nag pa imamo celo vrgto neizplačanih dolgov, oziroma po zako.nu odobreriih državnih izdatkov. Od teti izdatkov naj navedem gledeče: Iz gtatigtike, ki jo je izdalo finančno minigtrgtvo, razvidimo, da znašajo neizplačani dolgovi miiiigtrgtva 9adbračaja 292 nulijonov dinarjev. Ravnokar smo pa glišali, da to ni točno, marveč da znašajo 400 milijonov dinarjev. jDrugo tako pogtavko tvorijo dolgovi vojnega ministrgt va in gicer v znegku 252 milijonov dinarjev. Tudi ta postavka je prenizka. Razven tega je treba vpoštevati, kar so že ratzni predgovorniki naglašali, " - neizplačano razliko uradništva. Uradništvo je po gvoji centrali, po centrali državnih uglužibencev, poglalo gpomenico vgem državmim poglancem in sicer dne 10. junija t. 1., v kateri razlaga zgodovino te zahteve uradništva. Uradništvo zahteva, da ge mu izplača radika na plačah od 1. oktoibra 1923 do 1. maja 1924. V tem vprašanju ge je že večkrat razpravljalo tako v finančnem odboru, kakor tudi v plenumu narodne skupščine. G. finančni minigter je povdarjal, da je to vprašanje spomo in da ga mora rešiti finančni odfoor. Zadnjič je še eelo rekeL da mora ministrski gvet ugotoviti, ali go uradnUd upravičeni za<htevati izplačilo te razlike in koliko znaSa ta razlika. Vgi ti izgovori g. finarvčnega minigtra so pa iffez podlage. Čigto gotovo je, da ima uradništvo pravico trahtevati izplačilo te razlike in gkrajni.čag je, da se sedaj po dveh letih, odkar je stopil uradniški zakon v ^javo ta razlika izplača. Ravno tako dolguje država invalidom okrog 200 milijonov f|';v '_-Jl v dinarjev. ; ^_ Siišali smo, da leži v mlntgtrstvtt «a sodjatno^pttiitike ceiikup nerešenih aktov, baje nad 200.000 komadov, v katerih progijo invalidiv da ge jim izplačajo ukmjerie podpore. Toda invalidi zamanj čakajo, da bi prišli do izplačila teh podpor. Prav tako vidimo, db se ne izplačajto po zakonu določeni prispevki za zgradbo m vzdrževanje cegt v Sloveniji. Gradberva direkcija v Ljubljani je lamsko leto, ko se je gestnvljal pToračun, poročala, da znašajo gtroški za cegtno omrežje v Sloveniji, ki obgega 4190 km — 18 *A milijonov danarjev, in da je naša država dolžna na podlagi zakona , za vzdrževanje cegt v Sloveniji prigpevat! znegek 12 mil. i '200 tigoč dinarjev. ? Minigtrgtvo gradjevin, oziroma najbrž minigtrgtvo fi- | nanc, je ta predlog gradbene direkcije v LjuibljaTii reduci- ( ralo in dcločilo za vzdrževanje cegt v Sloveniji malenkost- | no svoto 1/i milijona dlnarjev. (Ivan Vegenjak: Samo \ ptujgki okraj ima terjati 300.000 dinarjev!) Določila 9e je I torej koma] ena degetina tega, kar potrelbujemo za vzdr- : ževanje cest. Olaajni odbori in cestni odboii niso dobili tega, kar potrebujejo, da morejo ce9te v redu vzdrževati, poleg tega imajo pa še terjatve iz prejšnjih let. Za leti 1922 in j 1923 imajo terjati nič memij kot 3,800.000 dinarjev. 1 Po zakonu mora država nagraditi veroučitelje, ki vršet pouk vernauka po naših šolah. Vidimo pa, da 365 duhov' nikov ni dobilo nagrade za poučevanje veronauka za ja' nuar, februar in marec leta 1925, 560 duhovnikov ni do 't bilo te naigrade rza geptember, oktober, november in de-I cemiber leta 1924, 660 duhovnikov pa ne za januar, feb; ruar in marec leta 1925. ; Vgi veroučitelji imajo terjati potnine za ča9 od 1. julija 1923 pa do današnjega dne, torej za 2 leti. Veroučitelji pDUčujejo verouk mnogokrat na oddaljenih krajih, ima]o gtroške, ne dobe pa niti one majhne nagrade, ki jim po zakonu gre. Že 9am gocialni čut zahteva, da ge ta krivica popravi in da se vendar že enkrat izplača ta dolig našim veroučiteljem. j Prav tako dolguje naša država upokojencem, želeavičarjem I in cegtarjem znatne gvote. | Treba je grajati, da moraino poglanci potom raznih upitov in intervencij pogredovati, da pridejo železničarji, ki go po 30 in še več let vegtno vršili svojo glužbo, do gvojih pokojnin, ki fim po 'zakonu gredo. j Pri tej priliki Ttioram povdaiiti, da pogveča naša vlada premalo skrbi našian upokojencem. Zahtevamo, da ge kron ¦ gke pokcjnine že vendar enkrat prevedejo v dinargke po- . kojmne. Zahtevaino tudi, da se rudarjem-upokojencem in *^)Wteijt>nfetont-,pcrv»?čajo pok^jhine in provkije. Vseh teh zahtev naša vlada noče upoštevati. Daneg smo glišali, da dolguje naša država poleg na' vedenih dolgov tudi anatne gvote vicinalnim želeiznicaim, • da dolgoije znatne gvote za odplačilo vojne odškodnine v SrbijL -^ko geštejemo vse te gvote, ki jih Je g. finančni minigter označil kot leteče dolgove, vidimo, da 90 gvotei znatno večje, kot ph je navedel g. finanoni minigter. j Ta svota znaša okrog VA milijarde dinarjev, lahko pa tr: dim, - da znaša okroglo 2 milijardi dinanev. i G. finanoni minigter ge vedno fbaha, da gi ne izpogo-juje več denarja pri Narodni banki. Megto tega pa ne iz- polnjuje gvojih oibveznosti, dela dolgove, kar je še glaibše^ ker izpodkopuje g tem laedit in ugled naše države v inozemgtvu. Kako je mogoče, da obstojajo pri nag te razmere? Te razmere go mogoče radi čudnega budgetiranja. Budgei ni gegtavljen na podlagi gtvarnih in zakonitih potreb, no gleda ge na reelnogt, temveč ge gleda samo na to, da se na vgak način dogeže ravnotežje. Da ge dogeže to ravnotežje, ge v finančnem odiboru črtajo razne pogtavke, ozkov. ma se znižujejo pogamezni krediti, nihče pa ne migli na to, da krediti, ki cstanejo ne bodo zadogtovali. Zanimivo poglavje tvorijo vladne obljube, za katere je prevzela vlada dbveznogt, a jJh ne izpolnjuj«. Navegti hočem gamo nekatere: Pri markiranju kron ge je odvzelo 20% od krongikih novčanic. Za teh odvzetih 20% go ge dali boni. Do proračungkega leta 1922-23 *e |e v ibudgetu in v finančnem zakonu vedno obljubovalo, da se bodo ti boni realizirali. Vlada je o priliki markiranja kron dala uradno obljubo, da ibo te bone realizirala. Naenkrat je pa gedanji g. finančni mini9ter, ko je nagtopil gvoje mestoy črtal to pogtavko \z proračuna in noče prav ničegar več vedeti o izplačilu teh 20% toonov. Leta 1919 so koroške tolpe udarile v Mežiško dolino in v okrajno glavaretvo Slovenjgradec. Pri tej priliki go pretrpeli obmejni prebivalci občutno škodo. Ojbčutno škodo 9o pa trpeli tudi pozneje, ko je podvzela naša vojgika gvoje operadje proti Koroški. Okrajno glavargtvo v Slovenjgradcu je pugtilo uradno preceniti to škodo, ki znaša 234 milijona dinarjev. Vojno minigtrgtvo je to škodo priz.nalo ter |e opetovano predlagalo finančnen«! minigtrstvu, da jo izplača, Toda finančno minigtrgtvo ie do danes ni našlo čaga, da (bi to uradno ugotovljeno škodo vr plačalo obmejnemu preibivalstvu. Lansko leto je Davidfovičeva vlada obljubila podporo onim lu-ajem, ki 9o bili oškodovani po toči, in je zato pregkrbela tudi potrebna denarna sredgtva. Ka» kor hitro >pa je Davidovičeva vlada padla in ie nagtopil gvoje megto sedanji finanČTii minister, je ta opugiil to izplačilo in preibivalgtvo težko oškodovanih krajev ni prišlo do obljufbljene podpore, na katero je računalo. (Poglanea Vesenjak: Zato je pa gedanji finančni minigter zvišal davke!) V drugih državah 9e povgod držijo dane obljube. Po vgod gkrbno pazijo na to, da I|ud9tvo ne izgubi zaupanja do vlade, da ne izgubi zaupanja do predgtavnikov di^ave, Čudi smo da računa g. finančni minigter na neko notranjo pogojdlo. Toda z ozirom na to, da vlada ne iapolnjuje svojih obljub, ni pričakovati, da 'bi Ijud9tvo irnelo mnogo zaupanja do gedanje vlade i:n da bi notTanje pogojMo imelo kak znaten ugpeh.