1 leto XIV. I j Štev. 178 | TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E: 25—67 tn 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernov* 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, četrtek 8. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi eII po noStl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tullna 30 din. poštni Čekovni račun: 11.409 1 f) f 1 Španija pred vstopom v vojno Po ameriških, italijanskih in drugih trditvah, se je Španija že odločila, da napove Angini vojno in se tako pridruži Nemčiji in ItaHji pri spSošnem napadu na angleški imperij NEW YORK, 8. avg. United Press. Ameriški radio je objavil, da je špansko ministrstvo mornarice naročilo vsem španskim ladjam na odprtem morju, da takoj odplujejo v španska ali nevtralna pristanišča. Ladje, ki so zasidrane v domačih pristaniščih, so dobile nalog, da se ne smejo oddaljiti na morje. Z ozirom na te ukrepe napoveduje italijanski tisk, da bo Španija v najkrajšem času napovedala vojno Veliki Britaniji. Španski tisk o tem še ničesar ne piše, toda iz vladnih krogov s© je izvedelo, da so storjeni že vsi potrebni koraki za vstop Španije v vojno. RIM, 8. avg. ZPV. Italijanska politična javnost posveča največjo pozornost dogodkom v Španiji. Povsod razpravljajo živahno o zahtevah Španije glede Gibraltarja. Bombardiranje Gibraltarja zadeva tudi Španijo samo, ker padajo letalske 'bombe deloma tudi na špansko ozemlje. V italijanskem tisku napovedujejo celo popolnoma odkrito, da bo Španija napovedala Angliji vojno ter tako stopila z orožjem v roki na stran Italije in Nemčije. Dan vstopa Španije v vojno je že določen, a je za enkrat še skrivnost. Na severni meji Španije se že nekaj tednov zbijajo nemške čete, na jugu pa operira italijanska vojna mornarica in aviactja. Španski tisk se soglasno zavzema za špansko vojaško intervencijo na strani Italije in Nemčije. V Španiji sami je že vse pripravljeno za vstop v vojno. Poraba bencina je omejena za ves dvitai promet in vse rezerve so rekvi- rKane za vojsko. Neprenehoma se kličejo na vaje novi rezervisti. V Rimu zatrjujejo, da bo Španija še ta teden sprejela dokončni zadevni sklep. KODANJ, 8. avg. ZPV. Kakor pišejo »Berlingske Tidende«, so nemške priprave za napad na Anglijo večinoma dovršene in bo izveden ta napad s tako silo, kakor je vsa zgodovina vojn ne pozna. Prav tako so pa tudi v Italiji In r jenih kolonijah v teku ogromne priprave za napad na angleške kolonialne posesti. Istočasno se pripravlja na vstop v vojno Španija, ki bo napadla predvsem Gibraltar. TANGER, 8. avg. Stefanu Iz Aigecira-sa javljajo, da so včeraj pokopati v Gibraltarju več angleških mornarjev, ki so padli na krovu ladje »Resohition« med napadom italijanskih letal na Balearih. Pogajanja med Madžari in Romuni Romunski rimski poslanik Bosi na prvi konferenci z zastopniki Madžarsko v Budimpešti — Nasprotstva so po vseh informacijah nepremostljiva 3UDIMPEŠTA, 8. avg. Stefani. Opolnoincčeni romunski minister Bosi je včeraj popoldne dospel v Budimpešto. Na postaji so ga sprejeli člani romunskega poslaništva in šef protokola zunanjega ministrstva. V uradnem obvestilu le bilo objavljeno, da je Bosi ob 18. obiskal predsednika madžarske vlade in zunanjega ministra. Razgovor med državniki je trajal pol ure. Jutri bo minister Bosj odpotoval v Bukarešto. Madžarska vlada je imela ministrsko sejo. V političnih krogih so zelo rezervirani glede vsebine današnjih posvetovanj. BUDIMPEŠTA, 8. avg. ZPV. V madžarskih političnih krogih, pa tudi v javnosti, prav nič ne prikrivajo radikalnosti teritorialnih zahtev nasproti Romuniji, s katero se pričenjajo danes prva uvodna pogajanja. Madžari stoje na stališču, da je trianonska mirovna pogodba, s katero so bile določene sedanje madžarske meje, mrtva, in torej ne more nikakor in v nobenem primeru več služiti za podlago pogajanj. Tako podlago more predstavljati edinole premirje, ki je bilo sklenjeno dne 13. novembra 1918 v Beogradu, ki je dcločak) demarkacijsko črto na nekah Samosu in Marošu. To pomeni, da zahteva Madžarska najprej kot minimum priznanje te črte kot nove meje, nakar bi se šele pričela pogajanja o podrobni določitvi definitivne razmejitve, pri katerih pa seveda ne bi Madžarska ničesar popustila, ampak celo še več zahtevala. Romunija stoji nasprotno na stališču, da ona pri določanju demarkacijske črte meseca novemera 1918 v Beogradu ni sodelovala in jo ta skiep tudi nič ne briga. Romunija pozna samo eno mednarodno pogodbo, Id določa razmejitev med Romuni in Madžari, to je trianonsko, katero je svobodno podpisala tud! Madžarska. To stališče Romunije je pa izzvalo na Madžarskem še ostrejšo reakcijo in sedaj Izjavljajo v Bud;m-pe?ti. da tudi Madžari ne priznavajo več omenjene demarkacijske črte, ampak se vračajo v prvotno stanje pred ono vojaško razmejitvijo in zahtevajo vrnitev cele Transilvanije z mejo, kakršna ie bila pred svetovno vojno. BUKAREŠTA, S. avg. Ass. Press. Ir.-transigentno stališče MaJž^rskc ob pričetku uvodnih pogajanj v Budimpešti zaradi ureditve spornih teritorialnih vprašanj med Madžari in Romuni Je Vzbudilo po vsej Romuniji, posebno pa v Bukarešti in Transilvaniji sami, ogromno razburjenje. Eden izmed načelnikov romunskega zunanjega ministrstva, Colo n i, je po nalogu vlade nemudoma odletel z letalom v Berlin, da zaprosi za intervencijo Nemčije v Budimpešti. Kakor se na drugi strani izve, sta pa tako Rim kakor Berlin intervenirala že prej v Bukarešti in v Budimpešti ter pripo- ročala obojestransko poimstljivost. ln-transigentno stališče Madžarske tudi Berlinu baje ni simpatično. V Romuniji sami se dviga vedno odločnejši odpor proti sploh vsaki teritorialni koncesiji Madžarski v Transilvaniji. Vlada je zaradi tega v čedalje težavnejšem položaju. BUKAREŠTA, 8. avg. Reuter. Kralj Karol je sprejel sinoči v avdienco posebno delegacijo treh predstavnikov Že- Angleška eskadra, ki Je zapustila Gibraltar, se je sinoči vrnila v luko. Vsak dan se ponavljajo izvidniški poleti letrf neznane narodnosti nad gibtaltarski-mi utrdbami. MADRID, 8. avg. DNB. List »Arizo« piše pod naslovom »Resnica«, da ni bila Španija še nikoli izpostavljena tolikšnim napadom In mr/nji v angleškem tiska, kakor zdaj. Današnjo belo Španijo je zakrivila Anglija sama, ki je podpirala nasprotnike Franca in tako podaljšala krvavo državljansko vojno. Nič ni bolj pri-rodno, da narod, ki je toliko trpe!, odbija angleški družbeni red in sprejema nov državni red, želeč zmago narodom, ki so pomagali Španiji v najtežjih dneh ter stoje z njo na isti ideološki črti. Te države bodo dale Evropi oni red, za katerega se je borila tudi Španija. lezne garde, Broilanua, Miletovteia in George seua. BUKARBkTA, 8. avg. DNB. Vodstvo železne garde je izključilo iz stranke tn njene ministre, ki so v sedanji vladi, češ, da so se pregreši; proti disciplini organizacije. BUKAREŠTA, 8. avg. DNB. Iz poučenih krogov izjavljajo, da je treba skoro pričakovati rekonstrukcije vlade. Sedanji kabinet naj bi se razširil in ojačil. Računajo, da bo bivši minister Valer dobil resor pravde, bivši državni podtajnik Leon Baridu, ki je pripadal politični skupini pokojnega Goge, bi dobil ministrstvo za dela, univ. prof. Sekstil Pus-cariu bi postal prosvetni minister. Ostale osebnosti, tudi generali v vladi, bi obdržali svoje položaje. Bolgarsko - romuasfea konferenca v Krajni Danes sta se sešli v Krajovi v Romuniji bolgarska in romunska delegacija, da dokončata pogajanja o odstopu južne Dobrudže BUKAREŠTA, 8. avg. Ass. Press. Danes se je sestala bolgarska delegacija pod vodstvom bolgarskega finančnega ministra Božilova v Kfajovi z romunsko delegacijo pod vodstvom poslanika Ca-dere na prvo konferenco o definitivnem sporazumu o odstopitvl Južnega dela Dobrudže. Konferenca zaseda v gradu pokojnega veleposlanika Jana Mihalla. Naloga konference je urediti tudi še nerešena podrobna vprašanja, nanašajoča se na definitivno razmejitev, finance, Promet, upravo, prevzem, preselitev prebivalstva itd. Predvsem še ni rešeno vprašanje nekaterih vasi, ki jih Bolgari zahtevajo zase, a bi Jih Romuni radi sami pridržaH. Dalje Je treba razčistiti vprašanje 18 milijard lejev, ki jih zahteva Bolgarija za skoraj 30-letno izgubo južne Dobrudže. Romunija pa zahteva s svoje strani vrnitev kapitala, ki ga je v tem času investirala v ozemlju, ki ga bo sedaj odstopila Bolgariji. Vendar pričakujejo, da bo sporazum kmalu dosežen In v soboto tudi že podpisan. Podpisan bo v Bukarešti. Izročitev Dobrudže se bo izvršila v določenem roku, ki ne bo dolg. BUKAREŠTA, 8. avg. DNB. List »Or-dinea« piše o prijateljstvu z Bolgarijo in pravi, da terja to prijateljstvo med obema državama skupna preteklost in sedanji položaj. Romunija je trdno odločena likvidirati vse spore z Bolgarijo. V istem duhu hoče doseči tudi sporazum z Madžarsko. SOFIJA, 8. avg. Stefani. Bolgarski politični krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli vesti iz tujine, da se položaj na jugovzhodu Evrope povoljno razvija. Mnenja so, da Je prišlo do sedanjega stanja zaradi dalekovldnosti Berlina in Rima. Nastopa nova atmosfera zaupanja med Bolgarijo, Romunijo In Madžarsko. MILAN, 8. avg. Stefani. »Corriere del- la sera« piše o novih pogajanjih na Balkanu, ki so življenjskega pomena za mir na tem delu Evrope. Zasluga politike osi Je, da Je prišk) do neposrednih pogajanj med tremi državami, s katerimi Je Italija vezana po stari prirodni naklonjenosti. Nad eno stoletje sta Francija in Anglija dominirali tu, zdaj je njuna hegemonija odstranjena. Atander: Anglija je pripravljena LONDON, 8. avg. Reuter. Prvi lord admiralitete Alexander je včeraj popoldne dal značilno uradno izjavo, rekoč: »Ako se Nemčija odloči, da napad izvrši, naj ve: mi smo pripravljeni! Od zloma Francije se je Anglija mrzlično pripravljala za svojo obrambo. Pri tem so bila in bodo uporabljena vprav revolucionarna sredstva. Nemški zračni napadi niso imeli zaželenega efekta. Gledamo v našo obrambo, polni zaupanja, kajti ta je sedaj bistveno večja in širša, kakor ob zlomu Francije. Zaradi odlašanja napada ni nastala v Angliji nlkaka brezbrižnost. Lahko dam avtoritativno zagotovilo: Vojna mornarica bdi. Pri ogromnem delu za našo obrambo se Je, kakor še nikoli, izkazalo naše delavstvo, tako moško kakor žensko. Zatorej mora biti eden glavnih naših vojnih ciljev, da bo Po vojni prerojena Anglija, kot nagrado za to, delavstvu omogočila visoko življenjsko raven.« 10 milijonov ton zaseženih ladij LONDON, 8. avgusta. Reuter. Minister trgovinske mornarice javlja, da se je z zasego poljske, nemške, norveške, danske, holandske, belgijske in francoske trgovinske mornarice povečala tonaža ladij brit-skega imperija za deset milijonov ton. Od tega odpade približno pet in pol milijon* ton na Norveško, tri milijone ton na Holandsko, pol milijona ton je pod kontrolo belgijske In poljske vlade v tujini. Vse te ladje imajo bruto tonažo nad 500 ton. Mimo tega kontrolira angleško trgovinsko ministrstvo še pol milijona ton danskih in francoskih ladij ter milijon in četrt ton ladij ostalih nevtralnih držav. Italijanska vojna iniciativa v Afriki Angleži priznavajo, da so Italijani vdrli v Britsko Somalijo — Nov italijanski letalski napad na Hajfo — Na evropskih bojiščih so tudi letalske akcije popustile ITALIJANSKI VPAD V SOMALIJO LONDON, 8. avgusta. Reuter. Tri kolone italijanske vojske, ki so v nedeljo prešle mej« Britanske Somalij, so zavzele tri kraje: Zeilo, Hageshi in Ulmo. Poslej ni bilo o njih napredovanju novih vesti. ANGLEŽI 0 POLOŽAJU V AFRIKI LONDON, 8. avgusta. Reuter. Angleški generalštabni ekspert je podal oceno vojnega položaja na afriških bojiščih. Boji so se doslej vršili na 4 frontah: I. ob egiptsko libijski meji, ki poteka od severa na jug; 2. ob sudansko-libijski meji, ki poteka v isti smeri; 3. ob abesinsko-kenijski meji, ki poteka z vzhoda na zahod ter 4. ob somalijsko-abesinski meji. Skupna dolžina vseh teh mej znaša 9000 kilometrov. Da je sklenjena obramba na tako ogromni razdalji nemogoča, je očt-vidno. Zato tudi ni tragičng vzeti zavzetje posameznih krajev, ki ga nasprotna propaganda razkriči kot velepomembne zmage, če kje, tu pri teh razdaljah pomikanja »front« ne pomenijo veliko. Gre pač za to, da se sovražnika — kjer koli __ porazi, ne pa za zavzetje tega ali onega kraja. Ni pa mogoče zanikati, da imajo Italijani premoč na afriških bojiščih, ker je bil angleški obrambni sistem zgrajen na predpostavki angleško-francoskega sodelovanja. Medtem je Francija izpadla, angleški dovoz ojačenj pa se še vrši. Vsekakor pa so britanske Čete bolje izvežbane. Dočim morajo Italijani računati z uporniki, zlasti v Abe-siniji, se Angležem tega vprašanja ni treba bati. Treba je upoštevati tudi pomanjkanje vode, razsežnost puščav, velikansko vročino in puščavske vremenske neprilike. Toda ako morejo Italijani v Libiji računati na dovoz potrebnega vojnega materiala, ga Italijani v Eritreji, Abe-siniji in Somaliji- prav gotovo ne mo- rejo pričakovati več. Vsak izstreljen strel zmanjša obstoječe rezerve. Isto velja gle '.e bencina, orožja, letal in hrane. Britanska Somalija pa je terensko jako težko prehodno ozemlje. Tudi če bi se Italijanom posrečilo zavzeti Berbero, kar pa je dvomljivo, bi morali prekoračiti dobro branljivo 3000 čevljev visoko gorovje, preden bi prispeli do Adenskega zafiva. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RUM, 8. avgusta. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Naša letala so že tretjič bombardirala bencinska skladišča v Hajfi ter pri tem zažgala več cistern in poškodovala tudi pristaniške naprave. Vsa letala so se vrnila. Po zanesljivih poročilih je trajal požar po prvem bombardiranja več dni, pri drugem napadu je bila uničena Shellova rafinerija. V severni Afriki so obmetavali z bombami taborišča pri Sol-kimu in železniško progo Aleksandrija— Marsa Matruh. Pri Tobrtiku smo zbili neko angleško štirimotomo letalo. Iz osem mož sestavljena posadka je bila ujeta. V vzhodni Afriki smo uspešno bombardirali Aden in Berbero ter zbili eno sovražno letak). Naše čete so na več krajih prekoračile mejo Brrtske Somalije in vkorakale vanjo. PO NAPADU NA HAJFO HAIFA, 8. avg. Reuter. Zadnje bombardiranje mesta je terjalo več žrtev. Mrtev je en Arabec, a sedem oseb ie ranjenih. Povzročena je tudi materialna škoda. PROTEST PALESTINSKIH ARABCEV HAIFA, 8. avg. Reuter. Zaradi včerajšnjega tretjega bombardiranja Haife so se zbrali promlnentid arabski voditelji na zbor In Izglasovali protiitalijansko resohtdjo. POLOŽAJ V EGIPTU » Z EGIPTSKE MEJE, 8. avg. DNB. Veliko število egiptskih družin, ki se je bilo iz Kahire in Aleksandrije zateklo v notranjost, se je znova vrnilo v mesta. Tu hočejo počakarti tok dogodkov, naj .sc zgodi kar kdi. NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 8. avgusta. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj sledeče iporočHo: Neka naša vojna ladja je potopila v oceanskih vodah 30.000 ton angleških trgovskih ladij. Naša letala so napadla letališča pri Tymemoiuthu in Sv. Athanu, kakor tudi letalske tovarne v Chesterju in oboroževalne tovarne v Swaiisei. Angleška letala, ki so se v noči na 7. t. m. pojavila nad Holandijo in zahodno Nemčijo v manjšem številu, so vrgla na več krajih »jombe, ki pa niso povzročile omembe vredne škode. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 8. avg. Reuter. Letalsko ministrstvo in ministrstvo za deželno varnost sta davi objavili, da so posamezna sovražna letala tekom noči na raznih krajih Anglije metala bombe, ki pa niso povzročile znatnejše škode. Le v sever-novzhodni Angliji je bil poškodovan neki sanatorij. Tudi je bilo vrženih nekaj letakov. Dve ženski, ki ju je zalotil zračni napad na odprtem polju, sta bili ranjeni. LONDON, 8. avg. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so se tudi prejšnjega dne vršili običajni nočni in dnevni poleti nad sovražno ozemlje. Zlasti nad Nemčijo in Holandsko. Tako so letala RAF bombardirala petrolejska skladišča v Hamburgu in bencinske rafinerije v Diissektorfu. Izvršen je bil tudi napad na poriško letališče Le Bour-get, kjer so Mia poškodovana na tleh stoječa letala. Kitajci pred vpadom v indokino ČUNGKING, 8. avgusta. Ass. Press. — Pogajanja med Japonci in zastopniki francoske Indokine so izzvala na Kitajskem vihar ogorčenja. Kakor znano, zahtevajo Japonci v Indokini letalska in pomorska oporišča za svoje operacije proti Kitajcem. Vodilni kitajski listi odločno zahtevajo od čangkajškove vlade, da seže po primernih ukrepih na meji Indokine in prepreči na ta način japonske nakane. Vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da in za Kitajsko bilo najbolje, ako bi izvršila napad na francosko Indokino, jo zasedla ter na ta način preprečila japonsko invazijo. ŠANGHAJ, 8. avgusta. Ass. Press. Kitajska vlada v čungkingu je po diplomatski poti obvestila francoska oblastva v Indokini, da bo vdrla vanjo kitajska vojska, ako bi francoska oblastva res dovolila Japoncem, da urede tam svoje vojaške baze. Po zadnjih vesteh se kitajska vojska že zbira na meji Indokine, kjer zaseda vse strateško važne položaje. Maršal čang kajšek je poslal proti Indokini svoje elitne čete. Anglija priznala de Gaullea LONDON, 8. augusta. Reuter. Sinoči je bil podpisan dogovor med angleško vlado in generalom de Gaulleom, po katerem se prizna izven Francije se borečim Francozom status polnopravnega zaveznika Velike Britanije. Urejeno je bilo vprašanje razporeditve, uporabe in organizacijske podrejenosti vseh svobodnih francoskih oboroženih sil, ki bodo stale naravno pod »britanskim vrhovnim poveljstvom. Prav tako tudi vprašanje finančnega vzdrževanja. Noben Francoz se ne bo uporabit za boj proti Franciji. V primeru angleške zmage jamči Velika Britanija, da bodo uresničeni vojni cilji, kakor so bili že svo-ječasno določeni po britanski in francoski vladi LONDON, 8. avgusta. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je ob priliki priznanja zavezniškega statusa silam generala de Gaullea temu poslal posebno pismo, v katerem mu zagotavlja, da se bo angleško orožje borilo za upostavo Francije in vseh njenih teritorialnih posesti. Izjavi Greenwooda in Bevina LONDON, 8. avg. Reuter. Sinoči sta bila izrečena v angleškem parlamentu dva važna laburistična govora. Govorila sta ministra G r e e n w oo d in B e v i n, prvi član vojnega kabineta, drugi minister za delo. Arthur Greenwood je uvodoma zanikal, da bi bil gopodarski položaj Nemčije tak, kakor je bil naslikan v nemškem državnem zboru 19. julija ter je o svojih trditvah navajal zadevne dokaze. Zlasti glede količine premoga in petroleja, pa tudi železa brez žlahtnih primesi. V nadaljnjem je dejal, da je angleško gospodarstvo še v presnavljanju iz mirovnega v vojno gospdarstvo, dočim ima Nemčija vojno gospodarstvo že sedem let. Poskrbljeno pa je, da bodo vsi viri, finančni in gospodarski, k! so bili nedavno stavljeni v celoti na razpolago angleški vladi, uporabljeni po najbolj smotrnem načrtu v smislu izkušenj drugih primerov. Anglija bo skušala obrniti v svojo korist tudi vse izvozne viške, zlasti latinske Amerike. Poskrbljeno je že vse, ako bi katerakola Industrija v Veliki Britaniji zaradi bombardiranj bila one. sposobljena, da se takoj zanjo najde nadomestek, ki že stoji. Dočim je gospodar, stvo USA pomenilo za Veliko Britanijo doslej le dodatno in rezervno tržišče, so bili storjeni odločilni koraki, da bo za Vel. Britanijo odslej to tržišče eno glavnih, navzlič povečanim potrebam ameri. ške obrambe. Končal je s trditvijo, da je nemogoče izpostaviti Vel. Britanijo stradanju, ker skrbe za prehrano prebivalstva brodovje, gigantska obramba in povečana izraba tal. Napovedal je intenzifika-cijo vojnega gospodarstva. Zbornica je sprejela govor z velikim odobravanjem. Za Greenwoodom je govoril B e v i n o mobilizaciji delavstva v vojni industriji in o uspešnem funkcioniranju razpodelitve delavstva, ki ga je mogoče sedaj poslati vedno v zadostnem številu v ono stroko, kjer se pokaže trenutna največja potreba* Pozval je delodajalce, da uvežbajo delavstvo, ki je enako važna naloga, kakor uvežbanje čet. Pričetek francoskega procesa VICHY, 8. avg. Reuter, Danes se pričnejo razprave pred izrednim državnim sodiščem, ki bo sodilo ljudem, ki so zakrivili, da je Francija stopila v vojno. Gre za prestopke, ki datirajo več let nazaj in bo prizadetih na tisoče ljudi. Najprej pridejo pred sodišče 4 ministri Rey-naudovega kabineta, In sicer: Daladier, Mandel, Camplnchl In Delbos. PAPEN ZOPET V ANKARI ANKARA, 8. avg. Reuter. Turški parla. m®nt je včeraj odobril nedavno sklenjeno turško.nemško trgovinsko pogodbo v višini 4 milijonov funtov. Von Papen se je vrnil iz Berlina v Ankaro. DEMONSTRACIJE V HELSINKIH HELSINKI, 8. avg. Reuter. Včeraj je prišlo v Helsinkih do velikih komunistič. nih demonstracij proti odredbam finske vlade, ki je člane Društva prijateljev Sovj. unije stavila pod obtožbo t«r dosegla njih odpust iz služb. Finske policijske oblasti preiskujejo, odkod je prihajal članom imenovanega društva denar. ANGLIJA ODKUPILA EGIPTSKI BOMBAŽ LONDON, 8. augusta. Reuter. Angleška vlada je v sporazumu z egiptsko vlado odkupila vso bombažno letino Egipta. Gre za deset milijonov bal v vrednosti 30 milijonov funtov. Gafencu odpotoval v Moskvo BUKAREŠTA, 8. avg. Havas. Bivši romunski zunanji minister Gafencu, ki je bil imenovan za romunskega poslanika v Moskvi, je odpotoval na svoje službeno mesto. Alzacija, Lorena in Luksemburg v civilni upravi LONDON, 8. avg. Reuter. Po poročililt iz Berlina je bil tam izdan dekret, p0 katerem preidejo Alzacija in Lorena ter Luksemburg izpod vojaške uprave v civiU no upravo, ki jo bo direktno nadziral vodja rajha. GOVOR LLOYDA GEORGEA LONDON, 8. avgusta. Reuter. Sivolasi bivši premier Lloyd George je imel na dan valizijskega festivala nagovor po radiu, v katerem je dejal, da letos vojna in nevarnost pred zračnimi napadi preprečuje, da se vršil vsakoletni valizijski narodni festival, »živimo v času agonije malih narodov. Toda navzlic izgubi samostojnosti živi v dušah teh narodov kulturno premoženje dalje in je iz tega razloga dejanska izguba samostojnosti le začasna. Danes vise nad Anglijo temni oblaki, ki so krvavordeče obrobljeni. Toda Anglija pojde skozi orkan, ki se pripravlja, pokončne glave v zavesti, da pomeni nje zmaga odločitev za vse človeštvo.« • CRIPPS PRI MOLOTOVU MOSKVA, 8. avg. DNB. Komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel včeraj popldne angleškega poslanika sira Sta. forda Crippsa. Danes je Cnpps obiskal komisarja za zunanjo trgovino Mikojana. SOVJETSKE VAJE NA PACIFIKU VLADIVOSTOK, 8. avgusta. Reuter. Sovjvetsko pacifično brodovje je izplulo na manevre. AMERIŠKI PROSTOVOLJCI NEW YORK, 8. avg. TASS. „Ncw ,York Herald Tribune" piše, rta se zadnje Jaso vedno več ameriških letalcev prijavlja za vojno letalstvo Kanade in Velike Britanije. Uslužbeni so kot piloti in inštruktorji. WASHINGTON—TOKIO . TOKIO, 8. augusta. Reuter. Včeraj je prišel ameriški veleposlanik v japonsko zunanje ministrstvo ter imel tam 20 minutni razgovor. MADŽARSKA DELEGACIJA V MOSKVI MOSKVA, 8. avg. TASS. Včeraj je do. spela sem madžarska trgovinska delegacija z ministrom Alfredom Niklom. NOVA ANGLEŠKA NAROČILA V USA WASHINGTON, 8. avg. Reuter. Predsednik britanske komisije za nabavo vojnega materiala v USA je izjavil, da je Anglija oddala ogromna naročila ameriški industriji za take vrste vojnega materiala, ki ga doslej Anglija v USA sploh še ni naročala. Gre za več sto milijonsko dolarsko naročilo vojnega materiala, kakor tankov in topov vseh vrst. Rek dobave pa je določen dolgoročno. USODA ŽIDOV V ROMUNIJI J5UKARESTA, 8. avg. Reuter. Sinoči j« bila seja ministrskega sveta. Sprejet je bil zakonski osnutek o pravnem statutu Zidov. Romunska mladinska organizacija, „Straža Dicri“ jc izključila iz svojih vrst vse Žide, v organizaciji so lahko le arijci, AKCIJA BOLGARSKIH NACIONALISTIČNIH ŠTUDENTOV SOFIJA, 8. avg. I)NB. Bolgarski nacionalistični študentje so izstopili iz mednarodne študentovske zveze. Poslali so nemškim in italijanskim visokošolccm poziv za ustanovitev mednarodne študentske zveze, v kateri bi imel vsak narod enakopravno stališče. ODPUST NEMCEV V PANAMI PANAMA, 8. avg. Reuter. Dvajset nemških pilotov in tehnikov, zaposlenih v nemški letalski družbi v Kolumbiji, jc krenilo z japonskim parnikom preko Japonske v Evropo. Omenjeno družno je pi-cvzela kolumbijska vlada v svoje, roke, ker je tisk napadal režim, da mora imeti sam kontrolo nad tako važnim podjetjem v bližini Panamskega kanala. Mariborska napoved. Malo oblačno in vetrovno vreme. Toplota se bo še dvignila. Včeraj je bila najvišja temperatura 25,4, danes najnižja 12,4, opoldne 27,0. Borza. C u r i h, 8. VIII. Devize: Pariz 9.40, London 17.65, Nev/vork 4.4IJ. Milan 2220, Berila 175.75. Hovice Bakreni in zlati rudniki v Boru v nemških rokah Francoski kapitalista so odstopiti deSnice nemškim industrialcem . Beograjski »Privredni pregled« piše o usodi bakrenih in zlatih rudnikov v Bo-,ru, kateriii delnice so bile do 90 odst. v rokah neke francoske skupine, ki ji je stal na čelu pariški bankir Evgen Mira-beau. Po nemški okupaciji velikega dela Francije in zlasti Pariza pa ni bilo mogoče sklicati občnega zbora delničarjev. Nekater-a poročila pa že navajajo, da je imenovana skupina francoskih delničarjev večino svojih delnic odstopila neki nemški industrijski skupini, ki je bila vsa zadnja leta največji odjemalec bakra iz borskih rudnikov. Maloštevilni jugoslovanski delničarji so sicer mnenja, da se ta oddaja delnic ne bo mogla tako lahko uveljaviti, ker so borski rudniki izrednega pomena za naše domače gospodarstvo in narodno obrambo. Vendar pa je malo verjetno, da bi se to njihovo mnenje upoštevalo, ker pač razpolagajo največ z 10 odst. delnic. Obletnica smrti Sfjepana Radiča Danes se Hrvatska In vsa Jugoslavija spominja dvanajste obletnice raučcniške smrti velikega hrvatskega kmečkega in narodnega ideologa, politika in državnika Stjepana Radiča. Današnja obletnica je toliko pomembnejša, ker se v prav se c!-j izvaja v naši državi politika narodne—-sporazuma in demokratične povez' ‘ Klic iz Pesniške doline! Letos 24. julija je divjalo nad Pesniško dolino strahovito neurje s točo, ki je tik pred žetvijo uničila kmetskemu prebivalstvu malone vse pridelke. Zbito je bilo zoreče žito, otreseno in potolčeno je bilo sadje, nad 80 odst. pa so bile uničene tudi ostale poljske, vrtne in travniške kulture. Močno prizadeti so biH tudi vinogradi, ki se še sedaj niso opomogli, vrh tega pa jih je še napadla občutna pero- nospora, ki se jo razširila zaradi dežev nega vremena. Najhuje je toča zadela jugovzhodni del občine Jarenine, dalje Gačnik, zahodni del Voska ter vzhodn predel Vukovja. Prebivalstvo imenovanih krajev je v skrajni stiski ter obupano ktiče na pomoč. Poleg izredne pomoči v brani bi bilo tudi nujno, da davčna uprava odpiše letošnje davke! Celjski tekstilni industriji preti katastrofa ČE KMALU NE BO SUROVIN. BO OSTALO OKOLI 800 DELAVCEV BREZ KRUHA V Celju obratujejo tri tekstilne tovarne. Te tri tovarne zaposlujejo okrog 800 delavcev. Tovarne pa so v zadnjem času zašle v precejšnje težave, ker ne morejo dobiti surovin. Delavstvu grozi katastrofa, ker se podjetja bavijo z namero, reducirati delavstvo, če ne bodo v kratkem dospele potrebne količine surovin. Ena izmed tekstilnih tovarn bo pričela z re dukcijo že koncem tega tedna. Nujna potreba je, da na merodajnih mestih ukrenejo vse, da pridejo podjetja takoj do surovin, da se delavstvo obvaruje škode, ld mu preti. c Velik« planinsko slavje bo v nedeljo na Okrešlju. Sav. podružnica AK Skala bo slovesno proslavila 10 letnico svojega obstoja. Ob 10. bo na prostem sv. maša, ki jo bo opravil solčavski novomašnik g. Roblek. Po maši bo slavnostno zborovanje. Iz Celja bo vozil avtobus že v soboto zvečer. Prijave sprejema A. Dobrotinšek na Glavnem trgu. c Trčenje dveh osebnih avtomobilov. Včeraj sta vozila dva osebna avtomobila iz Celja proti Mariboru. V Stranicah je hodel zadaj vozeči avto prehiteti sprednjega, pri tem pa je zadel od strani s lalco silo v njega, da ga je z vso silo treščilo v drevo ob cesti. Avto jc bil popolnoma razbit in ruševine še sedaj ležijo ob cesti, potnikom pa se ni zgodilo nic hudega. c šesto knjigarno smo dobili v Celju. O tvorila jo je Učiteljska tiskarna iz Ljubljane v Narodnem domu. e Izlet na Anski vrh. V nedeljo, 11. t,-in., ob 14. pohiti vse, kar čuti jugoslovansko, na Anski vrh, kjerboobsviranju vojaške godbe celjskega pešpolka prijetna zabava. c Umrla .je v bolnišnici 40 letna služkinja Zavec Matilda iz Kozjega. • -c Nesreči. 85 letni zidarski pomočnik Rudolf Martin od Sv. Petra na Medvedovem selu jc pri delu padel z odra in si zlomil roko nad zapestjem. —• 52Iclna_ preužit-karica Neža Drča iz Grajske vasi pri Gomilškom jc padla in si zlomila nogo v gležnju, — Oba se zdravita v celjski bolnišnici. c Motociklist jo povozil v St. Petru v Sav. dolini 28 letnega nos. sina Jakoba Mraza iz Osreda pri Kalobju. Poškodoval ga jc na desnem stopalu in na levi dlani. c Tri prste si je odsekal na levi roki pri sekanju smrečja 33letni dninar Ciril Tušak iz Bnice prt Hrastniku. c Regulacijska dela na Savinii v četrti etapi so končana. Dela sedaj nadaljujejo v peti etapi. Za peto etapo je do sedaj na razpolago 450.000 din. Dela za peto etapo pa še niso razpisana ,vendar jc razpisa v kiiit’ "m pričakovati. . c Dražba sadja ob državni cesti. Tehnični oddelek okrajnega načelstva v Celju je razpisal javno ustno dražbo sadja na državni cesti št. 50 in sicer za IG. t. m. za progo Celje—Frankolovo in za 17. t. m. za progo Celje—Vransko—Ločica. c Na drž. realni gimnaziji v Celju lx>do po odloku prosvetnega ministrstva letos izjemoma Sc sprejemni izpiti za učence in učenke ,ki so bili pri sprejemnem izpitu v juniju odklonjeni in tudi za one, ki iz zdravstvenih razlogov niso mogli v juniju delati sprejemnega izpila. ProSnje je treba predložiti ravnateljstvu do 25. t m. Izpiti bodo 27. t. m. od 8. ure daljo. c Turnirski odbor. Na torkovi seji Celjskega šahovskega kluba jc bil izvoljen turnirski odbor. V odboru so celjski župan di\ Voršič, Lečnik, dr. Čerin, Kroflič, Schneider in Fajs, Prvo kolo prične v soboto ob pol 8. zvečer. Da sc bodo turnirja lahko udeležili tudi šahisli z dežele, je bilo sklenjeno, da bo kolo ob nedeljah popoldne namesto zvečer. 2(5. avgusta bodo igrali kolo v Rogaški Slatini. Igranje kola v Rimskih Toplicah pa bo določeno pozneje. — Na kongres Jugoslovanske šahovske zveze 25. t. m. bo prišel tudi predsednik Jugoslov. šah. zveze, bivši minister Čirič ,glavni tajnik JSZ Mirko Magdič in urednik ter šahovski mojster Ozren N e-del jko vic. Nove cene moke Urad za nadzorstvo cen je pooblastil banske uprave in upravo mesta Beograda, da do objave uredbe o standardi-ziranju ter odrejanju cen moke morejo dovoliti mlinom, da ob priliki odrejanja cene moke (brez skupnega davka na po slovnl promet), dodajo ceni pšenic pri St. 9 90 din, pri št. 5 60 din, pri št. 6 30 din in pri št. 7 10 din, pri živalski moki, pa da od cene pšenice odbijejo 80 din in pri otrobih 100 din. Za nabavno ceno se ima smatrati rejonska maksimalna cena z maržo 13 din in z dokazanimi prevoznimi stroški. Urad Je nadalje osvojil stališče, da se cene kruhu za sedaj ne morejo povečati. Krvava tragedija med očetom in sinom Ker je oče zanemarjal kmetijo, ga je sin ustrelil V Predosljah pri Kranju se je odigrala pretresljiva družinska tragedija. ‘30-letni Tone Drolc je ustrelil svojega 70-letnega očeta Franca, nato pa Jc s ponovnimi streli in kričanjem zbudil domače in sosede, čeS da so hišo napadli razbojniki ter ustrelili očeta. Ker pa Je prišel kasneje v protislovja, so ga orožniki aretirali ter s preiskavo dognali, da je sin sani ustrelil očeta. Končno je tudi sin priznal, da ni mogel več gledati, kako gineva posestvo, ker je bil oče strasten pravdar, a posestva ni hotel dati iz rok kateremu Izmed svojih treh odraslih sinov. Dejanje je vzbudilo mnogo pozornosti, zlasti ker je bil Tone na dobrem glasu in znan kot vesten gospodar in (jošteniak. Očetovo stanje je ;aKO resno. Ali sl ie prllavil vsa/ enega 9 novega narolnlka ... ■ Proti špekulantom Splitski »Glas Primorja« se v daljšem članku zavzema za najostrejše kazni proti špekulantom in defetistom ter med ostalim piše: »Brez načrta in brez reda posamezni špekulanti dvigajo cene In formalno izkoriščajo narod. Proti njim se doslej še nobena intervencija ni pokazala učinkovita. Toda mi vprašamo: zakaj je bila izdana uredba, ki predvideva za špeku lante in trgovce koncentracijska tabori' šča? Zakaj? Kljub temu da smo vsak dan priče krutega izrabljanja in izkoriščanja naroda, še nihče ni okusil posledic uredbe proti špekulantom in defeti-stom.« o Iz mcščanskošolskc službe. Napredovali so v 5. skup. Vida Rudolf, Josip Prekuh, Marija Vadlj, Avgust Petrišič, FelicitaGa-bernik, Iva Kunc, Rada Jovanovič v Ljubljani, Evfemija Nardin v Ormožu, Vera Bolha v Celju in Marija Štraus v Šoštanju. o Grajski kino v M. Soboti predvaja od četrtka do sobote velefilm nKlic severa". o Občutne telesne poškodbe jc dobil preteklo nedeljo dimnikarski pomočnik Popič Alojz iz Zerjavcev. Omenjeni jc bil v gostilni s tovariši: 2ižkom, Pavličem in Ozvaldom posestniškimi sinovi iz Žic, ki so skupno popivali in kartali. Po končani zabavi so fantje Popiča napadli na cesti in mu zadali občutne poškodbe po vsem telesu. , o Sadna kupčija se le počasi razvija. Od pričetka tega meseca so pričeli razni sadni trgovci z nakupovanjem prvih jabolk. Kupčija pa ni dosegla zaželene višine, ker še niso povsem določene ceno, niti niso še dani vsi potrebni pogoji za izvoz. o Mlačva v Slov. goricah se je zaradi deževnega Vremena letos znatno zakasnila. Pridelek pšenice letos ne bo tolik, kot je kazalo pred nekaj tedni. o S kolesa jo padel na blatni in spolzki cesti posestnik Franc Žitnik iz Spodnje Drage blizu Mleščeva v višen iškem okraju. Prebil si jc sence ter obležal mrtev. o Carinski oddelek v Dolnji Lendavi, ki jc doslej spadal pod carinarnico I. vrste v Kotoribi, jc v liodoče dodeljen carinarnici v Gornji Radgoni. Llubllana a Izreden uspeh jc dosegla letošnja obrtna razstava v St. Vidu nad Ljubljano* ki jo jc obiskalo žc nad 4000 ljudi, lolik-šneca obiska ni zaznamovala nobena prejšnjih razstav. Od razstavljenega pohištva jc skoraj že vse prodano in tudi novih naročil so razslavljalci žc dobili veliko. Razstava bo odprta še nekaj dni. a »Sklad dr. Fuxa lllka“ jc ustanovila bolniška blagajna mestnih nameščencev v počastitev spomina svojega soustanovitelja, dolgoletnega načelnika in tovariša, mestnega svetnika dr. Rika Fuxa. Iz tega sklada bodo dobivali podpore najrevnejši člani. Prispevke v Fuxov sklad sprejema Mestna hranilnica ljubljanska. Ptui p Živinske kužne bolezni v ptujskem okraju. Po izkazu živinskih kužnih bolezni obstajajo šc v ptujskem okraju svinjska Iftinn nri Mil/lov^n in nn ViHu ga čebelne zalege v Doliču pri Sv. Urbanu. V zamočvirjenih krajih po Dr. poliu in ob Pesnici pa povzroča pri govedu ogromno Skodu metiliavost. p Trije živinski sejmi. Ta teden so sc -rstili 3 sejmi. V ponedeljek jc bilo od 880 komadov goveda in konj prodanih 330 kom. in v torek od 103 kom. 42. Govedo jc bilo po ‘1—8,50 din za kg. V sredo je bilo od 273 svinj prodanih 129. Prodajali so tih po 10 din za kg. p Preminula je 80 letna upok. učitcljica Marija Strolibach. p Na drž. realni gimnaziji v Pluju bodo v avgustu popravni in sprejemni izpiti x> temle remi: 20. avg.; nižji tečajni izpit; 27. avg.: sprejemni izpili za I. razred (za one, ki v juniju t. 1. niso napravili spre-emnega izpita ali ga vslcd bolezni niso mravljah). Prošnje za sprejemni izpit Je .Tožiti do 25. avg,; od 27.-29. avg.: višji tečajni izpit; 28. avg.: popravni privatni izpiti; 29. avg.: popravni izpili za II.b in V. r.; 30. avg.: popravni izpili za I. a,, III. a, b, VI. in VII. razr.j 31. avg.: popravni izpiti za I, b in II. a razred. e vseh treh narodov, za kar je pokojni Ra. dič v dobi svojega političnega življenja dal nešteto pobud, smernic in dokazov, Iz ostre opozicije, v kateri se je nahajal v prvih letih po ustanovitvi naše države, je kot moder in trezen politik in državnik prešel k stvarnemu in usodno nujnemu sodelovanju med Slovenci, Hrvati in Srbi. Kot viden zunanji instrument tej politiki in iskrenemu sodelovanju Je iz njegovih pobud nastala mogočna politična formacija Kmečko demokratske koalicije, ki je povezala v politično gibanje tako Slovence kot Hrvate in Srbe, Pri izvajanju skupne politike in odkritosrčnega bratstva je Stjepan Radič padel kot krvava žrtev, kot krvav simbol in opozorilo jugoslovanskim nabodom. Iz njegove tragične, toda veličastne žrtve, pa Je po letih diktature spet vzklika ojačena volja m prečiščeno spoznanje, da je treba našo državo in njeno politiko nasloniti na bratsko, demokratično in odkritosrčno sodelovanje, v katerem bo imel Srb kot Hrvat in Slovenec zajamčene vse svoje narodne, gospodarske in socialne pravice. Vzklik) je spet zmagovito spoznanje, da moramo ostati za oe-no svojih življenj, če bi to bilo treba, na straži za nedeljivo, skupno in močno narodno državo, v kateri bo vsakdo videl in našel svoj zadovoljni in topli dom, kjer bosta vladala pravica, poštenost in enakopravnost. V usodnih dneh, ki so se zgrnili nad Evropo in ves svet, ve danes vsak Hrvat, vsak Slovenec in vsak Srb, da mu Izven meja naše močne narodne države ni obstoja, ni življenja. Zato pa tudi vsepovsod vlada slina in neomajna volja, da vsakdo založi tudi svoje življenje za nedeljivo narodno državo Jugoslavijo. In če Je danes to spoznanje tako močno, trdno in prežema duše in srca .Jugoslovanov, Je treba posebno podčrtati, da je pokojni Stjepan Radič kot tragična žrtev visoko zaslužen za to Spoznanje In za duha skupnosti in sporazuma. Iz njegove žrtve je vzklil, prekvasjl široke množice ter Jim vlil herojske odločnosti, da branijo za vsako ceno svojo žemljo In svojo narodno državo. Slava velikemu Hrvatu in velikemu Jugoslovanu! Spomenik St. Radka v Crikvenici V nedeljo so z veliko narodno svečanostjo odkrili spomenik pokojnemu hrvat« skemu voditelju Stjepanu Radiču v Cri-cvenici. Iz vseh krajev Hrvatske so se zbrali zastopniki hrvatskega naroda in manifestirali za svobodno domovino. K novemu spomeniku so položili več krasnih vencev, med katerimi je bil najlepši venec dr. Vladlmlra Mačka. Zastopnik dr. Mačka dr. Sigismund Čajkovac je imel pri svečanosti pomemben govor, ki ga je zaključil z besedami: »Delo še ni cončano, še traja borba. Toda veruj, učitelj naš, da bomo s tvojim naslednikom dr. Mačkom dosegli vse Ideale hrvatske* ca naroda.« Maribor Knjižnice - kulturni barometer Štiri mariborske knjižnice imajo 77.919 knjig Da spoznamo, kakšen je kulturni nivo jašega mesta, je nedvomno zanimivo in poučno izvedeti, kako mimo drugih kulturnih ustanov in činiteljev poslujejo naše knjižnice, koliko imajo knjig, koliko obiskovalcev, kakšnega sloja so obiskovalci in kaj bero. V Mariboru imamo štiri javne knjižnice. Te imajo sledeče število knjig: Študijska knjižnica . . 43.000 izvodov Prosvetna knjižnica . . 8.919 „ Knjižnica Del. zbornice 13.000 „ Ljudska knjižnica . . . 13.000 „ Skupno imajo . . 77.919 izvodov Od teh ima Študijska knjižnica približ-i gorski vasici Ojstrici nad Dravogradom zegnanie posta.; rib tradicionalnih običajih j z domačimi pevci in vaško godbo. Pri tej priliki se bo zbralo mnogo ljudstva. Mariborski izlet-niki-planinci bodo obiskali Ojstrico z jutranjim vlakom do Dravograda, od koder imajo še poldrugo uro peš hoje do Ojstrice. Pridite, Ojslričani vas pričakujejo! Tudi Mariborčani ljubijo predvsem lahko glasbo Kdor dobro opazuje razvoj notranjega življenja našega meščanstva zadnja leta, bo pazil, da težki problemi ne prodro globoko. Casi so resni, ljudje so nekam otopeli, ker se morajo preveč boriti z vsakdanjimi težavami. V takih časih, kot so seidanji, išče vsakdo razvedrila, utehe v prijetnejšem razpoloženju. Opazili smo, da je naval k veselim komadom v našem gledališču velik. Glasbeni komadi imajo stalno največjo privlačnost. Tudi tu se pozna precejšnja razlika. Resna glasba, predvsem klasična dela, zdaleka ne vlečejo tako ko lahka glasba. Komadi iz operet novejšega in najnovejšega datuma, posebno pa filmska glasba si suvereno osvajajo svet, ne samo v tujini, temveč tudi pri nas. Filmi vesele vsebine vlečejo na pretek, naval na kinematografe je ob spretni reklami ogromen, dočim zevajo v gledališki dvorani navadno pri resnih predstavah velike vrzeli. Duh časa se zrcali tudi v uživanju lahke glasbe. Da je temu res tako, nam nudi pretekla sobota najboljši dokaz. Olepševalno društvo, ki skrbi za promenadne koncerte v mestnem parku, je zadnje čase prejelo prošnje, naj se vendar enkrat postavi na spored nekoliko vec vesele glasbe ko navadno, ker da 'hoče mladina tudi enkrat priti na svoj račun. Napravil se je po- skus, ki je tudi nad vse pričakovanje uspel. Vojaška godba je sidrala same vesele komade iz operet in priljubljenih filmov, in to mojstrsko. Na programu so bili sami komadi, ki povsod vlečejo. In res, nabralo se je toliko ljudi, kot še nikoli. Koncertu je prisostvovalo nad 4000 poslušalcev. Vsak komad je žel burno odobravanje, tako da je morala vojaška godba od 20, s kratkimi odmori od-sviranih komadov nič manj kot 14 ponoviti, enega celo večkrat, pri čemer je bil godbenik, ki je pri tem komadu ves čas klepal na ksilofon, junak večera. Nočemo kritizirati prireditev, temveč le pribiti, da je naše ljudstvo dandanes dostopno de za. kaj. lahkega, veselega. R Zanimivosti Pomen transportnih letal v vojnih operacijah Izkušnje po zasedbi Norveške in primerjava z napadom na Veliko Britanijo V angleški reviji »Spectator« se bavi vojaški strokovnjak z vprašanjem možnosti transporta večjih čet s pomočjo letal s celine na Angleško. Med drugim pravi, da je praksa transportov z letali na Norveško pokazala, da je njih učinkovitost sicer tu,' vendar pa v primeru napada na Veliko Britanijo mnogo premajhna. Takšno transportno letalo prenese lahko 20—40 oboroženih mož, leti mnogo počasneje kakor druga letala in je bolj izpostavljeno obstreljevanju in zasledovanju preganjalcev. Ko je Nemčija pošiljala transportna letala na Norveško in tam izkrcavala čete, ni imela v Kattega-tu nasprotnika, ki bi ta letala napadal. Pot je bila dejansko prosta m tudi pri pristajanju na norveških tleh ni bilo neposrednega obstreljevanja. Pri napadu na Anglijo bodo pa morali piloti transportnih letal računati na močno angleško protiletalsko obrambo zgoščenih baterij, pri pristajanju pa še na odpor specialnih čet, ki imajo nalogo na licu mesta zajeti izkrcane čete. Velika Britanija je ena sama oborožena trdnjava, za katero bi bil transport nekaj tisoče v padalcev in drugih specializiranih čet premalo. Če bi pa hoteli Nemci prepeljati več tisoč pa- Znal se je rešiti Opat Maury je med francosko revolucijo dospel na ulico, kjer je bito polno razdraženih ljudi. Cim so ga ti opazili, so začeli vpiti: — Na prvi kandelaber z njim! In ljudje so hitela takoj opraviti svoj posel. Opat je pa mirno odvrnil: — AH menite, da bo luč potem bolje svetila, če bom jaz visel na njej? Ljudje so se nasmehnili in pustili opata mimo. Poglavarji VVatusi zamorcev z rimski togi podobnim oblačilom dalcev, ki morali poslati čez morje hkrati 50 in še več ogromnih transportnih letal, kolikor jih pa najbrž niti nimajo. Zmogljivost transportnih letal je tedaj zelo majhna v primeri s tem, da lahko že majhna ladja prepelje to, kar natovori 50 velikih avionov, prirejenih nalašč za prevoz po zraku. Ladja lahko povrhu naloži še topove, strelivo in drug vojni material, kar letala ne zmorejo zaradi nevarnosti preobtežitve. Še zmerom prevladuje tedaj v načrtu za napad na Anglijo element morja, v katerem domini- rajo Angleži. Izkušnje v sovjetsko-finski vojni so pokazale, da lahko transportna letala sicer prenesejo tudi topove in tanke, so pa ti v večini primerov takoj plen branilcev. Lahko je z letali prepeljati čez fronto strelivo ali hrano in jo na primernih prostorih spustiti v zaledje, tudi se lahko prenesejo večje padalne čete v deželah, kjer ni zgoščene poseljenosti in odpornega duha prebivalstva. V primeru Velike Britanije, pravi avtor, bo pa moral napadalec računati z odporom vsega naroda, tako ob obali kakor v notranjosti. Prosil je sodnike za podaljšanje kazni V Londonu so imeli zaprtega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Viljema Klaiforda. Zasačili so ga, ko je vlamljal v neko vilo. V razpravi je mladenič priznal, da je izvršil še več tatvin. Ko je sodnik prečita! razsodbo, v kateri se vlomilec obsoja na tri leta ječe,, je mladenič izjavil: — Prosim g. sodnik, da mi kazen povišate na štiri leta ječe. Rotim vas, storite to! Ko ga je sodnik vprašal, čemu to, je mladenič pojasnil, da bo po štirih letih prejel neko dediščino, ki mu bo pomagala k poštenemu življenju. Odprl bo ključavničarsko delavnico in si pomagal h kruhu. Če ga izpuste leto prej, se lahko primeri, da 'bi ga boj za obstanek spet spravil na slabo pot, potem bi šel ves načrt z dediščino po vodi. Sodišče je, naravno, prošnjo odbilo. Nenavadna smola policijskega stražnika Soproga stražnika Štefan Recenta iz Filadelfije je šla v mesto nakupovat darilo za rojstni dan svojega moža. Dolgo se ni mogla odločiti, kaj bi kupila in ko se je peljala v svojem avtu domov, je našla v njem listek, da mora zaradi predolgega parkiranja v mestu plačati kazen. Podpis na listku se je glasil: Štefan Re-cent!... Torej, njen lastni mož jo je zapisal! Seveda, ta ni slutil, da je pustila avto njegova žena toliko časa pred trgovino. Užaljena gospa pa je hitela k sodniku in zahtevala ločitev zakona. Sodniku se je končno le posrečilo, pregovoriti jezno žensko, da je odstopila od tožbe. Poklical je moža-stražnika in mu izročil darilo, nakar sta zakonca odšla spravljena iz pisarne. Klub ..desetletnih mamic" s punčkami V Španiji se je ustanovil klub deset in večletnih mamic, katerih naloga je, nabaviti si lepe punčke. V klub lahko vstopijo tudi revna dekletca, vsako dobi lepo punčko v velikosti novorojenega otroka. — ZAVEDA SE SVOJIH SPOSOBNOSTI Trgovec je pred svojo trgovino izobesil letak: »Iščem pridnega in poslušnega tekača. Plača dobra!« Čez pol ure je prišel mimo neki deček. Snel je napis in stopil z njim v trgovino. Trgovec je razdražen vprašal: — Zakaj si snel listek, Kaj ti je padlo na um? — Zdaj vam ga ni treba, gospod, se je odrezal fant. Iščete pridnega in poslušnega tekača in tak sem jaz! Lutke imajo prave lase, trepalnice in obrvi. Udi in oči lutke se premikajo, lahko tudi kličejo »mama«. Pri vstopu v klub dobe dekletca še neoblečeno lutko, ki jo potem po lastnem okusu opremijo s toaleto, kakor jim prija. Punčke dobe svoje ime in priimek, ki se vpiše v stanovski register kluba. Mlade »mamice« se potem shajajo s svojimi punčkami vsak teden enkrat na šolah in prav kakor stare mamice pripovedujejo o svojih skrbeh in doživljajih z lutkami... Dobe tudi nasvete za pravilno vzgojo in odgovore ter pojasnila na vprašanja. Klub je naletel po vsej državi na velik odmev in država se je zavezala, da bo podpirala gibanje, ki si prizadeva, dati deželi spet rod skrbnih mamic. Sergiusz Piaseckl * LJUBLJENEC ZVEZD 68 Roman iz tihotapskega življenja na bivii poljsko*ruski meji Stemnilo se je. Razmišljal sem o tem, kar se je bilo pravkar zgodilo. Občudujem Sašo... Nihče bi ne ravnal tako kot on. Res, da bi lahko pognali konje ter bi se nam morali ljudje na mostu izogniti, toda takoj nato bi lahko za nami streljali. Mi bi sicer lahko takoj streljali nanje, toda zakj bi zaman prelivali kri in vzbujali pozornost. In glej, Saša je to storil drugače. Zrem v njegov miren in zamišljen obraz. Na čelu ima ozko, poševno brazdo. — O čem neki razmišlja? * Prva polovica je blizu, čez mejo smo že prepeljali sedem vozov blaga. Saša mi je dal še dve sto dolarjev. Sedaj imam že devet sto pet dolarjev. Zima je pred vrati, zato neugnano hitimo. Saša bi rad s koncem listopada zaključil delo. Trgovci nam bodo v teh dneh dali blaga, pri katerem bomo precej zaslužili. Dosedanji naši uspehi so jih precej osmelli. Pred dvema dnevoma je zapadel prvi sneg, a je takoj skopnel. Črna stezica še vedno traja. Ko bi se le dolgo držala! Toda čez nekaj dni se je pripetilo nekaj, kar je povsem uničilo naše nadeje. Ko bi le tega dela ne pričeli! Vračali smo se z dela. Jezivcu smo izročili blago, nazaj pa smo vozili več vreč ovčje volne. Srečno smo prišli do loka na meji. Bilo je okoli polnoči. Nekoliko smo se ustavili, da bi si konj odpočil. Kaj nato pa smo odrinili naprej. Voz se je neslišno premikal po vlažni travi. Saša je skočil z voza in šel pred njim. Hotel sem za njim, pa mi je z zamahom roke ukazal naj ostanem na vozu. Ostal sem torej na vozu. Gledam, kako gre Saša pred vozom, morda kakih štirideset korakov. Napenjam oči, da bi ga ne izgubil iz vida. Približuje se temnemu pasu grmičevja tik ob meji... Mimo je. Nenadoma pade strel. Potem še nekoliko, drug za drugim. Šele potem je zadonel krik: — Stoj! Stoj! Stoj! Koj nato so sledili zaporedni fevohrer-ski streli. Saša strelja. Vidim, kako beži proti nam. Iz grmičevja pa neprestano sikajo plameni iz karabink. Živic je ustavil konja. Streljam iz samokresa v smeri proti grmičevju. Računam, da ni dalje ko stodvajset korakov. Nabijam z novimi naboji. Kot blazen stre ljatn naprej proti grmičevju. Ogenj iz karabink je prenehal. Nenadoma pa zaslišim razburjen Živi-Čev krik: — Zadrži konja! Takoj! Pograbim za oje. Živic je stekel naprej. Zagledal sem Sašo. Trideset korakov od voza je ležal na tleh, nepremično, ne da bi streljal. Pri streljanju sem ga prej izgubil iz vida. Mesec se je skril za oblake. Nastala je popolna tema. Ne vidim niti Saše niti Živici niti do grmičevja. Znova se oglasijo kriki: — Stoj! Stoj! Stoj! Tresem se po vsem telesu. Kaj se je neki zgodilo? Konj se mi hoče iztrgati; jedva ga zadržujem. Takoj nato zaslišim nagle korake. Živic nese v naročju Sašo. Poloni ga je na vreče z volno. Potem skoči naglo na voz m mi veli: —- Poskrbi zanj, da ga ne bo treslo... Živic je bliskovito obrnil voz. Medtem pa sem že zaslišal bližajoče se korake. Potegnil sem samokres in stal na vozu. Mesec je prodrl oblake ter kot reflektor ožaril dobravo. Štirideset korakov pred nami zagledam štiri vojake. Streljam nanje. Obrnili so se ter se spustili v beg. Živic je pognal konja. Skoraj bi padel z voza. Vojaki so odgovorili s stre- li iz pušk. Krogle žvižgajo okoli nas. Jaz jim vračam ter besno streljam... In spet je zašel mesec za oblake. V temi so utonili vojaki, ki nas zasledujejo. Precej pa so že zaostali, kajti Živic poganja kot blazen. Sklonim se nad Sašo. V temi jedva razločim obraz in vročične oči. MARŠAL GRAZIANI Se po smrti maršala Balba prevzel vodstvo italijanskih operacij v Libiji. Od tod postaja pritisk na Egipt vedno večji. Ostra kontrola za mlekarice. V Poten-steinu v Avstriji je bila obsojena na denarno kazen neka mlekarica, ker je brez kupona prodala neki gospodinji pol litra mleka. Kaznovana je bila tudi gospodinja. Kolo za štiri člane družine so izumili v Nemčiji. Na štirisedežnih kolesih se bodo lahko poslej cele družinice vozile na izlete. 9000 hiš v vrednosti 1.5 milijarde finskih mark je bilo uničenih na Finskem med zadnjo vojno. Ustje Donave je zapfto z minami. Tako javlja romunsko vojno ministrstvo. Ladje morajo osem milj pred delto zaprositi za pilota. V vsakem kraju ročne granate. »Daily Express« predlaga, naj angleška vlada postavi v vsakem mestu skladišča ročnih granat, da bi se lahko meščani v primeru potrebe branili pred tujo invazijo. Zastopnik plačnikov na obroke je naletel na zavarovalnega potnika. — Kaj ti je? Kako naj ti pomagam? — mu. pravim ves obupan. Saša molči. Še vedno dirjamo. K sreči je mesec še vedno za oblaki. Na robu malega gaja se slednjič ustavimo. Živic dvigne Sašo z voza ter ga položi na tla. Klečim ob njem. Ne vem, kaj naj počnem. Neprestano ga vpražujem: — Kako naj ti pomagam? Saša pa kar molči. Živic zmeče z voza vreče, jih razpara ter zloži potem na voz samo volno. Pripraviti hoče Saši mehko ležišče. Polovico voza je postlal z volno, ki jo je pre-grnil z vrečevino. Nato je položil na voz Sašo. Roke in noge Saše pa so kot mrtve, brez giba. Živic je skočil na voz in pognal. — Pazi nanj! Voz se požene naprej. Toda Živic naravna konja, da stopi počasi. Vozimo ob meji, ki je morda kake tri kilometre od nas. Tiho vozimo po lokah in poljih. V rokah držim oba samokresa. Pokleknil sem ob Saši. Opazil sem, da odpira oči. Nekaj bi rad povedal. Sklonim se tik nadenj. — Vzemi vrečico z vratu... pod srajco...' Naglo mu odpnem suknjič in srajco. Z vratu mu snamem usnjeno vrečico. — Daj jo Feli!... Vzemi denarnico! — šepeče Saša. Iz suknjiča mu vzamem denarnico. — Pet sto dolarjev zate... pet sto Ži* vicu... ostalo Feli.., (Dalje.) Šport Navdušen sprejem ruskih nogometašev v Sofiji V športnem življenju bolgarske prestolnice je v ospredju zanimanja gostovanje moskovskega Spartaka, ki je globoko odjeknilo tudi v onih slojih naroda, ki se za šport sploh ne zanimajo. Bolgari so pripravili ruskim nogometašem, ki so prispeli z letali, navdušen sprejem, kakor ga bolgarska prestalnica ne pomni. Nad 100.000 ljudi se je trlo po sofijskih ulicah. Ko so gosti na letališču izstopili iz letal, je množica prebila kordon stražnikov in rediteljev, tako da oficielni zastopniki skoroda niso mogli do njih. Navdušenje še je narastlo ko so se peljali gosti z avtomobili po sofijskih ulicah. Nepregledne množice so jih pozdravljale, jih obmetavale s cvetjem ter manifestirale za slovansko skupnost. Ruski nogometaši bodo odigrali v Sofiji dve tekmi ,v nedeljo proti Slaviji, v sredo pa proti reprezentanci Sofije. Za obe tekmi vlada naravnost ogromen interes, vstopnice so že sedaj razprodane. Mariborčani na blejskem turnirju Včeraj smo že na kratko poročali, da se bo yendarle vršil letošnji mednarodni teniški tui’nir, nad katerim je blagovolila prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kraljica Marija, dočim so v častnem predsedstvu številni odličniki in delavci iz našega političnega in javnega življenja, med drugimi je v vodstvu turnirja tudi Mariborčan Ra- dovan Sepec, predsednik Slovenske teniške zveze. Na letošnjem turnirju je zagotovljena izredno močna domača konkurenca. Sigurno se ga bodo udeležili vsi najboljši zastopniki srbskega tenisa, zlasti pa bodo številno navzoči slovenski igralci, med katerimi tudi Mariborčani ne l>odo zaostajali. ISSK Maribor bo zastopalo 8 igralcev, Albaneže, ^vorenčan I in II, Škapin, Tončič, Kobi, Jagodič, Kirbiš, Železničar bo poslal 3—4 ,med njimi predvidoma Skro- barja, Mazija in Gregoroviča, Rapid pa bo zastopal Blanke ter še morda kdo drugi. O poteku turnirja, ki se bo pričel jutri, bodo dnevno poročali. DVA ATLETSKA DVOBOJA V NEDELJO Slovenski atleti bodo imeli v nedeljo dve večji atletski prireditvi, izmed katerih bo ena v Celju, ena v Ljubljani. SK Celje bo priredil na Glaziji ob 9. juniorski atletski dvoboj z ljubljansko Planino, posebno ostra borba pa se obeta v Ljubljani, kjer se bosta srečali ekipi Ilirije in zagrebške Concordije ob 17. na telovadišču Sokola v Tivoliju. s Teniški dvoboj Maribor—Železničar je radi mednarodnega teniškega turnirja ua Bledu preložen na kasnejši termin, s ISSK Maribor bo v nedeljo gostoval s svojim prvim moštvom v Čakovcu proti SK Gradjanskemu. Odigral bo prijateljsko tekmo. Drobne novice n Premožnejše Subotičane je obiskala z avtomobilom trojica goljufov ,ki so jim izvabljali denar, češ da ga zbirajo za ...Slovenski jug“ v Beogradu in za protikomunistično propagando. Prvi se je pred- stavljal kot uradnik ministrstva financ, drugi kot uradnik banske uprave, tretji kot študent. Nabrali so lepe svote, dokler jih ni neka njihova žrtev prijavila policiji. »Narodni sporazum«. Pod tem naslovom je pričel izhajati v Beogradu nov tednik, ki se tiska v latinici. Izdajatelji pravijo v uvodni besedi, da hočejo s tem 'listom širiti in utrjevati bratsko slogo med Hrvati in Srbi, zastopati interese Hrvatske ter podpirati delo sedanje vlade narodnega sporazuma. Zunanji minister se je včeraj po večdnevnem bivanju na Bledu spet vrnil v Beograd. Banska ekspozitura v Splitu. S posebno uredbo se za bivšo primorsko banovino (Dalmacijo) ustanavlja banska ekspozitura (podružnica) s sedežem v Splitu. V njen delokrog bodo spadali posli notranje uprave, prosvete, kmetijstva, gozdarstva, obrti, trgovine in industrije, javnih del in narodnega zdravja, in sicer v obsegu, kot ga je imela prejšnja banovina. Na čelu podružnice stoji poseben poverjenik. žalujoča rodbina Purgaj-Skaza, CENE MALIM OGLASOM t V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase Je din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1.— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase ie din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno obiavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga ie vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun It. 11.409. — Za vse pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. KAM, KJE? ALI ŽE VESTE? da toči f/rvovrstna haloška vina in sadjevec čez ulico najceneje bife J Pinterič, Tržaška c. 1. 5874-1 SLUŽBO DOBI MLAJŠEGA KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Industrija«. 6239-2 SPREJMEM SLUŽKINJO pridno in pošteno. Naslov v ogl. odd. lista. 6249-2 CEMENTARSKI POMOČNIK ki zna dobro pokladati teraso, tlak, se sprejme. Karel Zupančič, kamnoseštvo - ce-mentarstvo, Dravograd ' 6268-2 SLUŽBO IŠČE IŠČETE SPOSOBNO KONTORISTIN JO ? Pišite še danes na naslbv: >Sposobna kontoristinja« na ogl. odd. »Večernika«. 6175-3 STANOVANJE ODDA MANSARDNO STANOVANJE novo renovirano, soba in kuhinja. se odda takoj v vili Aljaževa ul- 24, Magdalena. Vprašati v stavbeni pisarni Kiffmann, Meljska cesta 25. 6203-5 IŠČEM SLUŽBO sem poštena, pridna, znam udi kuhati. Naslov R. Novak, Maribor, Gregorčičeva 18. STANOVANJE IŠČE DRŽAVNI URADNIK išče dvo- ali trisobno stanovanje v centru. Ponudbe na ogl. odd. pod »Točen plačnik« 6263-6 ZAKONCA BREZ OTROK iščeta sobo in kuhinjo s 15. avgustom. Ponudbe pod »Sta novanje« na ogl- odd. »Večernika«. 6260-6 KOMFTORTNO STANOVANJE dvosobno in štirisobno, se odda. Aleksandrova c- 32-11. 6257-5 STANOVANJA eno- in dvosobna, oddam. — Vprašati Smetanova ulica 54, v gostilni. 6253-5 ENOSOBNO STANOVANJE s predsobo takoj oddani v novi hiši- Ljubljanska ul. 35. 6252-5 ENOSOBNO STANOVANJE čisto, iščeta zakonca brez otrok v mestu. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika«. 6255-6 SOBO ODDA SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam- Trubarjeva ulica 7 6254-8 NOVO! NOVO! Mahmud Konjhodič Sei&alki fu&tet u Htuatskej din 27 '50 KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE Maribor, Aleksandrova cesta 13 — Telefon št. 25-45 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno jastopi zima. Vsa p-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 V 72. letu starosti je danes ob 5.10. uri končal svojo življenjsko pot gospod PURGAJ JOŽE upokojeni železničar. Pogreb bo v soboto, 10. avgusta 1940, ob 8. uri zjutraj rz hiše žalosti. Pesnica, 8. vagusta 1940. OPREMLJENA SOBA se odda. Mlinska ul. 6. 6250-8 SOBO IŠČE Iščem 6 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku >Večernika«. 6152—9 POSEST PRODAM PARCELO 1200 ma, v Razvanju, po 7.50 din. Naslov v ogl-. odd. »Večernika«. 6262-11 TRGOVINO z mešanim blagom, dobro uvedeno, ob prometni cesti, oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika* pod »Mariborska okolica«. 6234-13 Spomnite se CMDI DENAR Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po naivišjih ceaah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka nlica 12 IZGUBLJENO Izgubila se le ROČNA TORBICA z legitimacijo in raznimi stvarmi 5. avgusta iz tezenskega kolodvora do Nasipne ulice. Pošten najditelj prejme nagrado V. M., Maribor, Nasipna 43. 6242-27 STROJI PISALNI STROJ rabljen kupim. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 6032-14 VOZILA B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju. 6238-22 MOTORNO KOLO potrebno malenkostnega popravila, poceni prodam. Erjavčeva ul. 6, Melje. 6259-22 ŠIRITE »VEČERNIK«! MIZARSKA TVORNICA V BEOGRADU Prodajamo poslopje z mizarskimi stroji. V tovarni se lahko zaposli okoli 150 delavcev. Poslopje se lahko uporabi tudi v druge svrhe- Interesenti prejmejo vse podatke: Danilo Zivančevi6 Beograd, Braničevska ul 31, tel. 41423. 6264-11 HIŠA se proda za nizko ceno. Sp. Radvanjska oesta 3, Nova vas pri Mariboru- 6266-11 Zahvala Za premnoge iizraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mame, sestre, tete, tašče in stane mame, gospe Ane Birtil se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so našo nepozabno mamo v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Žaluloll ostali Večernikovi ‘flffCOVf t vh MOy silosi jusiftU prepriiaite $e C. urejuje ADOI.f I1IUNIKAR , ItUrtboru. tisk. M.r.l.or.t, ak.n,. d. J. STANKO ^EITCLA 00 vraai io. - Uredniitvo in »uravn: Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon uredništvo 25^0/, In uprave srcv. m o/j.