Cena cent. 70
Upravnlštvo: LJubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
Inseratnl oddelek: LJubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.74S _
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr Italije ln inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L 11—
ca Inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 6, telefon 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisa se ne vračajo
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione PubblicitA Italiana S. A-Milano
Protinapadi italijanskih in nemških čet v Afriki
Uničenje sovražnih enot pri Sidi Ezeghu — Nad 5000 ujet-severni Afriki — Pred Solumom torpedirana angleška
letalstva
Glavni stan Italijanskih Oboroženih SU jo objavil 26. novembra naslednje vojno poročilo št. 542:
V	veliki razgibani bitki, ki traja že -iad teden dni brez presledka na ozemlju Mar-marike, so junaške in neutrudne oborožene sile osi vzdržale še druge huje boje, ki so bili kronani z uspehom. V srednjem odseku so bile sovražne edinice obkoljene v žepu južno od Sidi Eregha in so bile nni-&&H c«
Doslej je bilo naštetih nad 5000 ujetnikov, ki so že v taboriščih. Poleg generala S ter lin ga, poveljnika tankovske brigade, je bil njet tudi general Armstrong, poveljnik brigade 1. južnoafriške divizije. Prav tako sta bila ujeta dva ameriška opazovalca in ve^ angleških in ameriških novinarjev.
Na bojišču pri Solumu je divizija »S*-vona« odbila z železnim odporom svoji* čet srdit in silovit napad vsaj treh sovražnih divizij proti njenim postojankam. Napadalci so imeli krvave izgube in se jim ni posrečilo doseči nobenega uspeha. Uničenih je bilo nad 20 tankov, mnogo drugih pa je bilo nadetih.
Protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo. V teku je naša razbreme-njevalna akci.ia, katere uspehi so že vidni
V	noti na 25. novembra so se sovražni oddelki približali trdniavi Bardiji, pa so bili odbiti z velikimi izgubami.
V	Tobruku se razvija živahen dvoboj topništva.
Topništvo divizije »Trento« je sestrelilo dve anjrleški letali.
Italijansko in nemško letalstvo je bilo ves dan izredno delavno. Letala so bombardirala in usnešno obsipala z ognjem iz strojnic zbirališča prometnih vozil, prevozna oskrbovalna sredstva in zbirališča sovražnih letal. Naš bombnik je sestrelil angleško lovsko letalo.
V	dneh od 23. do 24. novembra je nemško letalstvo sestrelilo vseh skupaj 26 sovražnih letal, vštevši tiste, ki so bila omenjena v včerajšnjem vojnem poročilu.
Na puščavskem ozemlju so po trdovratnem odporu naše osamljene posadke zasedlo zelenico Džalo sovražne sile, ki so bile v premoči, ki pa so imele velike izgube ln mnogo škode. Ta sovražna motorna koloma je pod neprestanim ognjem naših bombnikov ter jo letala stalno obstreljujejo tudi iz strojnic. Že 15 motornih vozil je bilo zažsranih. okrosr 50 pa poškodovanih.
Naše izvidniško letalo, ki je bilo na ofenzivnem poletu med napadi nad zelenico, je bilo napadeno od treh leta! vrste Blenheim in je sestrelilo eno letalo.
Sovražna letala so metala bombe na Bengazi, kjer pa sta bili samo dve žrtvi, dočim škoda ni pomembna.
V	Agedabiji sta dve angleški letali napadli s strojnicami. Eno je sestrelila italijanska protiletalska obramba in je padlo na zemljo v plamenih.
Ena izmed naših podmornic se ni vrnila na svoje oporišče.
V	vzhodni Afriki med postojankama Olga (Ualag) in Kerčer delovanje nasprotnega topništva in spopadi prednjih oddelkov, ki so se končali z velikimi izgubami za sovražnika
Baterije v trdnjavi Gondar so razbile ponovne napadalne poskuse angleških čet, ki so prodirale z oklopnimi edinicami in med katerimi jih je bilo 10 uničenih, uspešno pa so bila zadeta še druga oklopna vozila.
Natmdf. nemških letal
Berlin, 26. nov. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so 25. novembra podnevi nemška bojna ter strmo-glavna letala na bojišču v severni Afriki uspešno napadala sovražnikove tanke ter kolone prevoznih sredstev. Nemška letala so sestrelila 7 britanskih lovskih letal.
Angleška priznanja o neuspeli h ofenzive
Rim, 26. nov. s. Včerajšnji komentar uradnega komentatorja londonskega radia Fraserja je bil prav posebno zanimiv zaradi priznanja, da »do tega trenutku ni bilo mogoče doseči zveze naših sil z onimi v tobruški trdnjavi.«
Znano je, da je angleška propaganda pretekle dni napačno trdila, da je do te zveze prišlo Prav tako je zanimivo poročilo posebnega Reuterjevega poročevalca Jaccba. poslano z bojišča severovzhodno od Bir el Gobija. Poročevalec pripoveduje med drugim:
Oklopne sile osi so v očitni nameri, da bi presekale zavezniške sile, ki operirajo tik pred Tobrukom in jih tako odrezale od onih, ki se bore bolj proti jugu, so začele obupen protinapad, ki je trajal v nedeljo ves dan. Medtem ko so nemška oklopna vozila, ki so stvorila trdno falango kakih 20 milj južno od Tobruka, pritiskala proti vzhodu je italijanska oklopna divizija Ariete napredovala v isti smeri, toda nekoliko bolj na jugu Naši vojaki so se borili vedno bop srdito in so morali svojo borbo drage plačati.
Lizbona. 26 nov. s. Kakor se doznava iz Londona, ie letalski podadmiral Cunnlng-ham. poveljnik britanskih letalskih sil v Sredozemlju, poda) tudi včeraj novinarjem v Kairu zelo resne izjave o položaju na afriškem boiišču.
Iz New Yorka se doznava da objavljajo ameriški listi na prvi strani poročila o bitki tankov v Libiji. Londonska uradna poročila, ki so bila doslej precej optimistična, kažejo sedaj precejšnjo rezervira-
nost. Associated Press poroča, da sc Angleži opustili svoj dosedanji optimizem in priznali, da gre za bitko ogromnega obsega. London izjavlja, da so se angleške čete znašle pred odločnim sovražnikom, ki je pod dobrin, vodstvom in ki se obupne bori. Angleški načrt, da bi angleška vojska zasedla Libijo v sedmih dneh, je ostal doslej brez uspeha.
Komentarji nemškega tiska
Berlin, 26. nov. s. »Volkischer Beo-bachter« pravi, da je treba predvčerajšnje italijansko vojno poročilo smatrati za ilustracijo nemškega vojnega poročila glede razvojev borb na severnoafriškem bojišču. Eno kakor drugo jasno kažeta intimno povezanost duhov in volje osnih borcev. Bitka v Marmariki, ki traja skoraj že sedem dni, bo z zlatimi črkami zapisana v anahh italijansko-nemškega prijateljstva. Sleherno vojno poročilo podaja dokaze o pogumu divizij, ki se po dvodstvom generala Basti-ca skupno z divizijami generala Rommia bore tako v obrambi kakor v protinapadu. List zaključuje z ugotovitvijo, kako je bila oklopna divizija »Ariete« v vojnih poročilih ponovno navedena, ker mora vzdržati baš najhujši pritisk v južnem odseku bojišča.
Sami Angleži, pravi »Borsenzeitung« morajo priznati in ceniti pogum teh čet in še posebej ponosnih italijanskih divizij, ki so jih v drugih primerih skušali oblatiti in omalovaževati. Dejstvo, da se je divizija »Ariete« pognala v akcijo, ko je komaj končala prvo borbo, in da je pri tem pokazala isti elan in isto moč kakor prej, kaže, kakšen je odporni in borbeni duh italijanskih tovarišev.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« opozarja na enega izmed poslednjih Reuterjevih komunikejev, ki beleži, da se imperijske čete bore proti resolutnemu sovražniku, ki je v borbi pod dobrim vodstvom in z vsemi svojimi silami. List opozarja, da pomeni za vsakogar, ki pozna slog britanskih komunikejev, tako priznanje, da se tudi v Londonu zavedajo in priznavajo, da ofenziva, ki so jo sprožili v Libiji, še dolgo ni na tem, da bi dosegla rezultate, ki so si jih obetali Churchill in njegovi tovariši.
Tudi »Lokalanzeiger« objavlja obširen komentar o vojaškem položaju v Libiji ter pravi, da ves nemški narod budno gleda na borbo svojih sinov, ki se bojujejo ob strani svojih pogumnih italijanskih tovarišev v puščavi na naravnost ponosen način proti ogromnim sovražnim silam. Vsa Nemčija se s ponesom ozira na te slavne junake in je v duhu neposredno ob njihovi strani.
Nepremagljive ov!?e angleške ofenzive
Budimpešta, 26. nov. s. Listi opozarjajo na italijanski odpor in ofenzivnega duha, ki so ga v zadnjih petih dneh afriške bitke pokazale italijanske čete. List »Magyar orsag« objavlja članek, ki poudarja hrabrost italijanskih in nemških čet, ki se bore v popolnem bratstvu v orožju in ki ;e tem pomembnejše, ker je Anglija vrgla na libijsko bojišče vse sile, ki jih je pet mesecev pripravljala, ter vse vojno gradivo, ki ga je v tem času dobavila. Sovražnikove izgube ljudi in vojnih potrebščin so ogromne. Angleži so prvi dan mislili, da bodo sorazmerno zelo lahko prebili italijansko-nemške črte, danes pa so prisiljeni priznati, da je izvršitev njihovega ofenzivnega načrta naletela na nepremagljive ovire. Italijanske divizije se hrabro bore in vedno znova dokazujejo svoje junaštvo, ko zadržujejo sovražno ofenzivo, obenem pa z največjo srditostjo in neugnanim pogumom i zvršujejo protinapade. Britanska oholost mora računati z Italijanskim vojakom. čigar junaštvo prihaja te dni no veljave tudi v vzhodni Afriki, kjer se peščica ljudi hrabro upira britanski premo-
Nemški list o braniteljih Kulkvaberta
Berlin, 26. nov. s. »Frankfurter Zeitung« obravnava v uvodniku junaško obrambo Kulkvaberta In poudarja, da je bila spričo 20krat močnejšega sovražnika nad vse žilava in odločna. Kulkvabert so vojaki branili do zadnje ročne granate in do zadnjega naboja. Kulkvaberški prelaz je zdaj v angleških rokah, toda slava bitk je na strani tistih, ki so morali popustiti in ime Kulkvabert bo ostalo vedno v srcih Italijanov. Kakor odpor braniteljev Amba Ala-gija, Džime in Gondarja tudi obramba teh junakov ni bila zaman, kajti nad leto dni so italijanski oddelki v vzhodni Afriki vezali znatne sile, ki bi jih Angleži uporabili na drugih odsekih fronte. Branilci vzhodne Afrike so pa storili še več. Pred svetom so znova posvetili pravico, ki jo ima Italija do svojega imperija. Strateška odločitev glede vprašanja, komu bo pripadala vzhodna Afrika, bo padla na drugih odsekih. Ne samo Italija, temveč tudi njeni zavezniki morajo biti ponosni na te borbe, na te junake, ki so se upirali in se še upirajo kljub najhujšemu pomanjkanju, toda z neomajno vero v pravično stvar domovine.
Razširjenie borbe proti kominterni
Trdna vera v zmago, da se zavaruje usoda civilizacije
Berlin, 26. nov. s. Protokol o podaljšanju in razširjenju pakta proti kominterni se glasi:
Italijanska Kraljevska vlada, nemškf vlada, japonska imperialna vlada, kakor tudi vlade kraljevine Madžarske, mandžur skega imperija in Španije ugotavljajo, da so mednarodni sporazumi, ki so jih sklenile v borbi proti mednarodnemu komunizmu, obrodili najboljšo rezultate. V prepričanju, da skladni interesi njihovih držav zahtevajo tudi v bodoče njihovo tesno sodelovanje proti skunnemu sovražniku, so sklenile podaljšat: omenjene sporazume in so se v ta namen dogovorile, kakor sledi:
CL 1. Pakt pret: komunistični interna-cionali. sklenjen v smislu sporazuma in dopolnilnega protokola z dne 25. novembra 1936 ter proto*/3 7. dne 5 novembra ii»37, h kateremu so pristopile Madžarska s protokolom z dne 2». februarja 193:-}, Man-džukuo s protokolom z dne 24. februarja 1939 in Španija s protokolom z dne 27 marca 1939, se podaljša za pet let od 25 novembra 1941. dalje.
Cl. 2. Države, ki so se na vabilo Kraljeve italijanske vlade, nemške in japonske imperialne vlade, ki so prve podpisale paki proti komunistični internacionali. odločile, da se pridružijo temu oaktu. bodo predložile pismeno svoje r- =trone izjave nemški vladi, ki bo o prejemu takih izjav obvestila ostale države, ki jih veže ta pakt Pristop velja od dne. ko nemška vlada prejme pristopno izjavo.
Cl. 3. Ta protokol je sestavljen v italijanščini, nemščini in japonščini in vsako od teh besedil velja za original. Protokol se uveljavi na dan podpisa. Visoke stranke se bodo pravočasno pred potekom pak ta v dobi pet let, kakor to določa člen 1 dogovorile o nadaljnjih načinih svojega sodelovanja
V potrditev tega so podpisani, ki so bil' pravilno pooblaščeni od svojih vlad. podpisali ta protokol in stavili nanj svoje pečate. Sestavljeno v šestih izvodih v Berlinu 25 novembra 1941. XX leta fašistič ne dobe. ki odsovaria "i dr> -vu 11. meseca 16. leta dobe Siova
Grof CIano o obrambi evropske civilizacije
Smrtna nesreča argentinske letalke
Buenos Aires, 26. nov. s. Znana argentinska letalska prvakinja Carola Lorenzi-ni je priredila včeraj letalsko produkcijo. Sredi drznih akrobacij je letalo treščilo na tla. Letalka se je ubila.
Po podpisu tega protokola je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil:
Ob peti obletnici podpisa pakta proti komunistični internacionali smo se danes zbrali, da s svečanim aktom potrdimo sporazum med Nemčijo, Japonsko in Italijo skupno s Španijo, Malžarsko in Mandžuku-om, ki so se nam pridružile v odporu in borbi, za katera smo se odločili proti zlemu valu barbarstva, korupcije in sile, ki ga je boljševiška Rusija sprož!la proti Evropi. Ko smo sklenili prvotni pakt proti kominterni, je v tej borbi krvavela viteška španska zemlja, na kateri je bilo tedaj bojišče borbe med civilno tradicijo Evrope in boljševizmom, v vzhodni Aziji pa si je Japonska junaško prizadevala v borbi proti istemu sovražniku in isti nevarnosti. Spoznali smo tedaj in pokazali na največjo nevarnost, ki je grozila vsemu svetu. Cas in dogodki so pokazali obseg in globino te nevarnosti, nujnost odpora in potrebo borbe proti njej.
Danes obnavljamo svojo solidarnost. Zmagovite vojske Nemčije in zaveznikov, ki so prodrle globoko na sovjetsko ozemlje, pa prizadevajo svoje smrtne udarce nevarnemu stroju režima, ki se je leta ;n leta pripravljal, da pregazi in izkorenini naše civilno življenje. To la sedaj nismo več sami. Vzdolž neskončnega bojišča, ki gre od Arktičnega do črnega morja se v bratstvu orožja, žrtev in smrti bore Nemci in Italijani, Finci in Rumuni, Madžari in Slovaki, španski legionarji in prostovoljci iz raznih dežel ter podajajo tako sijajni vzgled bodočega moralr-ega edinstva Evrope, kakor se bo pokazalo v novem redu, ki so ga napovedali in pripravili naši veliki voditelji za bodočnost civiliziranih narodov. V tem je najvišji pomen borbe proti boljševizmu. To je znamenje duhovne obnove Evrope.
S ponosom sie spominjamo mladih ljud'. ki žrtvujejo sedaj svoja življenja na ne skončnih ruskih ravninah. Oni so dediči in nasledniki onih pogumnih mladih Jjudi, K: so pred 20 in več leti sledili pobudi Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja v Nemčiji in Italiji ter prvi dvignili protikomun:stičn' prapor, prvi dalli znamenje za borbo proti komunizmu, prvi padli za zmago onih idealov, okrog katerih se danes spontano zbira toliko dežel in toliko narodov.
Ideali, ki smo jih morali v tisočletjih stalno braniti z vedno novimi žrtvami pred obnavljajočo se nevarnostjo barbarstva, so svetost domovine, družine, znkonov, vere. SC' oni idealli, v katerih so našli civilizirani naredi svoje edinstvo. Temu edinstvu smo hoteli dati nov izraz v paktu nrota kominterni. To edinstvo danes v še večji meri potrjujemo, ker se paktu pridružuje nadaljnjih sedem držav, Bolgarija Kitajska. Hrvatska, Danska. Finsika, Rumunija in Slovaška, ki s svojim svečanim pristopom k paktu pričajo, v kako polni meri se sklada borba proti boljševizmu z razpoloženjem njihovih narodov, in ki kažejo tako glavno pot, ki pelje do miru. do solidarnosti in do civiliziranega sodelovanja narodov. Ta pot je trda in težka.
Nam se ni treba boriti le proti boljševizmu, marveč tudi proti njegovim zaveznikom in podpornikom ter predvsem proti angleškemu imperiju, ki je izdal svoje dolžnosti do civilne solidarnosti ter se postav«! na čelo vsega onega, kar so svoj čas sami Angleži obeležili za najodvratnejso barbarsko tiranijo, kar se jih je kdaj pojavilo v zgodovini. Po tej poti pa bomo šli do kraja z železno voljo, z neomajno vero, t velijo do borbe, dela in zmage, da se zavauje usoda civilizacije, ki je najvišje in najdražje premoženje naših narodov, ter da sc bodočim generacijam preda oni red dela in življenja, kakor sta sn ga zamislila in kakor ga bosta realizirala Duce in Vodja.
Nato je govoril japonski poslanik Ošima, ki je izrabil upanje, da si bodo države med seboj pomagale v skupni borbi proti boljševizma Zelo pomembne so bile izjave španskega zunanjega ministra Ser ran a Su-nerja. Dejal je, da je Španija ponosna na to, da je znatno prispevala v borbi proti boljševizmu, ki je skušal ustvariti na Iber-skem polotoku eno svojih glavnih oparišč za svetovno revolucijo. Nato sta še zastopnika Madžarske in Mandžukua izrazila1 so-
lidarnost v borbi proti komunistični nevarnosti
Pristopne izjave novih članov
Nemškj zunanji minister von Ribbentrop je naznanil, da je sedem nadaljnjih držav izrazilo željo za pristop k paktu, in da so podpisniki pakta na to pristali. Na njegov poziv so tedaj spregovorili zunanji ministri Bolgarije, Danske. Finske. Hrvatske, Rumunije in Slovaške.
Bolgarski zunanji minister se je zahvalil vladam Nemčije, Italije in Japonske, ki so dale bolgarskemu narodu priliko za sodelovanje v obrambi zapadne civilizacije pred boljševizmom. Bolgarska država je bila predmet posebnih namer prevratne Moskve, toda bolgarski narod vodi učinkovito borbo proti sovražniku. Se nedavno je moskovski boljševizem s padalci skušal pripraviti prevrat v državi, a tudi ta poskus se je izjalovil. Bolgarija ja danes popolnoma solidarna z vsemi, ki so se postavili proti Moskvi.
V imenu danske vlade je govoril zunanji minister Seavenius, ki je dejal, da sledi danski narod s simpatijami in čustvi solidarnosti borbi Finske, ki jo je Rusija napadla Danska ni vojskujoča se država, vendar spremlja v duhu globoke solidarnosti borbo, ki se vodi proti sovražniku zapadne civilizacije. Finski zunanji minister Witting je izjavil, da je bila Moskva za Finsko vedno najhujša smrtna nevarnost. Finska je danes ponosna, da se njeni vojaki bore skupno z vojaki osi in drugih narodov. Enake izjave so podali delegati Hrvatske, Rumunije in Slovaške.
Ponovno je govoril nato von Ribbentrop in v imenu držav trojnega pakta je naj-prisrčneje pozdravil zastopnike sedmih novih članic pakta. Naznanil je. da je tudi nacionalistična Kitajska pristopila k protikomintemskemu paktu. Prečital je brzojavko zunanjega ministra v Nankingu, s katero nacionalistična Kitajska naznanja svojo odločitev o vstopu v proti-boljševiško fronto.
Eibbentropove zaključne besede
Ob zaključku je von Ribbentrop omenil, da je pred petimi leti komunizem ogrožal razne države, le v Nemčiji in Italiji je bila nevarnost odpravljena. Von Ribbentrop je opozoril na pomen pristopa novih držav k paktu. Veliki dogodki tega leta kažejo današnji dogodek v posebni luči. Nem-
ško in zavezniško orožje je preprečilo veliko nevarnost in zadalo Sovjetski zvezi udarec, od katerega si boljševizem ne bo mogel več o pomoči Treba je samo še uničiti in izkoreniniti ostanke boljševizma v vseh ostalih državah. Naše vlade ne bodo mirovale, dokler ne bo komunistična nevarnost za vedno odstranjena.
S tem je bil zgodovinski sestanek zaključen.
Predsednik slovaške vlade pri grofu Cianu
Berlin, 26. nov. s. Predsednik slovaške vlade Tuka je včeraj dopoldne obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na. Imela sta dolg in zelo prisrčen razgovor.
Odmevi po svetu
Tokio, 26. nov. s. Da bi proslavilo peto obletnico protikomunističnega pakta, je italijansko - japonsko - nemško društvo priredilo sprejem veleposlanikoma osi ter poslanikom nacionalne Kitajske, Španije, Madžarske in Rumunije ter predstavnikom japonskega zunanjega ministrstva. Danes bodo proslavili peto obletnico pakta japonski dijaki, ki se bodo v ta namen zbrali v domu italijanske kulture. Sprejeta bo resolucija, v kateri bo mladina poudarila svojo odločno voljo, da se bori proti komunizmu.
Nanking, 26. nov. s. Glede na pristop KiU-jske k protikomintemskemu paktu je zunanji minister nacionalne kitajske vlade Cumin izjavil, da je Rusija po ustanovitvi tretje internacionale podvzela vse, da bi izzvala revolucijo in netila razredno borbo, da bi tako izpodkopavala mir in notranji red naroda. Cumin je še posebej opozoril na škodljivo delovanje kitajskih komunistov ter poudaril potrebo, da Kitajska sodeluje z Japonsko, Nemčijo in Italijo, češ, da tudi Kitajska želi uničenje komunizma, obenem pa s svoje strani prispevati k svetovnemu miru in varnosti človeštva. Cum.n upa, da bo Kitajska s pomočjo prijateljskih držav doprinesla svoj delež k uničenju komunizma
Tokio, 26. nov. s. Listi objavljajo z velikim povdarkom, da je kitajska nacionalna vlada, ki že nekaj časa ugotavlja, da komunizem sabotira mir na Daljnem vzhodu, pristopila k protikomintemskemu paktu. Komunike navaja, da je japonska vlada vesela tega koraka, ki je kitajsko nacionalno vlado uvrstil med narod, ki se bore proti boljševizmu in branijo civilizacijo.
Oslo, 26. nov. s. List »Fritt Volk« piše o protikominternskem sestanku v Berlinu ter izraža zadovoljstvo norveškega naroda, ker je bil tudi skandinavski sever zastopan na tem sestanku po eni izmed svojih držav Danski. Danska je našla take rc'. k jo približuje njenemu nemškemu izvoru. Kri je za narode močnejša vzpodbudna sila od vseh demokratičnih idej. Tudi mi čutimo to krvno povezanost. Norveška je v duhu prisotna na tem sestanku in se Čuti moralno združeno z državami protikomintern-ske fronte.
Zagreb, 26. nov. Vsi listi objavljajo na prvih straneh in z velikimi naslovi poročila o berlinskem sestanku zunanjih ministrov držav, ki so v protikominternskem paktu, kakor tudi izjavo hrvatskega zunanjega ministra Lorkoviča. Objavljajo tudi uradno poročilo, ki ugotavlja, da pomeni zgodovinski sestanek v Berlinu največjo dokončno in nespremenljivo odločitev vse Evrope, da se postavi na stran velesil, ki kažejo pot v borbi proti boljševizmu, ki se mora dobojevati do popolne zmage, kajti samo tako bodo zavarovani življenjski interesi in civilizacija vsega sveta ter zagotovljen nastanek novega evropskega reda.
Nemško vojno poročilo
Dve sovjetski ladji potopljeni — Uspešni protinapadi v esverni Afriki — Pred Solumom torpedirana angleška
bojna ladja
nega poškodovanja neke večje angleške bojne ladje s torpednlm zadetkom je pred Solumom nemška podmorniea pod vod-
Ia Hitlerjevega glavnega stana, 26. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V	srednjem odseku vzhodne fronte so prinesli naši včerajšnji napadi nove znatne pridobitve ozemlja. Dve sovjetski vojni ladji sta zadeli na nemško-finsko zaporo % minami ter sta se po močni detonaciji potopili.
V	boju proti Angliji so nemška letala podnevi in ponoči bombardirala z bombami težkega kalibra pristaniške naprave in letališča na jugozapadu in jugovzhodu otoka.
Pri uspešni obrambi nekega konvoja proti napadu angleških brzih čolnov je bU potopljen eden izmed nemških stražnih čolnov z zadetkom torpeda. Posadka je
bila rešena.
V	severni Afriki je prinesel protinapad nemško-italijanskih čet nadaljnje uspehe. Postojanke na solumsld fronti so bile Kljub sovražnim napadom ohranjene. Novi poizkusi izpadov is Tobruka so se ponesrečili.
Kakor Je bilo javljeno že s posebnim noroeilom. Je anerleška vojna mornarica doživela r zadnjih dneh zopet težke Izgube. Razen že v včerajšnjem poročilu nemškega vrhovnega vojnega poveljništva omenje-
stvom kapitana fregate barona Kiesen-hausna napadla angleško bojno ladjo ter jo zadela s torpedom. Nadalje je potopila podmornica pod vodstvom kapitana fregate Mohra na Atlantskem oceanu angleško križarko vrste »Dragc.n«.
Iz bojev pred Moskvo poročajo o naraščajočih pobegih boljše viških vojakov. Da U nastopila proti tej krizi, se je čutila Stalinova vlada prisiljeno objaviti noto o grozo vi tostih nemških vojakov proti sovjetskim ujetnikom. Nemška vojska in z njo boreče se zavezniške čete zro z največjim zaničevanjem na takšna lažniva poročila, s katerimi se hoče prikriti bestialno postopanje boljše viških tolp ter dvigniti njihova bojna morala.
VeTk požar v Umeji
Stockholm, 26. nov. s. Pri vajah protiletalskega topništva v Umeji je nastal silen požar v neki tovarni, ki je zgorela do fcfli. Ljudje so se spričo odrejenega letalskega a/Larma umaknili v zaklonišča. Zaradi tega ni nihče takoj pričel gasiti požara, okode je za več milijonov.
Novo ameriško nasilje
Zasedba nizozemske Guajane, pripravlja pa se tudi ameriška polastitev francoske Guajane
Washington, 26. nov. s. Ameriški listi objavljajo na vidnem mestu uradno poročilo, da so Zedinjene države zasedle nizozemsko Guajano.' Gre za novo piratsko dejanje ameriške vlade, ki že nekaj časa s tihim pristankom Anglije hlepi po rudarskem bogastvu te nizozemsko kolonije, kjer je zlasti mnogo bavksita.
Iz pisanja ameriških listov je jasno razvidno, da hoče Amerika razširiti svojo posest tudi nad francosko Guajano. Sicer pa je predsednik zunanjepolitične komisije senata senator Conally javno odobril novo dejanje ameriške vlade ter sam pripomnil, da se bodo Zedinjene države v kratkem polastile nele francoske Guajane, temveč tudi Martiniquea. Zaradi tega početja ni le vznemirjena javnost v Zedinjenih državah, temveč je pričakovati reakcije javnosti tudi v južnoameriških republikah, ki ne gledajo s simpatijami na to uveljavljanje severnoameriške moči v Srednji in Južni Ameriki.
Listi objavljajo nadalje predsednikov sklep, da bo odslej tudi francoski izdajalec de Gaulle užival ugodnosti zakona o najemih in posojilih. Obenem se doznava. da so ukinjena vsa izvozna dovoljenja za francoski Maroko. Tunis in Alžir in izvozna dovoljenja za petrolejske proizvode za Španijo in vso njeno kolonijsko posest, vključno Tanger.
Državni tajnik za zunanje zadeve Cor-del Hull je podal diplomatskim zastopnikom Anglije. Kitajske. Nizozemske Indije in Avstralije poročilo o stanju iapon-sko-ameriških odnošajev, pri čemer so skupno proučili poslednje japonske predloge ki sta jih predložila Nomura in Ku-rusu preteklo soboto. Po informacijah iz obveščenih krogov ti predlogi ne predstavljajo nobenega napredka v ureditvi odnosov med Zedinjenimi državami in Japonsko. V vladnih krogih prevladuje pesimizem. čeprav izjavljajo, da je še vedno mogoče, da Japonska predloži nove predloge na osnovi ameriških gospodarskih koncesij Tokiju. Poročila iz Londona pa poudarjajo, da so v angleških diplomatskih krogih mnenja, da se sedanji japonsko-ame-riški razgovori sučejo samo okoli možno-nosti sklenitve začasnega sporazuma, ki naj bi veljal le za 3 mesece, a tudi upanje za sklenitev takšnega sporazuma je zelo majhno. Včeraj je imel daljši razgovor s Cordellom Hullom tudi angleški veleposlanik lord Halifax, ki je nato izjavil novinarjem, da je želel dobiti podrobne informacije, ni pa povedal o čem.
Podaljšanje protikominternskega pakta in nekateri novi pristopi k temu paktu niso zbudili velikega zanimanja v Washing-tonu. vendar ie bilo slišati obžalovanje zaradi finskega pristopa k paktu, kar je spričo dosedanjih angleško-ameriških naporov za odvrnitev Finske od osi posebno razumljivo. Vojni minister Stimson ps je Finsko v tej zvezi zelo napadel, ko je dejal, da sodelovanje finske vojske z nemško vojsko v severnem odseku vzhodnega bojišča koristi samo Nemčiji, ker ji omogoča. da osredotočuje svoje napore v druge smeri in sicer tako. »da škodi interesom Zedinjenih držav«.
»Journal of Commerce« objavlja vest. da proučuje zvezna mornariška komisija vprašanje zaplembe 11 francoskih parni-kov. ki so v lukah Zedinjenih držav, med njimi tudi parnika »Normandie« za primer. če bi vichyjska vlada poglobila svoje sodelovanje z osjo. Parnik »Normandie« bi takoj prevzela ameriška vojska, medtem ko bi se drugih poslužile Zedinjene države za redni promet na severnem Atlantiku m Rdečem morju. (Piccolo.)
Zmanjšanje angleškega premoženja v Amer.ki
Lizbona, 26. nov. d. Kakor poroča londonski »Financial News, so se do 1. septembra angleška dcforcrimetja v Zedinjenih državah zmanjšala od predvojnega iznosa 4483 milijonov dolarjev na 1527 milijonov dolarjev. Angleški finančni list napoveduje, da se po sedanjem ;zčrpavanju britanskih dob rohneti j v Zedinjenih državah do pričetka leta 1942 britanski kapital v Ameriki ne bo samo docela izčrpal, marveč se bo Anglija v Zedinjenih državah še celo zadolžila za približno 580 milijonov dolarjev.
Ameriški Irci proti sodelovanju v vojni
New York, 26. nov. a Pod pokroviteljstvom ameriškega odbora za irske nevtralnost je bila včeraj tu velika proti interven-cionistična manifestacija, ki se je udeležilo 4000 Ircev. Zborovanje je siprejelo resolucijo, ki je bila poslana RooseveLtu in v kateri se zahteva odstavitev polkovnika D> novama zaradi njegovega delovanja ^a vmešan je Irske v konflikt.
V izolacijskih krogih se še vedno vzdržujejo glasovi o ustanovitvi skupne politične stranke vseh glavnih eksponentov amti-intervencijskih parlamentarnih skupin, ki naj bi nastopila s svojimi kandidati tudi pri parlamentarnih volitvah prihodnjega leta.
Evakuacija Japoncev iz Amerike
Tokio, 26. nov. d. Davi sta japonsko zunanje ministrstvo ter ministrstvo za promet v skupnem komunikeju objavilla roke o potovanju japonskega potniškega panika »Ta-tuta Maru« v Zedinjene države. Parnik »Ta-tuta Maru« bo odplul iz japonske luke Jokohama 2. decembra opoldne ter dospel 14. decembra v Los Angeles. Tu bo vkrcaii japonske evakuirance, s katerimi bo 16. decembra odplul v luko Ballboo v Panami, kaonor bo dospel »Tatuta Maru« bržkone 24 decembra.
Obrambni ukrepi v Siamu
Bangkok, 26. nov. d. S kraljevskim odlokom je bila sšamskemu ministrskemu predsedniku in vrhovnemu poveljniku soam-skih oboroženih sril Luang Bipul Songramu poverjena direktna kontrola nad siamskim obrambnim ministrstvom. Siamski list »Su-vamabhumi« poroča v tei zvezi, da se sriam-ska vflada bavi z načrtom mobilizacije vseh suamsk'h pomožnih sil. tako da bi bila država zavarovana pred vsakim presenečenjem. Pričakuje se. da bo več desettisočev prostovoljcev uvrščenih v letalsko službo %n obrambo Bangkoka ter drugih važnih
mest. Med prostovoljci bodo v glavnem zastopani letniki med 30. in 40. letom starosti.
Nova Zelandija za mir na Pacifiku
Šanghaj, 26. nov. d. Novozelandski ministrski predsednik Peter Fraser je včeraj to -mačil zaskrbljenost novozelandskega prebivalstva, da bi se utegnila vojna razširiti na pacifiški prostor. V svojem govoru, jci ga je imel na banketu, prirejenem v počastitev posebnega britanskega odposlanca za Daljni vzhod ministra Alfreda Duffa Co operja, je ministrski predsednik Fraser naglasil, da si Nova Zelandija ne želi nobene vojne na Daljnem vzhodu. Dejal je da hoče Nova Zelandija živeti v miru z vsemi svojimi sosedi ter tudi želi svobodo vsem narodom, ki naj bi jim bil zajamčen prosi dostop do vseh surovin.
Mehiški sporazum z Washin^tonom
Mexlco, 26. nov. d. Mehiški zunanji minister Edvaido Suarez, ki se je snoči vrnil iz VVashingtona, bo po tukajšnjih informacijah v petek poročal senatu o finančni pogodbi, ki jo je Mehika sklenila z Zedinjenimi državami. Sodijo, da bo njegovo poročilo slično onemu, ki ga je podal zunanji minister Licenciaao Ezecuiel Padilla is včerajšnji seji senata, ko je v 20 minutnem govoru obrazložil dogovore, s katerimi se urejajo odnosi med Mehiko in Zedinjenimi državami Vsebina njegovih izvajanj ni v bistvu razkrila nič novega, marveč se je zunanji minister omejeval bolj na hvalisanje ameriških obrambnih priprav ter na zatrjevanje, kako ugoden razvoj si lahko Mehika obeta od pogodbe, ki jo je sklenila z Zedinjenimi državami. Seji na kateri je poročal zunanji minister Padilla je prisostvovalo tudi več južnoameriških diplomatov. Med drugimi so bili navzoči poslaniki Bolivije, Peruja, Kolumbije in Guatemale. Posamezne pogodbe, ki jih vsebuje splošni sporazum med Mehiko in Ze dinjenimi državami, so bile nato predložene v pregled posameznim komisijam.
Mexico, 26. nov d. Mehiški parlament je na svoji včerajšnji seji sprejel predlog poslanca Meraza Neviresa. naj se predsedniku generalu Manueiu Avlli Camachoju v imenu mehiškega prebivalstva in parlamenta čestita k pogodbi, ki jo je zaključi! v Washingtonu, češ, »da varuje ta pogodba čast mehiškega prebivalstva in prinaša deželi mir.«
Turški list
o sovjetskih izgubah
Carigrad, 26. nov. s. List »Ulus« objavlja pregled peJhiiesečnega bojevanja na vzhodnem bojišču ter poudarja, da so Nemci zadali vojni moči rdeče vojske hude udarce in povzročili izgube, ki jih ne bosta mogla nadomestiti niti ameriška pomoč, niti preostaia sovjetska vojna industrija.
Carigrad, 26. nov d. Kakor napovedujejo bo turška vlada energično protestirala v Moskvi zaradi torpediranja turškega parnika »Yenidje«, Verjetno je, da bo Turčija posegla zaradi tega incidenta tudi po represalijah na ta način, da bo zaplenila sovjetske ladje, ki so se zatekle v razna turška črnomorska pristanišča. Oblasti nadaljujejo preiskavo, da se povsem točno ugotove okoliščine, v katerih je bil izvršen napad na turško ladjo. Turški tisk je pričel ogorčeno kampanjo proti krivcu tega napada, ki je zahteval smrt 12 turških mornarjev. Vznemirjenost turške javnosti se je zaradi tega incidenta še nadalje povečala Na univerzi v Carigradu so dijaki demonstrirali proti Sovjetski zvezi.
čiščenje v španski falangi
Madrid, 26. nov. sl Službeni list ob javlja odlok ministra, tajnika stranke, ki določa zaporo sprejemov v falango v bLižnjih šestih mesecih ter daje navodila za izvršitev čiščenja v stranki, iz katere bodo izključeni vsi, ki se jim je navžlic pomanjkanju potrebnih pogojev posrečilo priti vanjo. Tako bodo iz falange črtani vsi, ki so pripadali framr.sonom, komunistom, strankam španske ljudske fronte, separatističnim strankam ali pa so sodelovali v rdeči vojski kot prostovoljca. Razlog za izbris iz stranke bodo tudi obsodbe za navadne zločine ter razsodbe častnega razsodišča.
Optimistična presoja položaja Španije
Uma, 26. nov. d. Član posebne španske delegacije, ki se na povabilo perujske vlade mudi ta čas v Limi, polkovnik Iglesias, je tukajšnjemu listu »Prensa« podal izjavo, v kateri zelo optimistično presoja polcža1 Španije. Polkovnik Iglesias je sicer priznal, da ima Španija trenutno opraviti z raznimi težavami zaradi pomanjkanja nekaterih živil in surovin, pripomnil pa je, da tega ni kriva španska državljanska vojna, marveč sedanja evropska vojna, predvsem pa britanska blokada, ki pritiska tudi na Španijo, čeprav ni v vrsti vojujočih se držav. Polkovnik Iglesias je naglasil, da bi se bila Španija že davno opomogla od posledic državljanske vojne, če bi ne trpela od britanske blokade. Pripomnil je, da ne more biti neb enih dvomov, da Španija sedanjih trenutnih težav ne bi mogla premagati.
Hud potres
Berlin, 26. nov. d. Kakor poročajo iz raznih potresnih opazovalnih postaj, so po-tresomeri včeraj po vsem svetu zabeležili izredno močne potresne sunke. Na podlagi zabeležb nemških potresnih opazovalnic na Konigstuhlu in v Jeni" je bilo mogoče ugotoviti, da je bilo ognjišče tega silovitega potresa oddaljeno kaMh 3000 km ter da je bilo verjetno nekje na Atlantiku v višini Azorskega otočja. Tamkajšnje področje je pogosto prizorišče tektonskih potresov. Iz severnoameriških potresnih opazovalnic javljajo, da spadajo tamkaj zabeleženi potresni sunki med najmočnejše, kar jih je bilo kdaj registriranih v ameriških potresnih opazovalnicah.
Letalski hoji na zapadu
Berlin, 26. nov. d. Včeraj je več britanskih letal poizkušalo v zgodnjih »opoldanskih urah preletetl belgijsko obalo. Nemško protiletalsko topništvo je pet britanskih letal sestrelilo.
Berlin, 26. nov. d. V okviru oboroženih izvidnlškin akcij so posamezna nemška letala preteklo noč napadla nekatere luke v južnem in jugozapadnem delu britanskega otočja ter neko letališče. Preteklo noč je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo dve britanski letali, ki sta skušali preleteti ozemlje zasedene Francije.
Vojna na morju
Berlin, 26. nov. s. Nemška uradna poro čevallska agencija doznava, da je na Atlantiku potopdla nemška podmornica angleško križarko »Dragon« (4850 ton). Posadka na križarki je štela 463 mož.
Smrt bivšega predsednika čilske republike
Santiago, 26. nov. s. Notranji minister 'e uradno obvestil, da je včeraj ob 13. i0 umri predsednik republike Chile Pedro Aguerr Ciarda. Kakcr znano, je predsednik 10. t. m podal ostavko iz zdravstvenih razlogov. Pokojnik je bi' star 63 let.
Ponesrečen načrt o vsearabski konferenci
Carigrad. 26 nov. d. Kakor poroča *o •'/ Kaira, je padel v vodo britanski načrt po sklicanju posebne vsearabske konference na kateri naj bi razpravljali o nekakšni arabski politični uniji. Sondiranja z britan *ke strani namreč niso dala ugodnih rezultatov Tako smatrajo v Eg ptu. Siriji n Libanonu, da sedanji čas nikakor ai ugoden za nekakšno od Anglije zaželeno arabska žvezo Kar se tiče Iraka Transiordan je to Palestine pa je bilo na podlaga zbranih n-formacij lahko spoznati, da arabski element v teb pokrajnah nič kaj prijazno ne gleda na to. da bi bili Kairo izbran kot mesto razgovorov.
Konferenca držtv Bližnjega vzhoda
Aden, 26. nov. a Po poročilih iz Kaira st je tam pod angleškim predsedstvom pn čela konferenca vseh držav Bližnjega vzho da. ki so pod nadzorstvom Velike Britanije da bi proučila predvsem težavno vprašan ie prehrane. Angleški minister za Bližnji vzhod Lyttleton je izjavil, da se bodo morale vse države Bližnjega vzhoda omejiti v potrošnji, znano pa je. da vse dosedanje omejitve v Egiptu, čeprav so bile zelo obsežne, niso k ničemur pripomogle.
Podaljšanje delovnega časa v Bolgariji
Sofija, 26. nov. a Po vtladni odredbi je bil delovni čas v vseh podjetjih, ki proizvajajo vojne potrebščine, podaljian od 8 na 10 ur.
Vlada je včeraj s posebnim ukazom prepovedala Židom, da bi imeli vodilna mesta v industrijskih podjetjih.
Zatiranje oderuštra na Portugalskem
Lizbona, 26. nov. s. Portugalske oblasti z največjo energijo zatirajo zvišanje cen n objavljajo dan za dnem nove sezname kršilcev uradnih cen. Tudi darašnji listi objavljajo imena 90 trgovcev, ki so bila obsojeni zaradi nedopustnega zvišanja.
Omejitev porabe elektrike v Franc ji
Pariz, 26. nov. s. Oblast je predpisada razen že znanih dosedanjih omejitev še nove omejitve v potrošnji električnega toka. Dvigala so ukinjena v vseh hi''ah, ki imajo manj ko 4 nadstropja. Prav tako bodo prenehala delovati avtomatska stopnišča v velikih trgovskih hrah. Trgovine bodo smele biti razsvetljene samo od 10. do 17.
Korporativni sisten v Hrvatski
Berlin, 26. nov. d. Poglavnik hrvatske države dr. Ante Pavelič je napovedali uve^ bo komparativnega sistema v svobodni hrvatski državi. Organizirane bodo stanovske korporacije, ki bodo združevale pod enakimi pogoji uradnike, delavce, obrtnike itd.
Val mraza v šanghaju
šanghaj, 26. nov. u. Val mraza j v šanghaju te dni zahteval na stotine žrtev. Med drugimi je od mraza pomrlo 250 ■ itajskih beračev. Med njimi je bilo okrog 100 otrok Berači so se zatekli v neke votline blizu Šanghaj«, kjer so jih našli že vse mrtve. V okolici Šanghaja vlada velika beda in oblasti so v skrbeh, da bi mraz ne zahteval še nekaj tisoč žrtev.
Živilski trg v Mostah
Ljubljana, 26. novembra
Na željo, ki so jo izrazile zastopnice gospodinj pri seji za določitev najvišjih cen, bo mestni tržni urad že v sredo 3. decembra odprl začasni živilski trg v Mostah na prostoru med lekarno Gartus in ljudsko šolo na Zaloški cesti. Tudi za ta trg bodo seveda veljali enaki predpisi kot na živilskem trgu na Vodnikovem in Pogačarie-vem trgu. da bodo prodajalci prodajali svoje blago od jutra pa do 12. ure, predvsem bodo pa veljali tudi vsi predpis, da bodo morale biti vidno označene cene pri vsem blagu, enako bodo pa najvišje dopustne cene morali upoštevati tako prodajalci kot kupovalci. 2e danes opozarjamo vse pridelovalce zelenjave, povrtnlne in poljskih pridelkov ter drugih živil z vzhodne strani Ljubljane In njene okolice, naj svoje pridelke postavijo na prodaj na novem živilskem trgu v Mostah, da bo trg vedno dobro založen z najraznovrstnejšim blagom. Mestna občina je pa z novim živilskim trgom v Mostah gotovo ustregla posebno delavstvu ln vsem drugim stanovalcem vzhodnega dela Ljubljane, ker bodo Imeli v svoji bližini dosti veliko Izbiro in gotovo tudi primerne cene, saj tudi ta stran Ljubi ane pridela prav mnogo odlične zelenjave ln druge povrtnlne. Gospodinjam ne bo treba pač hoditi na Vodnikov trg ter ne bodo več zgubile časa, ker 9f bodo le malo zamudile nri nakupovanju na živilskem trgu v Mostah.
Obnovite naročnino!
Disciplina kupcev
Omejitve, ki jin nalaga vojna pri potrošnji, zahtevajo tudi upoštevanje in disciplino pri kupcih, kar je važno zlasti v detajlni trgovini. Fašistična konfederacija trgovcev je zaradi tega dala tiskati poseben lepak, ki mora biti nameščen v vsaki trgovini Pod naslovom »Vsak kupec naj misli na to« opozarja ta lepak na 7 najvažnejših točk, ki se jih morajo držati kupci in prodajalci pri nakupu življenjskih potrebščin. Lepak poziva k pameti in vzdržljivosti na obeh straneh. Trgovec ne sme več prodati in kupec ne sme več kupiti, kakor nujno potrebuje. Trgovec mora odkloniti prodajo večje količine blaga onemu, ki ima več denarja, ker bi to šlo na škodo manj premožnim, ki ne morejo imeti doma zalog. Strogo se obrača lepak tudi proti kopičenju živil in življenjskih potrebščin: »Kdor kopiči zaloge, je izdajalec, ker škoduje narodu in sa slabi « Trgovci morajo normalno post reč'" predvsem starim in znanim strankam. Končno poziva lepak na potrebo vljudnosti na obeh straneh, ker mora narod v vojni prevzet: nase vsako žrtev.
Gospodarske vertf
«= Oddaja debelih svinj in praš^ev za zakol v okolišu z dogoni v Ljubljano. Vsi. ki bodo imeli rejene praš;če za prodajo, naj jih v ljubljanski občini naznanijo mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št 7-II vrata 35 v drugih občinah pa pri svoii obč;ni Na podlagi teh orijav bodo Dotem določeni dogoni in prevzemi oračev na klavnici v Ljubliani podobno kakor pri dogonih goveie živine Ker bo glavna oddaja meseca decembra oddajte prijave čim prej v Liubljani ko-misionariu za dogone goveie živine in pra-3'"čev ob torkih in sobotah med uradnimi urami od 10 do 12. ure v mestnem gospodarskem uradu Obenem spet opozarjamo obveznike za oddajo goveje živine, da si oreskrbe oziroma pripravijo primerne živali za kritje obveznosti, označene na dob-ljenih belih listkih, za prihodnie pomladne mesece, ker ie bila vsaj maniš;m obveznem ta oddaja ieseni nekoliko odločena M^ni^i naj skušaio kriti obveznosti tudi z medsebojno pomočio s skupno oddajo kolikor si posameznik raie ne pridr-ži ostanka za orihodnie leto. ter z oddajo telet. Neobve7n'kom ie pa mogoče oddati žival v dobro kakega obveznika samo, če odda žival na ime obveznika. V katerem mesecu do junija pa posameznik želi kriti obveznost, naj tudi čim prei naznani v Ljubljani pri navedenem uradu med uradnimi urami, v drugih občinah pa na svoii občini. Manjše obveznike opozarjamo predvsem na dogon telet, ker bodo sicer težko krili obveznosti, dosedanji dogon telet je pa premajhen.
= Za zakol prafčev v sllf ie,treba po predpisih, obiavljenih v »Službenem listu« 15. oktobra t. 1. predložiti Prevodu veterinarsko potrdilo. Ta veterinarska potrdila bodo po pregledu prašičev izdaiali veterinarji mestnega tržno-veterinarskega urada. kamor se je treba obrniti med uradnimi urami, torei lahko vsak delavnik od 8. do 14., ob nedeljah pa od 9. do 13. ure.
= Racioniranje Sivi! prt težakih. Skoro v vseh državah, kjer so živila racionirana, dodeljujejo delavcem in zlasti težakom večje količine živil. tor način njihovega dela zahteva bolišo prehrano. Težko pa je določiti, katerega delavca je smatrati za težaka, in odgovoriti na vprašanje, kako naj se razlikuje težko delo od lahkega deia. Knkor poroča »Frankfurter Zeitung«, so sedaj v Nemčiji postavili načelo, da je smatrati za težaka delavca, ki potroši na dan več kakor 3000 kalorij. Za posamezne kategorije delavcev je treba potrošnjo kalorij za fizično delo določiti s poskusi in za vsako kategorijo vzeti povprečje Seveda pa pri tem ni upoštevana individualna različnost dela pri posamezniku, kajti potrošnja kalorii za fiz;čno delo je pri posamezniku ne glede na težavnost dela različna. Zato smatrajo v Nemčiji mejo 3000 kalorij kot splošno navodilo za presojo težavnosti dela v zvezi z racioniraniem živil. Podrobna načela o tem vprašanju je sestavil prof. Lehmann z Instituta cesarja Viljema za delovno psihologijo. Prof. Lehmann ie vrhu tega postavil načela, po katerih naj se racionalizira delo težakov.
= Cenik! za kavine nadomestke. Združenje trgovcev za Ljubljansko pokrajino obvešča trgovce z živili, da so ceniki za kavine nadomestke v pisarni Združenja na razpolago. Cenik mora vsak trgovec izobesiti v svoji prodajalni.
= K ustanovitvi družbe »Oskrba z energijo, Južna Štajerska« objavlja »Kolni-sche Zeitung« članek, v katerem med drugim navaja, da je formalno-pravni prevzem premičnega in nepremičnega premo-ženia Trboveljske premosokopne družbe, Elektrarne Fala, naprav Kranjskih deželnih elektrarn ter državnega rudnika Velenje po novi družbi zaključen. Navzlic temu so v teku pogaianja, da se izplačajo dosedanji lastniki delnic in obligacij prevzetih družb. Zlasti pri Trboveljski pre-mogokopni družbi to izplačilo ne bo enostavno. Znatni del delnic te družbe je v Avstriji, in sicer pri dunaiski LSnder-banki, ki ima večji paket delnic, medtem po so ostale delnice razdeljene na večje število delničarjev. Za prijavo denarnih zahtev je bil kakor znano določen rok do 1. septembra. Delnice Elektrarne Fale pa so v rokah družbe Schwe?zerische Elektri-zitSts- und VeHcehrgesellschaft (prej Elek-trowerte AG Basel).
= Omejitev proizvodnje mlečnih izdelkov na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izdal naredbo, po kateri je predelava in prodaja mleka in mlečnih izdelkov vezana na posebno dovoljenje, za-jednica mlekarn in mlekarskih zadrug pa razdeli razpoložljivo količino mleka in mlečnih izdelkov na posamezna potrošna področja in prodajalce. Z isto naredbo so izdane tudi omejitve glede izdelovanja sira. Mlekarne in mlekarske zadruge smejo izdelovati samo poltrdi, enotni sir (trapi-stovski), ki sme imeti le 20®/« maščobe. Za izdelovanje ementalskega sira pa določi, da bo mlekarska zajednica z odobre-njem trgovinskega ministrstva določila posameznim mlekarnam in zadrugam omejene kontingente mleka. Mleko, ki se uporablja za izdelovanje ementalskega sira, mora imeti 3.2% maščobe. Mleko za izdelovanje enotnega trapistovskega sira se
mora posneti in smetana predelati v maslo. Izdelovanje kakršnih koli drugih vrst sira ni dovoljeno.
= Tipiziranje čevljev na Hrvatskem.
Iz Zagreba poročajo, da pripravlja hrvatska vlada ukrepe za tipiziranje čevljev, zlasti za delavce in kmete. Ti čevlji se bodo smeli prodajati le po enotnih cenah. Razpoložljivo usnje pa bo v prvi vrsti dodeljeno za proizvodnjo takih čevljev.
= Novi madžarski kovanci iz jekla.
Pred dnevi so na Madžarskem prišli v promet novi kovanci po 20 vinarjev. Ti kovanci so iz jekla in so preluknjani. Istočasno so pričeli jemati iz prometa kovance iz niklja po 50. 20 in 10 vinarjev.
= Omejitev avtomobilskega prometa na Madžarskem. Madžarska vlada je pred tedni znamo poostrila predpise o omejitvi prometa z osebnimi avtomobili, kakor tudi prometa z avtobusi. Zaradi tega so se zlasti v Budimpešti pojavile prometne tež-koče Na cestah so se po dolgih letih zopet pojavili izvoščki. Neko podjetje pa je napovedalo, da bo za poskus dalo v promet 100 biciklov s prikolicami, ki bodo stavljeni v promet namesto taksijev.
= Rezultati lpskega jesenskega velesejma. Propagandni svet za nemško gospodarstvo objavlja, da je bilo na jesenskem ipskem VF'esejmu 117.184 poslovnih obiskovalcev, od tega 5516 iz inozemstva (104 obiskovalci so prišli izven Evrope) Kup-čijske zaključke je na velesejmu sklenilo dve tretjini obiskovalcev, in sicer za 232 milijonov mark. od tega odnade 29 milijonov mark na izvode kuoeiie
= Nemški trgovinski urad v Beogradu. Dne 15 t. m. je pričel v Beogradu poslovati nemški trgovinski urad, ki je podrejen generalnemu pooblaščencu za gospodarstvo v Srbiji. Ta urad ima nalogo posredovati v zvezi z vprašanji in naročili nemških tvrdk, ki se nanašajo na kupčij-ske posle s Srbijo. Urad bo na razpolago tudi srbskim tvrdkam, ki so zainteresirane na trgovinskem prometu z Nemčijo.
= Naknadna zamenjava dinarskih bankovcev v Srbiji. Srbska narodna banka je zaradi izrednih razmer dovolila, da se lahno stari dinarski bankovci po 50, 10 in 20 din še zamenjajo do konca novembra, in sicer predvsem v Obrenovcu, Valjevem, Za-ječarju, Negotinu, Kruševcu, Požarevcuin Cupriji.
= Španska žitna produkcija se je letos znatno dvignila. Odkar je bila v Španiji zaključena državljanska vojna, je Španija letos prvikrat zabeležila letino, ki bo omogočala najnujnejšo preskrbo prebivalstva s krušnim žitom. Posledice državljanske vojne je Španija le polagoma prebolela. S pšenico posejana površina je znašala pred državljansko vojno okrog 4.5 milijona hektarjev, v letu 1939 in 1940 je dosegla le okrog 3.5 milijona hektarjev, letos pa se je dvignila na 3.85 milijona hektarjev, pri čemer pa še vedno zaostaja v primeri z dobo pred državljansko vojno za preko 10°/o. Znatno večji pridelek pa letos ni samo posledica povečane površine, temveč je predvsem posledica izredno ugodnih vremenskih prilik, saj je pridelek v primeri z lanskim letom narasel kar za 46 odstotkov. Španija je v letih 1931-35 pridelala na leto okrog 43.6 milijona metrskih stotov pšenice, leta 1939 je znašal pridelek le 28.7 in lani komaj 21.6 milijona metrskih stotov, letos pa se je dvignil na 31.4 milijona metrskih stotov. Tudi pridelek ostalega žita je znatno boljši. Tako je letos Španija pridelala 17.3 milijona metrskih stotov ječmena (lani 14.0), 4.9 milijona metrskih stotov rži (3.51 in 5.6 milijona metrskih stotov ovsa (4.7).
= Navzlic slabi letini ima Kanada ogromne presežke pšenice. Kanada je imela lani izredno dobro pšenično letino, ki je dala 551 milijonov bušljev pšenice, obenem pa so se izvozne možnosti skrčile na minimum, kar je deželi povzročilo velike težko-če in je pretežni del lanskega izvoznega presežka neprodan. Letošnja letina je sicer mnogo slabša in je dala le 303 milijone bušljev pšenice, kar pa znatno presega lastno potrebo, tako da se bo neprodan izvozni presežek navzlic slabi letini še nadalje povečal.
— Zakasnitev jesenske setve v Banato. Iz Velikega Bečkereka poročajo, da se je letos letina koruze zakasnila, kar je Imelo za posledico, da se je zakasnila tudi setev pšenice, ter sejejo pšenico običajno na poljih, kjer je bila prej posejana koruza. Potem pa je prišlo neugodno vreme, ki je oviralo dela na polju. Zato so oblastva izdala potrebne ukrepe, da se še pred zimo pospeši setev pšenice, zlasti ker obstoja namera, da se v prihodnjem letu površina, posejana s pšenico, poveča za 30 do 40%.
Rusi so nezadovoljni z angleško pomočjo
Budimpešta, 26. nov. s. Sem je prišla vest o hudih nasprotjih, ki so se pojavila v anglosaško-sovjetski mešani vojaški komisiji v Teheranu, katere naloga je, da nadzoruje angleške in ameriške dobave Rusiji Kakor poroča list »Budapesti Erte-sito«, so sovjetski člani komisije izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi nezadostnosti angleške in ameriške pomoči, s katero so Rusi računali spričo obljub njihovih prijateljev, ki so celo določili čas, do katerega bodo njihove dobave prispele. Isti delegati so nadalje izrazili svoje kritike glede na zavlačevanje dobav, ki je po njihovem mnenju pripomoglo k neuspehom sovjetske vojske v južnem odseku vzhodnega bojišča. Sovjetski delegati so predložili celo seznam iz Anglije in Zedinjenih držav obljubljenih potrebščin, ki bi morale dospeti že pred dvema tednoma, pa doslej še niso bile dobavljene niti niso na potu. Isti delegati so nadalje izjavili angleškim predstavnikom in takozvanim ame riškim opazovalcem, da zahtevajo jasen odgovor glede na rok obljubljenih pošiljk, nakar so baje angleški in ameriški predstavniki odgovorili samo z dviganjem ramen. Angleži pa so s svoje strani obtožili sovjetsko vrhovno poveljništvo nesposobnosti. Vodja britanske delegacije je baje Izjavil, da bi bila spričo vojaških neuspehov Sovjetske zveze v zadnjih dneh sleherna pomoč Anglije neučinkovita.. Po mnenju angleških strategov je treba padec Rostova pripisati nesposobnosti sovjetskega poveljništva, ki ni poskrbelo za uspešno obrambo te važne postojanke.
Poezija burje, sejmov In terana
Pogled na Sežano
Trst, sredi novembra
Vzhodni del kraškega ozemlja v o2jem smislu predstavlja neke vrste prehodno obliko k tisti kraški pokrajini, ki ji pravimo Pivka. Svoje ime je dobila po reki Pivki. Kakor je ponosni Komen središče Komen-skega Krasa in kakor so romantične Du-tovlje z rajskim Tomajem v prirodnem osrčju kraške zemlje, tako ima tudi ves ostali del Krasa svoje mične, prijazne prestolnice. Vsaka od njih ima svojo posebnost, zanimivost ln privlačnost. Tako Ima takozvanl Zgornji Kras svojo prestolnico v Sežani; Pivka pa Ima prav tako svoji čedni metropoli, ki ju obkrožata Piv-Ska planota s postojnsko kotlino ter Reško (timavsko) gričevje. V središču prve je svetovno znana Postojna, metropola ob Reki in Bistrici pa je prelepa Bistrica s Trnovim (Vlila Nevo-so).
Zemlja in človek
K navednlm ličnim, pomembnim naselbinam teži po zgodovini in prirodnih zakonih zemlja, ki terja mnogo pozornosti, truda, pa tudi zdravega čuta za dobro, pametno gospodarstvo. Priroda je tudi tukaj oblikovala človeka po svojem kovu ter ustvarila med zemljo ln njim odnos navezanosti, vkoreninjenosti. In tako se dogaja, da prirodni pojavi ter prilike ta odnos poslabšujejo ali poboljšujejo.
Letos so bili ti odnosi na sredini dobrega in slabega. Trud v borbi z zemljo nI bil tako poplačan, kakor bi bil nemara zaslužil. V sežanskem okolišu so imeli letos glede žita, krompirja in fižola srednje dobro letino. Z znanim sežanskim teranom je bilo bolj slabo. Letos bo, kakor zatrjujejo strokovnjaki, malo več ko četrtina običajnega pridelka. Rosa jo mnogo škodovala pa tudi druge okoliščine. Pač pa je bila krma precej dobra in tudi obilna, kar velja še posebej za otavo. V področju ob Reki in Bistrici okoli Bistrice in Trnovega so imeli tudi srednjo letino. Krompirja so izkopali ponekod komaj za polovico, mestoma velja to tudi za žito. S koruzo in fižolom je bilo več sreče. Glede sadja je bilo tudi slabo, kar velja predvsem za jabolka. Sliv, češpelj, po katerih slovi vsa ta okolica, pa ni bilo čisto nič. Tako so sadjarji precej prizadeti, zlasti znana naselbina č e 1 j e, kjer so doma izvrstni specialisti v žganju slivovke, saj hodijo sem po izborno slivovko od blizu in daleč. Okoli Postojne je bila krma dobra, zlasti otava. dočim ni bilo sadja (jabolk) skoraj nič. ker je spomladanski mraz pomoril cvetje. Turščica je bolje uspevala; v postojnskem okolišu jo v zadnjem letu zelo obrajtajo. Tudi krompirja ln fižola je bilo precej, pri žitu je bil srednji pridelek. S sadjem je bilo letos tudi okoli K o š a n e bolj slabo, Cešolje, ki sicer tod okoli sijajno rodijo, so odpovedale, pač p* je bilo bolje s krompirjem, fižolom in krmo. V splošnem sličen položaj je tudi v okolišu Sv. Petra na Krasu.
Topel, priroden odmev tega odnosa med zemljo in človekom se čuti v vseh ozi-rih v posameznih naselbinskih središčih te pokrajine.
Sežana — sv. Suzaaa
Po lepi legi, sejmih, deloma tudi burji in teranu slovi Sežana (Sesana), metropola Zgornjega Krasa. V okolici razvita živinoreja je dala Sežani znamenite sežanske sejme in mešetarje, teran dobro voljo, burja zdravje in odpornost, zgodovinska cesta iz dobe Karla VI. pa furmansko romantiko. Sežana uživa upravičen sloves ena najlepših naselbin v vsej Tržaški in Goriški pokrajini. Ob široki, asfaltirani cesti se širi Sežana, sedež raznih lokalnih oblastev, sodnije, davkarije, občine, ki šte-
je več ko 3600 prebivalcev, ter oddelka karabinjerjev. Ponaša se lahko s Številnimi lepimi zgradbami, med drugim vzbuja že od daleč pozornost veliko, sodobno urejeno večnadstropno poslopje ob vznožju zgodovinskega Tabora, ki ga je bila zgradila fašistična organizacija. Sem prihaja letovat deca iz raznih delov države. Sežana, ki je naselbina podjetnih, solidnih trgovcev ter obrtnikov in vzornih gospodarjev, je znana tudi kot priljubljeno letovišče Tržačanov, ki jih je vsako poletje precej. Pa tudi gostiln je polno, ne samo zaradi letoviččarskih gostov, ampak tudi zaradi več ko 24 sejmov, ki jih je vsako leto v Sežani. V tem pomenljivem sejm-skem središču, kamor spravljajo na sejme konje, prašiče ln govedo nele lz okolice ln Furlanije, ampak tudi iz delov nižje Italije, mrgoli mešetarjev, ki imajo po sežanskih oštarijah mnogo besede pri sklepanju kupčij, pa tudi prava vedrost furmanov; slednjih je precej skopnelo ln z njimi vred tudi furmanske romantike, ko je zdrdrala leta 1857. mimo Sežane železnica. Odškodovana pa je bila po drugi strani z lepim, sijajnim razmahom na škodo bližnje zgodovinske Lokve, ki je svojčas uživala položaj Sežane, pa je bila po sili razvojnih prilik potisnjena v ozadje.
Tako živi in se razvija lepa Sežana, posejana med Taborom, kjer so še preostanki trdnjave, preraščeni z borovjem, Planino in Sedavnikom (sedlo; Monte Murato), ki je ves vražji zaradi burje in od koder je krasen razgled tja do Barbane, Gradeža m proti Furlanski ter Beneški ravnini. Jezikoslovci pa so se od nekdaj zanimali za izvor krajevnega imena Sežane. Pod Taborom, ki je visok 484 m, je bilo nekoč Gradišče. Tukaj se je pričela rast naselbine, ki se je prvotno nazivala Gradišče; poznejša dela sta bila Vas in Britof. V teku razvoja pa sta dobila Britof in Vas ime Sežana. štolfov »očka«, ki je bil poslednji avstrijski župan v Sežani in prvi župan po italijanski zasedbi leta 1918., mi je pripovedoval, da so našli pri podiranju neke sežanske hišo med stropom in podom sliko sv. Suzane. Tudi me je opozoril, da je bila nekoč v Sežani kapelica sv. Suzane, po kateri je dobila polagoma naselbina svoj naziv. Sv. Suzana je postala zaščitnica in priprošnjica slikovite naselbine pod Taborom, ki je prejela nazadnje po njej tudi svojo ime.
Sežanski rod, ki ga najšeš psvsod
Kleni sežanski rod prinaša slavo Sežani, njenemu zdravju ter dobremu imenu. Fri-mer zdravja in plodne sile je ugledni štolfov sežanski rod. štolfov »očka« je ponosen na svoj rod. Obraz mu žari veselja in ponosa, ko pripoveduje o svojih sedmih bratih. Starši so vseh osem sinov zgledno dobro vzgojili, življenje jih je razteplo na vse strani, štorklja je v mnežečih ter plo-dečih se rodbinah Izvrstno opravila ^voj posel. V nekaj desetletjih se je strnil številen rod vnukov in pravnukov. In danes pripoveduje štolfov očka v Sežani o rodu osmih bratov štolfov, katerih rod najdeS povsod, kamorkoli se obrneš. Zasidran je v vseh smereh, svojemu rodnemu kraju Sežani pa dela čast ter pomaga širiti njegov sloves.
Kjer neha zoreti teran
Zanimive so okoliške naselbine, vsaka ima svojo posebnost. Tod okoli zori tudi teran, sežanski teran. Njegova meja gre do Merč in Kazelj ter š t o r i j. kjer je v tamošnji bližini potekala stara kranjska meja. Tako so se tedaj skladali mejniki dežel z mejno črto, kjer je teranu
dano uspevati ln zoreti. Pa tudi zgodovinske Šmarje ln prijazne Dane sta znani središči sežanskega terana, ki sicer nima tako odličnega bukeja kakor tomajski ali dutoveljski in tudi tako močnega okusa ne kakor komenski; toda njegova osvežujoča sočnost ln polnost ne zaostajata za njunima. V Šmarjah je starinska cerkev, poleg cerkve je bilo več stoletnih lip, ki so se porušile od starosti. Ostali sta Se dve kot pomnik iz davnine, ko so se kraševski gospodarji zbirali pod njimi ter kramljali o svojih zadevah. Pri O r 1 e k u, kjer je visoko skalovje in kjer so se bili nekoč ugnezdili orli, je znamenita dolina D r a-ga. Pa tudi Gosenje in Brkinje imajo svoj sloves, prav tako ž i r j e, kjer je doma ugledna rodbina Kocjanov a, katere početki segajo v čas pred več ko šest stoletij. Povsod tod se peča marljivo ljudstvo s kmetijstvom, živinorejo in vinogradništvom, s sadjarstvom pa manj iz-vzemši nekatere breskvine nasade ln hruške. Po sežanski okolici so tudi razne podzemske votline, jame in globine. Tik ob železniški progi se širi nekako na sredini med Sežano in Divačo zgodovinski P o vir z razvalinami zgodovinskega Tab-ra.
Rokovnjač Jurij Skobec in njegovi
Sežanska poezija in romantika se nista -ustavili niti pred kriminalom starodavne preteklosti. O tem priča podoba rokovnjaškega kolovodje Jurija Skobca, ki je ostala živo v spominu Sežančanov ter okoličanov. V neki sežanski oštarlji se je mešetarju. ki sem se z njim seznanil, razvezal jezik, da je pričel pripovedovati o Juriju Skobcu
»VI Kranjci,« je menil, »ste prepričani, da je samo pri vas doma tip kakšnega Ha-ceta. Menite, da ne vemo zanj? Mi vse vemo. Dvomim pa, da ste poučeni o tem. da je v preteklosti strašila po sežanski soseski njegova izpačena predpodoba. Ja tam na Betnjaku so se bili vgnezdlli rokov-njači. Po cestah in stezah so prežali. pc skalah so se skrivali in potikali. Jurij Skobec pa je bil njihov poveljnik. Ta rokovnjaška mrcina je imel svoje posebne muhe Nakradli so skupaj, kar se jim je zdelo vredno. Nemalokrat so obdarovali revnejša kmete, v katerih koče so se bili zatekli. Je pa naneslo včasih tudi tako, da nI bil nik-do varen pred rokovnjači Jurija Skobca Strah ln trepet se je bil naselil po vsej okolici Betnjaka. Toda minilo je tudi to Ko je bilo konec poveljnika, se je razbe-žala tudi njegova pregrešna, ronarska druščina. Mir je bil spet po naši okolici. le burja je še ostala, ki pridirja tam s Sedav-nika in Planine.«
Odkritja med rastlinstvom na Balkanu
Odprava nemških botanikov jeopravila 10.000 km dolgo
pot
Pogled na Korabsko skupino
Pred meseci smo poročali, da je krenila na Balkan posebna nemška odprava, da razišče ondotno rastlinstvo. Zdaj poročajo nemški listi naslednje o njenih uspehih:
V vrgliednem sodelovanju znanosti ter nemškega iin italijanskega vrhovnega poveljstva je odprava v centralnem gorskem masivu Balkana raziskovala zadnje me«ece ondotno rastlinstvo in se je zdaj vrnila v Berlin z obilnim znanstvenim pilenom. Pri raziskavah pokdlenj-a kulturnih rastlin je znanost lahko ugotovila, da je treba postanek kulturnih rastlin iskati na prsameznih področjih, med katere spada tudi o rednji gorski masiv Balkana, ki je bil doslej še siabo raziskan, ker je zelo težko dostopen in ker je bilo nanj težko priti zavoTjo bližnje meje med Albanijo, Grčijo in bivšo Jugooavijo. Ko pa so nenvike in italijanske čete zasedle te kraje, je lahko šla komisija na delo.
Že 30. junija 1941 je ^a odprava na pot. Vodil jo je dr. Ha is Stubbe z zavoda za biollogijo v B er'in u - Dah 1 ern u, z nj:m na so bili: prof. dr. Mark graf z borlin kega botaničnega muzejo, docent dr Freislcbon z zavoda za rastlinstvo v Ha".eu in dr. Hoff-mann z zavoda za raziskavo rastlinskih i vrst v Munchobergu. Nalciga odprave je bila predvsem ta, da zbere posebno redke kulturne rastlline in da j:h prinese v Nemčijo zavoljo nadaljnje gojitve. Nadalje po raziskovalci iskala donlej neznano rastlinje.
Za vožnjo so jim služili trije osebni avto-mobilli in velik tovorni avto. Pot je držala predvsem v Solun "n od tam v Vermion^iko pogorje, kjer so bile prve temeljite rastiin-sko-zemljepisne raziskave. Potem je krenila odprava proti -ugu čez Lariso v Volo-ški zaliv, od tod pa vzdolž gorate zapadne obale srednje Grčije čez Trikallo in povprek čez Pind ko pogorje do Janine. Tu so znanstveniki utaborli in začeli raziskovati Pindsko pogorje. Nekateri izmed njih pa so potovali še dalje čez Korico v Albaniji in mimo Ohridskega jezera preti Draču n Tirani. Pri tem so raziskali manjša pogorja, nakar so se vrnili in je celotna odprava krenila v pogorje Korab.
Ko je bila raziskava zaključena, so se znansitven:iki vrnili v Nen čijo in so prinesla s seboj najrazličnejše rastline, predvsem pa zanimive oblike pšenice, kakršne doslej še niso poznali. Odkrili so čisto novo primitivno vrsto pšenice in so raz skali področja, koder najbolje uspeva. Vsega skupaj so preizkusilli kakih 2000 semen, mnogo rastlin pa so prinesli svežih, siuhih aH stisnjenih, da jih zdaj doma v zavodih natančneje raziskujejo. Celotna odprava je premerila vse skupaj kakih 10.000 km. deloma po težko dostopnih planinskih pokrajinah. U>pehi odprave so, kolikor se da že zdaj presoditi, zato zelo pomembna za nemško rastLinogojstvo, ker so mnoge odkrite rastlline zelo odporne proti suši in mrazu in najbrž tudi neobčutljive zoper bolezni, ki tako močno napadajo in pekončujejo nemško rastlinstvo. Nemški znanstveniki bodo zdaj križala različne domače rastline z onimi z Balkana, da dob:jo nove vrste, ki bodo odpornejše. Tako upajo, da bo nemško kmetijstvo in nemško prehranjevalno gospodarstvo ime'o še lepe dobičke od križancev B olikana in Nemčije.
• Andrefa šarabsna paslednla pat
Ljubljana, 26. novembra.
Sredi mračnega poznejeenskega popoldneva je včeraj Ljubljana spremila vele-trgovca Andreja šara-bona na njegovi poslednji poti iz hiše žalosti na Hrvatskem trgu na pokopališče pri Sv. Križu. Na pragu pokojnikovega doma je naiprej šentpetrski župnik K oš meri ob asistenci treh duhovnikov oprav*! prve pogrebne mollitve. nato pa je predsednik Trgovskega podpornega društva Merkur, dr. Fran Windischer. iz rekel globoko občutene, v srce segajoče poslovilne besede.
Slavil je pokojnikovo delavnost in pod jetnost, saj je b:l njegov dom hi% več ko polstcčetnega dela. Bogato obdarjen od bv ga. je Andrej Sara bon dosegel velike usoe-hc. da ga s polno pravico štejemo med prvake med našimi gospodarji že od nje-
gc/vah moških let. Z zgoščeno pridnostjo ;e dvigal miado trgovinico na višino najmogoč-rvej -ega kupci jskega podjetja na naših tleh, k- uživa sloves zaupanje brez pridržka. Mojstrska je bila šola v njegovem podjetju za naš naraščaj, čigar prid in blaginja ma je bila zve>to pri srcu kakor dobremu očetu. Z a^tnim delom čez glavo zagrnjen p* se je pokojnk rad odzival zaupanju svojih tovarišev ter je koristno sode'oval v upravah številnih dobrotvorn h m stanovskih organizacij. Bili je velikopotezno darežljive roke za vse človekoljubne ustanove z!a«?ti 7,a Zavetišče za >wiemogle trgovce r«a z* Društvo za gluhonemo mladino. — Ko nocoj ležeš pri Sv. Križu za večno na božjo njivo, na kateri ni razlike stanov, je dr. Win<i;scher zaključili svoj govor, ti bo od vseh dobrin o-tailo božje plačilo, ljubezen svojcev, hvaležen spomin za obilna blaga dela usmiljenja in dobrote, veliko pr znanje za opravljeno gospodarsko delo v pnno& in čast našega imena ter sloves odličnega slovenskega gospodarja.
Govor je vsem prisotnim segel do srca nato pa je moSci pevski zbor »Slavca«, katerega član je pokojnik biil zapel ža'ost;n-ko. Po cesti proti cv. Križu ie kren:il žalni sprevod, ki mu ni bilo skoraj ne konca nc kraja. Za križem so se uvrstili gojenci rfhihoiriemnice s svojimi učitelji, za vozen s krsto, ki sta ga peljala dva pora vnincev, je stopala globr.ko užaloščena vdova gospa s sorodstvom Za nokojn kmnimi uslužbenci se je zvrstila množica naiodličriejMh predstavnikov na«e gosnodflr^ke delavnosti in javnega življenja. Med drugim so stopali v sprevodu predsedn;k Zveze mdustri i cev ravnatelj Praprotnik. podpredsednika Zbornice za trgovino in industrijo ravnatelj Čeč in Smerko'j, zastopnik Zveze trgovskih združenj Verbič in ostali člani uprave, nred sednik Združenja trgovcev Meden s kmrpo-rativno zbranim odborom in Stevi'nim zastopstvom članstva, predsednik društvo Merkur dr. VVindischer s člani odbora, zastopniki Kreditnega zavoda dr. Puc. dr Pirk-majer, dr. Pestotnik in Tosti pa še številni zastopniki gospodarskih organizacij in ustanov.
V cerkvica sv. Križa, je duhovoma vnovič opravilla molitve in pevci so zapeli pretresljivo »Usliši naSs Gospod«, nato pa se krsto prenesli v grobnico, ki je takoj na levo ob vhodu na pokopališče. Po opravljenih poslednjih molitvah je zbor »Slavca« zapel se »Blagor mu«, a ko so padle grude na krsto, se je množica počasi začela razhajati.
Salernski nadškof proti zlorabi procesij
Agencija »La Corrispondenza« poroča: Salernski nadškof je objavil pameten, pogumen opomin proti prepogostemu prirejanju procesij, ki je v njegovi škofiji prišlo v navado. — Celo kopo prošenj sem dobil iz številnih župnij svoje škofije, pravi nadškof med drugim, da jim dovolim procesije Presvetega Srca Jezusovega. A vsem sem na kratko odgovoril: Ne! Vdrugo so me nekateri prosili, da bi radi priredili spokome procesije proti stiskam današnjih dni. Odgovoril sem jim: Ne! Nekateri so me spet zaprosili, naj dovolim spokorno procesijo, da izprosijo dežja na suha polja. Ne! — Kakor sem sicer srečen, ko vidim, kako je češčenje Presvetega Srca Jezusovega razširjeno po vseh .nojih župnijah, bi dovoliti te procesije vendar pomenilo, da njih število v tem letu ra-rase najmanj na 150. Bog nas varuj tega! Ali veste, kaj procesija dandanes pomeni? To se pravi, zbrati in združiti v svetem sprevodu vso to žensko in deško goloto, ki jo sicer videvamo razlito po vseh cestah dežele. Takšno razstavljanje golote v množicah bi bila profanacija, bi bila izbruh mesa, ne pa povzdigovanje duha k bogu. Spreglejmo že vendar, ugotovimo že, kakšna je resničnost okrog nas. Zato ne smemo nadaljevati z oblikami, ki so ostale brez duhovnih znamenj in brez praktičnega krščanstva. Predajamo se varljivemu videzu, da se s procesijo Dorav-najo vsi naši računi z bogom, v resnici pa procesija samo potrjuje naše vsakdanje odnose do Boga in njegovih zakonov. Samo po sebi se razume, da ni mogoče prepovedati vseh starih procesij. Ne smemo pa pripuščati novih, ko vidimo, da duhovnik ne more vsega svojega okolja ubrati na duha procesije in verskega praznika, ki je nadnaraven, krščanski in katoliški.
FILOZOF NA STRAŽI
Dobri vojak švejk je stal na straži pri osamljenem topu ln si govoril: »Ce pride en sovražnik, topa itak ne more odnesti. Ce pa jih pride več, pa itak ne morem očuvati topa in vseh premagati. Torej je neumnost, da sploh tu stojim!« In je odšel.
Burna zgodovina meit^ C S* A, v Abrisclb
Včerajšnjim izvajanjem gosp. Lada Božiča naj priključimo še naslednje njegove odstavke, ki nam rišejo zai^ivo zgodovino majhnega, zavednega italijanskega mesta od srednjega veka do današnjih dni.
Leta 1352. je okoli mesta pustošil Mon-realo di Rovenza. Mesto se je sicer branilo, vendar pa močno trpelo. Leta 1353. je prešlo mesto v kraljevsko posest. Volilo je še daljo civilnega sodnika in glavnega porotnika. Prvi je bil tudi šef policije, voljen za eno leto. Kraljica je samo potrjevala volitve in dajala razna dovoljenja. Leta 1357. so prenesli za mestno obzidje samostan in zavetišče klarisinj. To zavetišče ie bilo od leta 1341. dalje na hribu zunaj mesta tn ga je vojna vihra zrušila. V poslopju samostana, kjer je bilo v preteklem stoletm tudi vzgojevališče deklet, okrog leta 1000. ženska osnovna šela, pozneje spet samortni, nato tobačna tovarna, je sedal v oriničju naše bivališče — nad nami na Inidska šola. Na vzhodnem koncu zgradb« ie tudi mf.la cerkvica. Zidana je v jonskem in korintskem slogu v obliki enaknkrakega trikotnika. Ima tri kapele z zlatimi oltarji. Poleg krasnih mozaikov v tleh ima cerkev tudi mnogo drugih umetniških del, pozlačenih reliefov ln dobre orTlje. Okna npšesra bivališča gledajo proti jugu, kVr erledamo valovito pokrajino ln v ozadiu mofročno Majello.
Leta 1379. je bila ustanovljena bolnišnica, prva med prvimi v deželi in poleg mestnih vrat sezidana tudi kapela sv. Antona.
Alfonz Aragonski je leta 1443. potrdil mestne pravice. Petnajst let pozneje je 18-
bruhnil upor baronov proti Ferdinandu I. in za Anžuince. Ferdinad je iskal opore pri občinah, ki so bile podrejene kralju. Leta 1495. je potrdil vse mestne pravici: in mu je mestece zato ostalo zvesto. Vsa mesta in gradovi v okolici so prešli v nasprotni tabor; le naše mesto se je upiralo. Leta 1460. so ga pričeli oblegati Aquilanl. Pridružili so se jim tudi Ortonci in Monte-Silvanci in vsi skupaj so pustošili okoli mesta. Mesto se je branilo, toda zavladala je lakota. Okolica je bila vsa pomendrana. Mesto je prosilo pomoči, toda sovražnik je bil hitrejši in je prišel z novimi močmi pod mesto. Meščani so se borili brez upa na zmago. Ni iim kazalo nič dragega ko predaja. Odločili so se rajši za smrt ko za suženjstvo pod tujčevem jarmom. Toda preveliko je bilo trpljenje, zato se je mesto brezpogojno predalo ln je bilo izropano. Končno pa so le zmagal1 Aragoncl in mesto je kmalu spet vzcvetelo. Dobilo je nove pravice in je ostalo v kraljevski lasti.
Leta 1519 je obiskala C. S. A. kraljica in je občudovala lepoto pokrajine. V mestu je bila tudi kraljevska palača, to je blok, ki tvori danes cerkev sv. Avguština in bivši samostan. Kralji so prihajali semkaj zaradi zdravega zraka in lepega razgleda. Fevdalni gospod, atrijski knez, odpravil vse mestne svoboščine. Leta 151*0. je svojim podložnikom celo prepovedal sklepati zakone s prebivalci C. S. A., češ, da le to revolucionarno ljudstvo. Mesto je pod fevdniki zelo trpelo ln je prehajalo iz tok v roke. Leta 1528. je mesto dvignilo francosko zastavo ln se uprlo kralju Karlu. Upor pa ni uspel. Leta 1744. so mesto zasedli Avstrijci. Leta 1798. Je Ml tu sedež vojaške posadke.
Pomebno slavje Je praznovalo mesto 2. avgusta 1806. in sicer odpravo fevdalizma. Priredili so bakljado ln akademijo, na ka-
teri so čitali meščani svoje verze in prozo. V oktobru 1807 so mesto oblegali razbojniki, toda meščani so jih razgnall in njih vodjo ubili. Mesto je bilo tedaj nekaka prehodna točka za francosko voisko. Toda rekvizici.ie, ki jih je ta izvrševala, so ljudstvo razburile.
Zaradi svoje pomembne lege in močne zavesti svobode in neodvisnosti je postalo mesto leta 1814. središče republikanske revolucije, začete od karbonarjev. V mestu so bile »trgovine« ali zbirališča upornikov in prostozidarske lože. Prve so bile v cerkvi bosonogih menihov, druge v cerkvi sv. Bernarda. Člani prvih so bili vsi posestniki, drugih pa rokodelci Za svoje znake so imeli razne figure in široke trakove ali tanka oblačila iz zelene svile. Njihova zborovanja so se pričenjala med 3. in 4. uro ponoči in so trajala do zore.
Upor je izbruhnil 27. marca. V mestu je bila imenovana republikanska vlada. V njej sta bila dva zdravnika, kanonik ln Se en član. Kralj Joahim je izdal naslednje dnevno povelje: »Mala občina na meii kraljestva. Civita S. Angelo v Abrucih, se je dvignila, da bi klicala in budila narode k uporu in svobodi. Zapovedujem II. diviziji, da zapusti postojanke, se vrne domov preko Abrucov in tam zatre uporniški pokret ter prisili zapeljance k redu in dolžnosti.«
Oblast je upor zatrla. Sledile so mnoge aretacije karbonarjev. Trije voditelji so bili prepeljani v Chieti, toda med potjo je dr. Castagna pobegnil. 17. julija 1814. ob 21. sta bila ostala voditelja ustreljena v mestu Penije. Glavi so jima odrezali in poslali v C. S. A. Razstavili so Jih v železnih gajblcah ob mestnih vratih, v strah in trepet ljudstva in v zasmeh žrtvam. Sorodniki obglavljencev so morali med razstavo
ploskati z rokami ln končno plačati stroške obsodbe in usmrtitve. V spomin na ta dan so leta 1835. odkrili ob mestnih vratih ploščo z naslednjim napisom: »Od domačih tiranov in tuje gospode razdrapana Italija ,1o vstala. Ta majhna dežela Abrucov je leta 1814. na klic karbonarjev In ljudstva pripravila vojake in orožje, videla ubite svoje sinove in na tem mestu obešene glave. Delo jp dovršil dr. Castagna, poslanec od 1820 —1848, glasnik ljudske pravice. Nova pokolenja kvišku k bodočim zmagam!«
Po uporu je bila v mestu ustanovljena straža za vzdrževanje reda pod poveljstvom sodnika in župana. Leta 1832. je mesto obiskal kralj In užival lepe razglede. Pet let pozneje je mesto postalo sedež okraja. Leta 1849. je dala vlada mestu ukaz. da napravi prošnjo za odpravo ustave. Sodnik je zbiral na prošnjo podpise in jih zbral 7. Meščani pa so napravili prošnjo, da bi ustava ostala, ln so zbrali zanjo 250 podpisov. Prišlo pa je do sporazuma in vložena nI bila nobena prošnja. V seznamu občin, ki ga je izdala vlada, ni Imena C. S. A. med občinami, ki so prosile za odpravo ustave. Ko so bile ukinjene vse svoboščine, so se pričeli v mestu mnogi politični procesi. Toda po zaslugi meščanov so se vsi klavrno končali. Obtoženci kakor tudi priče so vse kratkomalo zanikali. Obsodbe so sicer padale. Tako je bil nekdo obsojen na 5 let ječe zaradi članka »Dobrota domovine«; druel radi pisma, ki so ga našli pri preiskavi: tretji, ko ni hotel priseči za odpravo ustave itd. Izpra-Sevp.lni sodnik je ob svojem odhodu dejal da so politični procesi v C. S. A. nemogoči zaradi splošnega ljudskega odpora.
Tudi v naslednjih osvobodilnih bojih Je mesto sodelovalo. Leta 1860. je dalo mnoro prostovoljcev za posadko v Pescari, šest
let pozneje je poslalo svoje garibaldlnce v Tirole in leta 1867. v borbo za osvoboje-nje Rima. Kmalu nato je bilo mesto skupaj z Rimom svobodno in neodvisno. Toda tudi v prvi svetovni vojni sta mesto ln občina doprinesla velike žrtve: 144 mrtvih: v tem mestu živi še danes drugI največji invalid na vsem polotoku.
Posebno poglavje bi zaslužila tudi cerkvena in kulturna zgodovina. O tem pa samo na kratko. Cerkva ima mesto zeio mnogo in vse so pomembni umetniški spomeniki. Odprtih je še 5. zaprti sta dve, porušenih je bilo 13. Pomemben je portai glavne cerkve sv. Mihaela in stranska veža, edinstvena v deželi. Zanimiv je bil tudi stari pod in strop. Prvi ves v mozaiku, drugi v freskah iz leta 1300 Prav tako važen umetniški spomenik je cerkev sv. Frančiška sredi mesta. Lep je mozaični pod. vhod lombardskega sloga, razne slike in freske domačih mojstrov. Tudi ostale cerkve hranijo mnogo zgodovinskih in umetniških vrednot. Omeniti bi morali še nekdanjo cerkev z bolnišnico, z zavetiščem za otroke, za popotnike in romarje. Bila je ta ustanova med prvimi v Italiji.
Cerkvena oblast v C. S. A. je bila nekdaj zelo obsežna in tudi zelo bogata. Tu je rekdaj bival v svoji paiačl Skof po štiri mesece na leto. Leta 1761. je kapltelj štel kar 18 kanonikov in 4 druge duhovnike. Zaradi nadanja dohodkov je padalo tudi število duhovnikov. Mesto " je dalo poleg Številnih škofov tudi mnogo umetr>'kov-sli-karlev, od'lčnih državnikov. poMtikov, pisateljev. zdravnikov, pravnikov in filozofov.
V takem mestu domoljubov živimo. Učimo se njihove zgodovine in sprejemamo vse, kar je v njej dobrega in domovini koristnega.
Lado Bo&fi
u
Rdečilo na ustnicah
Ali je kakšna ženska, ko je izbirala med tem ali onim rdečilom za ustnice, že pomislila, iz česa to prav za prav sestoji? Na Kanarskih otokih, kjer redijo kočenilsko uš, iz katere pridobivajo to dragoceno barvilo, vedo to že davno. Ko so opazili, da uspevajo opuncije, groteskne, ničvredne kakteje, na katerih živi kočenilaska uš, na Kanarskih otokih bolje nego v svoji prvotni srednjeameriški domovini, so začeli te rastline tam gojiti na debelo. Gojili so jih baš zavoljo omenjenih uši, tako da bi lahko govorili o pravi ušivi reji na veliko.
Uši so v splošnem ogaben, nadležen in nevaren mrčes, a baš ta vrsta mrčesa je pomagala Kanarskim otokom do bogastva in je povzročila špekulacijo, ki bi jo lahko primerjali z lovom za zlatom ah diamanti. L. 1831. so na otokih pridelali komaj 4 kg posušenih kočenilskih uši, dvajset let pozneje so jih izvozili že 400.000 kg, 1. 1869. pa 3,300.000 kg, ki so predstavljali vrednost kkašnih 150 milijonov lir. Za tedanje maloštevilno prebivalstvo Kanarskih otokov je bil to silen dohodek.
Le ljudje s precejšnjo mero fantazije si bodo lahko predstavljali, koliko sto tisoč posušenih uši je treba za 1 kg in koliko hektarjev zemlje je treba za takšno milijonsko žetev. Preko vse dežele so namesto manj donosne trte, paradižnikov, sladkornega trsta in drugih koristnih rastlin nasadili visoke opuncije. Do najmanjšega otroka je bilo vse prebivalstvo zaposleno s tem, da je pritrjevalo vrečice iz tenke gaze s samicami uši na liste opuncij ter jih ščitilo z belim blagom proti vetru, dokler se niso vsesale v liste in se začele množiti. Ko je zalega zrasla v kakšnih 10 mm dolge uši, ko je postala debela, črna in nabita s temno rdečo krvjo, so jo na velikih rjuhah stresali toliko časa, da se je očistila belih napredkov. Posušene uši so nato potovale v tujino, kjer so jih v posebnih mlinih premleli v barvo.
Toda v sedemdesetih letih preteklega stoletja je prišla katastrofa. Ni prišla zavoljo kakšne bolezni, ki bi morila zlatonosne uši, temveč enostavno zavoljo tega, ker so izumih anilin, ki daje barvilo po kemični poti dosti ceneje. To je kanarsko kočenilsko te-jo skoraj popolnoma uničilo. Pri tem r.aj omenim, da ogromnih količin kočenilskih uši, ki so jih izvažali v prvih desetletjih, nikakor niso izkoriščali samo za izdelavo
Delavci podedovali tovarno
Neki znani tovarnar iz Kodanja, ki cenijo njegove konservne izdelke, zlasti konser-virano zelenjavo po vsej Skandinaviji, je umrl in je v svoji oporoki določil, da postanejo delavci dediči njegove tovarne. "Vsak nameščenec tega podjetja, ki je v službi najmanj pet let, je postal na ta način delničar. Nameščencev je 26, od teh jih je 15 podedovalo tovarno, ki je v tej stroki ena najvažnejših na Danskem, ker izdela vsak dan okrog 1500 kg konserv.
črtal za ustnice. V tistih časih so ta kosme tski rekvizit poznala pač samo nekatera ljudstva in uporabljale so ga le ženske določenih družbenih krogov. Večji del barvila je šel v resnici za barvo, zlasti za barvanje tkiv itd. A navzlic gospodarskemu polomu, ki je uničil premnogo rodbin na Kanarskih otokih za dolga desetletja, so tam rejo kočenilskih uši do neke mere ohranili V povojnem času je začela celo spet procvitati, čeprav sevela ne v takšni meri kakor nekoč. Tokrat pa res zavoljo črtal za ustnice.
Bodisi da daje ušja kri trpežnejšo barvo, ki je ne spravi že vsak poljub stran, bodisi da imajo črtala iz kočenilskih uši »naravnejšic okus nego kemični izdelek, dejstvo je, da je povpraševanje po posušenih ušeh spet precejšnje. Pred dvema letoma so jih s Kanarskih otokov izvozili celo že spet 90.000 kg, in sicer pred vsem v Anglijo, Francijo, Nemčijo in Holandsko. Na Kanarskih otokih ve vsako dekle, ki si barva ustnice, od kod izvira to rdečilo — bogsigaveii če vedo to ženske tudi povsod v Evropi?
Novi merilci
Vsaka industrija potrebuje za svoj razvoj in napredek čedalje točnejših in zanesljivejših merilnih priprav, ki bi jih bilo tudi lahko uporabljati. V dobi radijske elektrike je umljivo, da uporabljajo tudi to za ta namen in da počasi celo izpodriva merilne priprave, ki temeljijo na drugih načelih. Med takšne nove merilnike, ki jih najčešče potrebujejo, spadajo debelinoime-tri, minimetri in mikrometri, ki jih znanstveni laboratoriji izdelujejo danes na podlagi novih in zanimivih pobud radioelek-trične tehnike.
Posebno zanimanje zasluži med njimi novi »magnetski ultramikrometer«, ki meri debelino najtanjših kovinskih ali barvnih plasti na površju železnih ali drugih magnetizmu podvrženih naprav. Instrument temelji na primerjavi dveh električnih krogov, med katerima se postavi preizkusni material. Oba električna kroga sta med seboj prvotno popolnoma uravnovešena, a če ima preizkusni predmet na eni svoji strani nemagnetizirano površino oziroma nemagnetizirano oblogo (barvo, lak, plast nemagnetske kovine). izgubi električni krog na tej strani svojo uravnovešenost, iz višine te neuravnovešenosti pa se da izračunati debelina nemagnetske površinske plasti oziroma nam to debelino pokaže merilnik sam.
Drug, zelo zanimiv instrument je novi »električni kaliber«, ki omogoča meriti debeline komaj ene milijontinke palca (palec meri približno 2,5 cm). »Električna glava« te merilne priprave je pretenka, premakljiva paličica, ki počiva s svojo konico na predmetu, ki mu je izmeriti debelost. DrugI konec paličice je uprt ob jeklen vzvod, ki je zvezan z instrumentom preko vzmeti. Prosti konec vzvoda je centriran med dve induktcijski tuljavi. Vsak najmanjši premik konice, ki se dotika predmeta, se prenese na vzvod, prosti konec vzvoda povzroči g svojim premikom med indukcijskima tuljavama spremembe v električnem toku, ki jih pokaže kazalec miliamperometra kot višino premika dotikalne konice.
Tretji v vrsti najnovejših električnih merilcev pa je tako zvani »elektronski mikrometer«, ki rabi za merjenje razdalj, vsot, razlik in produktov mehaničnih premikov. Sestoji lz cevi, ki rabi kot vez med mehaničnimi količinami, ki jih hočemo izmeriti, v cevi sta na isti premakljivi podlagi dve anodi, ki se od zunaj lahko premikata ta-
Z letalom iz vzhodne Afrike
ko, da se ena anoda bliža fiksno montirani žični napeljavi, ko se druga od nje oddaljuje in narobe. Ti premiki pa spreminjajo električne upore in te spremembe nam kažejo iznos mehaničnih premikov. Med številnimi uporabami tega Instrumenta je n. pr. analiza tresljajev majhne frekvence Zabeleži nam mehanične tresljaje do preko 65 ciklov na sekundo ter nam pokaže širino in obliko valov na oscilografu.
Električni iskalec črvov
Ribarenje je lep in zabaven šport, kot obrt zahteva sicer mnogo napora, v vsakem primeru pa je združen s precejšnjo izgubo časa, že če upoštevamo samo tisti čas, ki ga mora ribič neplodno prebiti, ko čaka, da bi riba zagrabila vado. še večjo potrato časa pa pomeni iskanje vabe same. v prvi vrsti črvov. Pogosto je treba stikati ure in ure po mehki zemlji za temi črvi in neredko je ta lov neuspešen.
Sedaj pa je to težavno vprašanje zelo olajšal izum nekega tehnika, ki je zgradil električno pripravo za iskanje črvov na debelo. Priprava sestoji v glavnem iz dveh kovinskih palic, ki se vtakneta v neki določeni oddaljenosti druga od druge v zemljo in zvežeta z električnim tokom. Cez nekoliko minut se zemlja naokoli nabije z elektriko in tedaj pričnejo črvi. ki elektrike očitno ne prenesejo, lesti drug za drugim iz tal, da pobegnejo nekam, kjer zemlja nI elektrizirana. Ko se pa pojavijo, jih je lahko nabrati, kolikor jih človek potrebuje.
Zaščita rase na Japonskem
Poseben urad za raziskavo rasnih vprašanj izdeluje na Japonskem nov zakon o porokah in sterilizaciji. Po tem zakonu bodo prepovedane poroke med tuberkuloznimi, veneričnimi ali dedno obremenjenimi osebami. Sterilizacija bo prisilna v težkih primerih, v primerih lažjih bolezni pa prostovoljna.
je dospela ta fotografija, ld kaže italijanske častnike v opazovalnem položaja
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Stražnik, iz česa ste sklepali, da je bil obtoženec pijan?«
»Pozvonil je pri hišnih durih, gospod sodnik. Potem je vtaknil kovanec v omarico za pisma. Potem je postavil prazno steklenico k ušesom in dejal: »Ali se nihče ne oglasi?«
Končno je sedel na prag in zaspal.« * * *
»Oprostite, gospod profesor, vprašati sem hotel, da-li možgani...«
»Sedaj imam druge stvari v glavi. Pridite pozneje.«
* • •
Dvoril ji je že dolgo, pa še vedno nista bila zaročena, ker je bil nje strogi oče proti tej zvezi.
Nekega dne je zajokala ob slovesu: »Ne ljubiš me več — sedaj je vse končano!«
»Kako ti pade takšna misel v glavo?« je vprašal prestrašeno.
»Da,« je odgovorila. »Sedaj si že trikrat
sam odšel, preden te je oče ven vrgel!« * * *
Miha je umiral — nekaj pa mu rw dovolilo, da bi odšel mirno v večni pokoj. Skrbeli so ga njegovi prihranki. »Prištedil sem sto zlatnikov,« je zaupal svojemu sosedu, »vse življenje sem zbiral, da se je nabralo toliko... Teh sto zlatnikov bi rad vzel s seboj...«
Sosed Jaka je nagrbančil čelo in dejal očitajoče: »Počemu neki, Miha? To je brez
pomena — saj bi se takoj stopili!«
• • •
»Plačilni!« je začel razsajati gost. »V kruhu je pesek!«
»Nu, to je samo zaradi tega, da bi maslo ne zdrsnilo z njega!« ga je skušal pomiriti natakar.
Italijanski tečaj
Razgovor o zdravju. Frasi sulla salute:
I.	Fra due persone. Domande: »Co me state, signora? Come va la salute9 Di salute vi trovate bene? State me-glio dell'infreddatura? Risposte. Noti-zie buone: »Bene, grazie, signora, e voi? Mi sento mčglio sono quasi gua rito.« Notizie piii o meno sfavorevoli-»Sto passabilmente, poco bene, mi sen to male. Sto peggio che mai, ho paura di ammalarmi sui seno. Non so pro priamente che*cosa abbia, ho un malčs-ser generale. Mi sono raffreddato. Tos-so molto. Ho la febbre. Ho male di te sta (stomaco, denti ecc.).
II.	Domande intorno, a una persona assente: »Come sta suo padre, sua madre ,la sua signora, il signor \ntonio? Informazioni favorevoli: »Grazie, sta bčne, benone, benissimo. Va miglioran do, sta molto meglio, s'e rimesso com pletamente. £ fuor di pericolo, e in via di guarigione.« Informazioni sfavorevo li- »Sta male; il suo stato s'e aggravato peggiora di giorno in giorno, č in peri colo di vita. non c'e oiu speranza. Va catastrofe e imminente.
III.	Frasi d'indoIe generale: »Comt state bene! Avete 1'aspetto florido. Si^ te ingrassato. — Ma siete dimagrato (dimagrito). Avete aspetto di ammala to Riguardatevi!
Vocaboli.
La notizia vost, poročilo, quasi sko raj. guarire (-isco) ozdraviti, ozdraveti sfavorevole neugoden, passabile znosen, mai (ne)kdaj, ammalarsi zboleti il malessere neugodje, slabost, tossire (tosso) kašljati, intorno adv. okrog okoli; intorno a (predlog) okrog, o; as sente odsoten, favorevole ugoden, benone prav dobro, benissimo izvrstno, migliorare fmiglioro) zboljšati, popra viti; zboljšati se, peggiorare (peggioro) poslabšati; poslabšati se, rimettersi okrevati, fuor di izven, il pericolo ne varnost, la guarigione ozdravljenje, il stato stanje, aggaravarsi = peggiorare la vita življenje, il pericolo di vita smrtna nevarnost, la catastrofe tragičen konec, nesreča, imminčnte bližnji grozeč, 1'indole f. značaj, 1'aspetto po gled, videz, florido cvetoč, avete l'a-
spfeto florido cvetoče zdrav ste videti, ingrassare pitati, odebeliti; odebeliti se, dimagrare, dimagrire (-isco) shujšati, riguardarsi paziti se.
Andare, venire, stare z gerundijem
izraža, da se dejanje vedno bolj razvija. ponavlja ali da ga pravkar vršimo. II male va migliorando (peggioran-do) bolezen gre vedno bolj na bolje (na slabše) L'avete trovato. il libro? Lo vo cercando (ali: cercandolo) pravkar jo iščem. Non parlo ancora bčne 1'italiano. sto imparandolo, se šele učim.
Nedoločnik s predlogom da
I.	Ta nedoločnik stoji pogosto za samostalniki in izraža namen: ago da cucire igla namenjena za šivanje, ši-vanka; fcrro da stirare likalnik (t>ri-merjaj XXXVI, 3). Prav tako izraža namen za glagoli: dare, portare, chie dere, na pr.: Portatemi da mangiare! Prinesite mi jesti! Datemi da bere! Da-te da sedere al signore! II maestro ct ha dato quel compito da ricopiare (še enkrat napisati).
II.	V zvezi z avere in essere izraža nujnost in se prevaja z: morati, treba je, n. pr.: Ho una lettera da scrivere. Moram napisati pismo. Questa cosa č da fare cosi. e da fare presto. To stvar je treba narediti tako, narediti hitro. La morte b da preferire alla schiavitu (suženjstvo).
III.	Včasih izraža posledico in prevaja s slovenskim posledičnim zavisni-kom, v glavnem stavku stoji često ka-zalni zaimek: tale, tanto ali prislov: cosi. abbastanza. n. pr.: Non č forte abbastanza da difenderci. Ni dovolj jak, da bi nas branil. Queste locuzioni italiane sono troppo belle da lasciarle pčrdere. Non posso ancora lčggere, sono troppo debole da potermi applicare (poprijeti se) alla 'ettura. Sono cose da far ridere i polli. £ roba da buttar via. Je ničvredno blago (buttar via zavreči). Non si guadagna abbastanza da vivere e da metter qualcosa da parte (djati na stran, prihraniti). Quelli non sono discorsi (govor) da fare, nemme-no per burla (niti za šalo).
Srce — najpopolnejši motor
Srce, središčni organ krvnega obtoka, je najmočnejša in najodpornejša mišica človeškega telesa. Je obenem najpopolnejši ln najtrdnejši motor, kar jih je na svetu. Kajti ni drugega motorja, ki bi mogel brez prestanka delati 70 ali 80, včasih pa tudi sto let m več ter dajati pogon tisti celo-kupnosti ritmičnih gibov in utripov, ki se ponavljajo z rednimi presledki s frekvenco 65 do 75 na minuto in zagotavljajo stalno gibanje krvnega obtoka.
Ta votla mišica, ki ima približno obseg človeške pesti in ki se stekajo vanjo sto tisoči najdrobnejših žil, prevaja vsak dan deset tisoč litrov krvi ali z drugimi besedami četrt milijarde litrov v dobi povprečnega človeškega življenja. Srce tehta malo več nego 300 g, žensko srce pa kakšnih 20 g manj. V nasprotju z vsemi drugimi človeškimi organi, ki postajajo s starostjo čedalje manjši in lažji, se srce s starostjo povečuje. Malo je pa znano, da počiva človeško srce navzlic svojemu nepretrganemu delovanju do smrti skupaj vendarle kakšnih 20 let, kajti po vsakem
Poraba alkohola
Po neki statistiki, ld jo je izdelal finski minister Vrionmaa, so v zadnjih letih največ alkohola porabili v Franciji, kjer je odpadlo v letih 1935. do 1937. na vsakega prebivalca letno 20 litrov. Na španskem je znašala potrošnja 1. 1930. na vsako osebo letno 15 litrov, v Italiji 11 litrov, v Švici 10, v Belgiji 8, na Grškem in v Rumuniji 6, na Angleškem 4.5, v Nemčiji ln Bolgariji 3.8 litra. Sledi švedska s 3.5 litra, Zedinjene države s 3 litri, Danska z 2,4, Norveška z 2, Holandska z 1,36 ln Finska z 1,28 litra.
CNSERIRAJTE V »JUTRU"!
j utripu se ustavi za približno šestinko sekunde. Ta drobni trenutek mu zadostuje, ! da si odpočije za naslednji utrip.
ANEKDOTA
Slovita igralka Wilbelmine Schroder-Devrient je bila tudi izvrstna gospodinja. Nekoč je pokusila neko omako, ki jo je pripravka kuharica, in je nevoljno zmajala z glavo. Zdelo se ji je, da manjka neke začimbe. Nekaj časa je premišljala, potem je vzkliknila: »2e vem, kaj! Lovorjevih listov manjka!« Ker pa v kuhinji teh ni bilo, je poslala kuharico kratkomalo v svojo sobo, češ: »Tam boš našla zaboj, v katerem hranim svoje lovorjeve vence. Prinesi sem enega, da bo še za kakšno rabo!« Tako se je zgodilo in tako je slovita umetnica z znakom svoje slave pripravila izvrstno omako.
VSAK DAN ENA
Hmltnrnl pregled
Pozna in zgodnja ljubezen
V torek je bila v Drami premiera veseloigre Gherarda' Gherardija »O, ta mladina V« (Questi ragazzi). Po premieri sta se ON in ONA vračala domov in pod sivim večernim nebom, jesenskim nebom brez zvezd, se je razpredel tale razgovor o premieri:
On: Po takihle predstavah moram vedno občudovati dramatike romanskih narodov. žal da smo prav italijanske doslej še premalo poznali in se zdi, da tudi oni, ki jih izbirajo za repertoar, nimajo popolnega pregleda. Toda videli smo že vrsto drugih, posebej francoskih konverzacijskih iger in lahkih salonskih komedij. Dolgo vrsto, o kateri vemo, da je šla skoza naše duše, ne da bi bi!"a sploh zapustila kakšno sled. To se pravi ustvarjati lahke, krhke stvari, imeti eleganco kar v gibu peresa! Semle naj bi hodili v šolo naši dramatiki, da se nauce umetnosti, kako se iz nič ustvarja nekaj, kako se lahko daje najbolj preprostemu blagu tako okusna in odlična fasona, da kar ostrmiš! Ce gleda človek naše domače reči. — saj jih nimamo mnogo. zlasti ne take vrste. — si mora vedno želeti, da bi imeli naši avtorji ob tej svoji snovi, ob teh težkih in prodornih pogledih v zamotane niti življenja, tako kakor njih romanski tovariši v oblasti tehniko drame, umetnost konverzaclje, dialoga, tisto Čudovito, fino igračkanje z esprijem, z odbranimi besedami, tisto neprekosljivo mojstrstvo teatra v teatru, komedije v komediji. Skratka: sposobnost, da te prepričajo o belem tam kjer je črno. Taka dramatika more kajpak nastati samo v tistem okolju,
kjer se je jezik skozi rodove brusil in tanjšal v salonih, v meščanskih jedilnicah, ne pa v umazanih krčmah in zakajenih kavarnah. Ce vzameš tistimle dramatikom to, za samo scenično življenje tudi važno odliko, ne ostane kdo ve kaj; prt mnogm francoskih konverzacijskih komadih ne ostane kar nič. A jaz presojam drame m tudi komedije po tisti rahli sesedllnl, ki se mi med igro vleže v duha ln me potlej še nekaj časa miselno draži, sili k razmišljanju, ali pa ml poje v duši kakor lepa melodija, ki sem jo bil slišal in ld se Je prav posebno dotaknila nečesa v moji notranjosti.
ONA: Kakor po navadi, si se tudi to pot zaradi večne moške potrebe teoretiziranja oddaljil od tega, kar sva najprej imela v mislih. Ali ti je ugajala Gherardi-jeva veseloigra?
ON: Ob povedanih pridržkih in načelnih razločevanjih eleganten, izbrušen komad, zares tipa »haute commčdie«, kakor je uganila gospa Nablocka. Človek uživa, dokler posluša, dialog se iskri, duhovitosti ni malo, kar prijetno se ti zdi, kako te dramatik kakor na gugalnlci, brez vsakršnih pretresljajev, vrže zdaj sem, zdaj tja: lz humorja v resnobno zamišljenost, iz veselja v zastrto, vendar pa mučno otožnost. Niso li solze tete Lucije pristne in tudi veselega doktorja grize skrita melanholija, spoznanje prve starosti i» nemožnosti, da bi postal naiven, se pravi pristen ljubim*:, kakor bi se mu hotelo? Vse to je tako dobro narejeno, da se v gledališču požvižgaš na vse drugo; mar ti je za globine, za živ-
ljenjsko resničnost ln psihološko verjetnost nekaterih stanj ln razpoloženj. Seveda, č* se vprašam, kaj mi je po vsem tem ostalo —
ONA: Kaj pa hočeš, da naj ti ostane? Dve uri prijetne zabave, dve uri pozabe, da so na svetu drugi, mnogo mučnejši problemi, kakor je zabavna zaljubljenost zarjavele device Lucije in petdesetletnega zdravnika, — ali ni to že samo po seW dovolj? Vedno hočeš grebsti po nečem in kakor kakšen metafizik loviti črno mačko v temi. Priznati moraš, da je zgodba tete Lucije In dveh njenih varovancev dramatski dovolj zagrabljiva in skozi vsa tri dejanja izborno razpletena. že sama Lucija! Gospa Nablocka jo je zadela tako rekoč z Instinktom: spravila je na dan vso vsebino te osebe, dala imenitno podobo ženske, ld vedno živi za druge, vzgaja drugim otroke In si privošči samo toliko osebnega erotičnega življenja, da sanjari o neznanem moškem, čigar medaljon je bila po naključju našla v vagonu in ga poslej dolga leta nosila na prsih. Zares malce prismojeno za žensko, ki ima tako resne nazore o življenju in ljudeh, toda naj vrže kamen za njo, kdor nima prav nobenega svojega »konjička«! Gospa Nablocka je dala posebno prepričljivo podobo Lucije v tistih, dramatsko tako kočljivih situacijah, ko postajajo ljubezenske stvari pri starejših ljudeh smešne in se morajo opraviti z največjo diskrecljo in neizmerno finejšim taktom, kakor pri mladih, ki imajo do njih vso pravico. Lahko bi bila napravila to staro teto smešno in s tem zamorila življenjski živec Gherar-dijeve veseloigre. Ne. dala Je Lucijo, Id prepričuje, vendar je res, da nas ne raz-vname ne do veselja ln ne do žalosti, toda tako je hotel dramatik. Prav tako je bil v polni meri kos svoji vlogi g. Lipah kot zdravnik Andrea; ta oseba mi po svoji za-
snovi ugaja še bolj kakor teta Lucija- Pomisli kakšen delikaten problem: zaljubljen zdravnik petdesetletnik. Temni cvet je prav posebno kočljiv v gumbnici človeka, ki je vajen, da gleda vse fiziološki, čeprav se pretvarja, da se ženi iz dobrote in zaradi udobnosti, torej po načrtu, ne zaradi sna; v resnici se je ta priletni panj vnel. To je g. Lipah prikazal tako, da bi komaj mogel boljše.
ON: Zares, ti vlogi ln sploh vsa igra je bila z igralske strani taka, da bi bil najbrž tudi avtor z njo zadovoljen. Prof. šest, ki je Gherardijevo igro zrežiral. Ima sploh posebno veselje s pripravo takihle komadov, ki se gibljejo na meji veselja in žalosti, možnega in nemožnega. Toda kaj sodiš o mladem trikotu v tej veseloigri. Glovan-na-Vlnzenzo-Glangiacomo? Meni osebno dramatikova koncepcija ne prija, nemara zato, ker so ml bili vsekdar zoprni ljudje, — četudi mladi — ki si prostovoljno nalo-že neke obveznosti in naloge in potlej ne vedo, kako bi zanje prijeli. Ta čudna dvojica: Giovanna in VIncenzo, ld stopi v zakon pod tetinim vplivom ln potlej zaradi samih plehkih predsodkov ne pride nikamor, dokler se Jima počasi, kakor pod sugestijo nastajajočega para Lucije ln Andrea, ne odpro zadržana čustva ln Jima zapoznela ljubezen plane na dan — ta dvojica čudnih zaljubljencev gre po svoji življenjski koncepciji v sklad s tisto Vlncen-zovo slikarijo. Saj se spomniš, kako ta slikar obrača svojo podobo razsajajočega bika in sam ne ve. kaj Je spodaj ln kaj je zgoraj; rdi se, da se mu podobno dogaja tudi v komaj sklenjenem zakonu. Da so to sadovi tetkine vzgoje? O tem nas dramatik ni prepričal. Prepričal pa nas Je o nečem drugem: da stoji mišljenjski In čustveni svet Lucije in Andrea na trdnejših
Pepelnik za hude kadilce.
temeljih, kakor muhavosti mladega rodu, ki ga predstavlja trikot mladih. V tem trikotu je Giangiacomo samo »kot«, ki po nujnosti dramatske geometrije bolj Izpolnjuje podobo prve dvojice, kakor pa živi samostojno življenje po zakonu dramatsKe nujnosti, ld je največji gospod na odru. Skratka, reči ti moram, da ne vem, ka.t naj počnem s temi čudno skrotovlčenlml čustvi Giovanne in Vincenza, ki se šete proti koncu izravnajo ln dobe normalno podobo, potem ko Je Giovanna zasnovala celo ubeg z Glacomomo, »tem, neprostovoljnim don Juanom«. Skratka, ta trojica me ne zanima niti toliko, kot starejša dvojica. Ce si tu stojita nasproti generaciji, sta postavljeni nepopolno ln neprepričljivo. Seveda, v tald igri, kakor sta Jo pokazala ga Severjeva ln g. Kralj — Je morala tudi tako izkonstruirana dvojica odrsko zaživeti ln je res živela Igralsko močno m pristno. Tudi g.Nakrt Je s svojo mladostno prikupno pojavo prispeval Izdaten delež. Tako smo se po zaslugi Izborne zgovornosti in temperamentne Igre dobro zabavali. Ali smo se tudi kaj naučili?
ONA: že zopet tvoj neugnani intelekt! Zabavali smo se, pa basta! Seveda, v skrivnostnem čustvenem kompleksu Giovanne ln Vincenza bi lahko zlasti žensko srce marsikaj odkrilo; predvsem resnico, da ste moški v umetnosti ljubezni le prepogosto zahtevni ln domišljavi diletantje In da zlasti na začetni stopnji, kakor jo doživljata Giovanna ln VIncenzo, vsaka žena na tihem sanjari o svojem don Juanu. To je morda hotel povedati Gherardl tn tudi pokaaati, da se lahko mlad ČIovr»c nagloma razvija v don Juana ln razbije ženin tihi sen, te
ON: Ah, zares; O, ta mladina!
Kronika
*	Lepo ln poceni Miklavževo darilo bodo letošnje VouniKove knjige, ki iz.ciejo te dni. Za 8 lir boste prejeli krasno M. Jarčevo povest »Jalov dom« in obširno, bogato ilustrirano Vodnikovo pratiko za leto 1942. Ker se založn-ca na zamudnike žal ne bo mogl? ozirati, opozarjamo vse ljuoitelje slovenske knj.ge naj se takoj prijavijo poznanim krajevnim poverjenikom Vodnikove družbe, v Ljubljani pa v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul.ca 3, ali pa v pisarni Vodnikove aružbe, Puccinijeva 5/1, v poslopju Narodne tiskarne.
*	Italijanski škofje za pospešitev setve ozimine. Na pobudo pristojnih poljedelskih oblastev so škofje nekaterih škofij v Italiji odvezali koione in poijske delavce obveznosti nedeljskega počitka v namenu, da se pospeši setev ozimine. Agencija »La Corrispondenza«, ki objavlja to vest, pristavlja, da je ta ukrep ponoven dokaz patriotskega duha italijanskega episkopata in izraz njegove odločne volje, da po svojih močeh pripomore do zmage.
*	Pastirski list splitskega škofa. Splitski škof dr. Kvirin Bonafacič je na duhovščino in ljudstvo svoje škofije naslovil pastirski list, v katerem pravi med drugim: Moja sveta dolžnost kot vašega škofa, duhovnega očeta in pastirja vaših duš je, da vas prosim, pozivam in rotim v imenu naše skupne koristi in v imenu naše narodne časti, da odvrnemo še večje gorje od naše zemlje: 1. Ne nudite pomoči in ne dajajte zavetja onim, ki so se odpravili v gozdove, da ne postanete pajdaši in sokrivci njihovih zločinov, za Katere .»ste enako klicani na odgovor pred božjo m človeško postavo. 2. V Splitu, v mestu samem in v okolici, je dolžnost vseh nas in slehernega poedinca, da v vsem sodelujemo in podpiramo organe oblastev v prizadevanju, da odkrijemo krivce sramotnih atentatov, ki onečaščajo naše mesto in njega prebivalstvo. To dolžnost nalagajo vest katoliškega vernika, ljubezen do bližnjega in do domačega mesta in čut pravice slehernemu poštenemu meščahu.«
*	Bolgarski parlament se sestane spet 9. decembra. Na zadnji seji Sobranja je bilo sklenjeno, da se parlament sestane zopet 9. decembra. Do tedaj imajo poslanci možnost sestajati se s svojimi volilci. Dalje poročajo s pristojnega mesta, da dela za novi osnutek preračuna za novo leto 1942. še niso končana. V odločujočih krogih pa upajo, da bodo zapreke kmalu odstranjene in se bo lahko začela razprava o novem proračunu že na prvi seji parlamentarnega zasedanja.
DANES BOJANOVA REVIJA
ob 1/216. uri
Predprodaja vstopnic pri Herzmanskv
*	Nemška posest v Skoplju. Bolgarsko Sobranje je prejelo v pretres osnutek zakona, po katerem dobi Nemčija 6000 m2 obsegajoče zemljišče v Skoplju s poslonjem vred. Oboje pripade nedavno blagoslovljeni nemški šoli.
*	Novih pripovednih knjig se zdaj malo tiska. Tednik »Domovin a«, ki se_ bo preuredil v_družyiiskivlžst za- mesto in deželo, bo s svoj:m.j romani, povestmi, krajšimi povesticami, novelami in mladinskim romanom nadomestilo za pomanjkanje takšnih knjig. »Domovina« bo imela tudi za ženstvo dosti zanimivega. Nov naročnik. ki plača v naprej vsaj četrtletno naročnino (4.50 lire) od novega leta dalje, bo dobival decembra list zastonj. Uprava je v Puceiniievi ulici 5, Liubliana.
JM\
MJ^isJM^
u— Pojasnilo o predpisih za preskrbo-vanje z mlekom za prehrano: Radi nepravilnega tolmačenja »Predpisov za oskrbovanje z mlekom za prehrano«, ki dobijo obvezno moč 1. XII. t. 1. odpovedujejo nekateri dovaževalci mleko svojim strankam. Ta postopek ni v duhu in smislu omenjenih predpisov in proizvajalci odnosno dovaževalci mleka (mlekarice) ne smejo do nadaljnjega nobeni stranki odpovedati ali prenehati dostavljati mleka, če se dnevna količina mleka pri proizvajalcu zmanjša mora dostavljalec znižati dobavo sorazmerno vsem dosedanjim strankam in ne sme enim odpovedati, drugim pa dobavljati neomejeno količino. Predpisane dovolilnice bodo proizvajalci prejeli pri pristojnem občinskem uradu. Podrobne informacije o razdelitvi in dobavi mleka dobe stranke v pisarni »Prevoda«, Maistrova ul. 10.
Pri katerem trgovcu bomo dobivali živila prihodnje mesece, razmišlja marsikatera gospodinja, ker je za mesec december dobila živilske nakaznice kar na dom. Zato pa mestni preskrbovalni urad opozarja vse ljubljansko prebivalstvo, da morajo tudi še nadalje vsi kupovati racio-nirana živila pri svojih dosedanjih trgovcih. Tudi trgovci na; še nadalje dajejo blago samo tistim strankam, ki so ga že doslej dobivale pri njih, saj bodo trgovci tudi še nadalje dobivali le toliko blaga, kolikor so ga dosedaj oddali svojim odjemalcem. Drugačna ureditev bi bila nemogoča, saj bi nastal samo nered, ker bi temu trgovcu blaga zmanjkalo, drugemu bi pa spet blago ostajalo ter bi zaradi tega imele gospodinje samo veliko potov ter nezadovoljnosti, trgovci mnogo nepotrebnega opravka, mestni preskrbovalni urad pa na tisoče in tisoče pritožb, ki bi jim ne mogel nikdar ustreči.
Danes ,Veseli teater* ob %19.
n— Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in urad-ništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo prebivalstvo, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Za najemnino se podnajemnik sam pogodi z lastnikom stanovanja, nabolj potrebne so pa sobe v središču mesta.
u— Kdor še ni dobil oblačilne nakaznice, jo s pravilno izpolnjeno prošnjo, kakršno je dobila vsaka stranka, lahko dobi vsak dan od 9. do 13. ure v odseku za oblačilne nakaznice v I. nadstropju levo na Ambroževem trgu štev. 7
u— Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Sergij Vilfan in Janko Cigoj, oba iz Trsta, Franc Dolln-šek in Ernest Frumen iz Ljubljane in g. Alojzij Pezdir iz Vnanjih goric pri Brezovici. čestitamo!
—u. živilski trg je bil včeraj dobro založen z zelenjavo. Ob suhem vremenu prihaja na trg velno več prodajalcev in gospodinj. čeprav nabiralci gob stalno zalagajo mestne gospodinje s svežim blagom, je bila opuščena stalna razstava gob na sejmišču. Namesto nje imamo zdaj razstavo jabolk, ki so najpogostejša na našem trgu. Jabolka bolj ali manj poznamo tudi meščani, a kljub temu bo razstava še marsikoga poučila v spoznavanju najbolj gojenih domačih vrst tega sadu.
u— Bdeči križ deli premog. Mestna občina in Rdeči križ zadnja leta pomagata revnim ljudem tudi s kurivom, čeprav ljudje letos niso pričakovali, da bo Rdeči križ delil premog, je bilo kljub temu vloženih 663 prošenj. Posamezniki pa prošnje še vedno prinašajo, čeprav je rok zanje potekel že 18. t. m. Posrečilo se je letos preskrbeti že deset vagonov za ljubljanske reveže. štirje vagoni so že vskladiščeni v Cukrarni, ostalih šest pa bo prispelo še v teku zime. Da bi bila delitev premoga čim- pravllrrejša,- so določili ključ po številu družinskih članov. Dvočlanska družina prejme 100 kg, družina 3 do 4 članov 150 kg, družina 5 do 6 članov 200 kg in družine s 7 in več družinskimi člani 250 kg. Razdeljevanje premoga vodi požrtvovalni in preizkušeni delavec Rdečega križa ravnatelj g. Jagodic. Ker niso mogli ugotavljati, kdo je bolj potreben in kdo naj bi zato prišel prej na vrsto, so začeli deliti premog po abecednem redu prosilcev.
u— Klasik Bach je komponiral več sonat za solo-violino. Fuga v g-molu, katero bo igral na svojem koncertu violinist Kari o Rupel, je vzeta iz prve Bachove sonate za solo-violino. Običajno izvaja violina melodijo, torej le en glas, fuga pa je troglasna skladba, v kateri nastopajo glasovi drug za drugim ter se ves čas med seboj prepletajo. Kakor je videti, je naloga violine v tej skladbi kaj nenavadna. Linearnost je združena z vertikalnostjo. Lepota te skladbe je v prepletanju nastopajočih glasov in v njihovem sozvočju na muzikalnih viških. Bachova fuga v g-molu je izrelno težka in je pravi preizkusni kamen za vsakega violinskega virtuoza. Poleg Bacha so na sporedu Ruplovega koncerta še naslednji skladatelji: Tartini, De-bussy. Dvofak, Adamič, Paganini in Baz-zini. Na koncertu bo sodelovala kot sprem-
ljevalka pianistka Zora Zarnikova. Ruplov koncert bo v torek, 2. decembra, ob pol 19. uri v veliki unionski dvorani. Za klavirsko spremljevanje je pripravljen klavir znamke Bluthner, ki ga je dala na razpolago ljubljanska Filharmonija. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice, (-r-)
u— O sopranistki Mariji Fiorenzi Ciam-pelli, ki bo koncertirala jutri, v petek 28. t. m., v veliki filharmonični dvorani, naj priobčimo nekatere ocene, predvsem iz nemških listov, kjer je umetnica ponovno gostovala na najrazličnejših koncertih pa tudi v operah: »Umetnica Mar.a Fiorenza ima svetal glas s tipičnim ital-janskim tim-brom, ki je nekako podoben oboji v orkestru. Njena glasovna izobrazba je prav tako mojstrska, kakor lepota glasu in muzi-kalno prednašanje. Zato jo je ; olna dvorana sprejela z izrednim odobravanjem m zahtevala ol ljubeznive pevke nešteto ponovitev, ki je vsaka vzbudila novo navdušenje.« Tako je pisal o umetnici list »Dres-dner Neueste Nachrichten« januarja 1939. Enake so tudi ocene iz gostovanj v operah, kjer pa prav posebno opozarjajo na toplino njenega glasu in na višino, ki je čista kakor zvonec. Posebno velja to za arijo iz Toske, ki jo bo med drugim pela tudi na jutrišnjem svojem koncertu. Začetek točno ob pol 19. uri. (—)
u— Nekaj nesreč. 441etni posestnik Alojz Glač iz Zagradca je padel pod voz in dobil precejšnje poškodbe po vsem telesu. S kozarcem se je hudo porezaia po roki gostilničarka Ana Mohoričeva iz Slivnice. Delavka pri industriji Rudež v Ribn ci Pavla Debeljakova si je pri delu zlomila desnico. 311etni natakarici Luciji Brezovškovi so v bolnišnici izprali želodec in ji s tem rešili življenje. Ponesrečenci so ostali v osxrbi v ljubljanski boliušnici.
u— Starši, ki žele razveseliti svoje malčke z obiskom sv. Miklavža in njegovim spremstvom na domu, naj sporoče svoj cenjen, naslov v svrho dogovora oglasnemu oddelku »Jutra«. (—)
u— Premogovni akciji pododbora Rdečega Križa v Ljubljani je daroval industrijalec g. Josip Olup Lir 1000, za kar mu pododbor RK v Ljubljani izreka iskreno zahvalo ter obenem vab' k oosnemanju.
u— Pododbor Rdečega Križa za mesto Ljubljana sporoča, da je bilo vlaganje prošenj za brezplačno pode":+ev kurjave zaključeno z dnem 18. novembra. Naknadno dospele vloge se ne bodo upoštevale.
u— V počastitev spomina g. Andreja fta-rabona sta darovala g. Tone Mladič, višji sodni svetnik in njegova sestra ga. Marija Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, kateremu je bil pokojnik predsednik, znesek lir 100 Iskrena hvala!
u— V počaščenje g. Andreja Sarabona, svojega dolgoletnega predsednika, je Delniška družba pivovarne Union namesto venca podarila za mestne reveže 5.000 L, enako pa ravnatelj pivovarne ^ Union g. Viljem Nemenz 500 L. Mestno poglavarstvo Izreka najtople šo zahvalo dobrotnikom mestnih revežev tudi v imenu podpi-ranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— V počastitev spomina g. Andreja Sarabona je darovala ga. Mladič Ana iz Ljubljane Podpornemu društvu za gluhonemo mladino, kateremu je bil pokojnik predsednik, znesek lir 50. Iskrena hvala!
Z GroremMfcMh •
Okrajna hranilnica v Kranju. Politični komisar v Kranju dr. Gustav Skaka, ki na-čeluje kranjski Okrajni hranilnici, je s pristankom šefa civilne uprave odločil, da pridejo v upravni odbor naslednji člani: dr. Herbert Markgraf, občinski komisar v Kranju; Reinhold Huber, okrajni kmetski vodja; veletrgovec Hans Loscher, zobni tehnik Viljem Bittenz, industrljec Maks Fock in mesarski mojster Mihael Ostermann, vsi iz Kranja, nadalje: Viktor Suschek (žužek), občinski komisar iz škofje Loke in ondotni odvetnik dr. Nikolaj Lonček. Upravni odbor se je te dni konstituiral na posebni seji, na kateri je politični komisar omenil, da skrbi vodja Okrajne hranilnice Emest Maresch za redili razvoj tega denarnega zavoda.
Zaobljuba prvih članov Koroške ljudske zveze je bila prejšnjo nedeljo v treh gorenjskih okrajih. V Kranju so bili novi člani povabljeni v kino, kjer je govoril okrožni vodja Samonigg, ki je izročil večje število članskih izkaznic in znakov. V Radovljici je povabil okrožni vodja Kollnitz sodelavce in nemške vojake na zbor v sejni dvorani političnega komisarja. Pri tej priliki se je poslovil dosedanji l^rajavnl skupinski voija Hashold, ki je predstavil svojega naslednika inž. Bablerja. V Kamniku je okrajni
vodja Just izročil članske izkaznice možem in ženam, k- so se zbrali v dvorani Koroške ljudske zveze.
Poštni urad v Kranju se je preselil v novo poštno poslopje nasproti hotelu »Evropi«.
Zborovanje smučarjev kranjskega okraja, je bilo sklicano preteklo soboto zvečer v prostorih brambovcev v Kranju. Pr-piavlja se smučarska tekma.
Iz Spodnje štajerske
Nesrečna družina. Iz St Janža na Dravskem polju poročajo: Pred 4 leti je električni tok pri nekem velikem podjetju na Teznem ubil delavca Petka, doma z Dravskega polja Lani je Petkova vdova izgubila svojega najstarejšega sina, ki je bil zaposlen pri regulaciji Drave, pa ga je kamen potegnil v vodo in je siromak utonil. Zdaj ji je smrt ugrabila še drugega sina, komaj 17 letnega ključavničarskega vajenca Stanka, ki bi že drugi mesec končal učno dobo in bi pomagal preskrbovati družino. Stanko je moral skozi vsa tri leta dnevno premeriti 10 km v mesto in 10 km nazaj Nedavno jutro se je zarana odpravil na delo na Teznem. Na križišču na Dobravi se je neki osebni avto izognil peterim kolesarjem, pri tem pa je podrl Stanka Petka, ki je udaril z glavo ob žaromet avtomobila, si prebil lobanjo in obležal na mestu mrtev Prepeljali so ga v bolnišnico na Pobrežju. Ko je mati zvedela. da je izgubila že tretjega svojega dragega, si je hotela v obupu končati življenje, kar so preprečili. Vsa pokrajina globoko sočustvuje z bridko prizadeto družino. Listi pa opozarjajo na določbe cestnega reda, po kateri kolesarji ne smejo voziti tesno skupaj, ker preprečujejo osta-
lim vozačem razgled po cesti ln se tako zgodijo nesreče, kakršna je bila pričujoča.
Vrsta nesreč. Na postaji Breznem v Dravski dolini je prišel 30 letni premi-kač Jože Brulc iz Maribora pod kolesa tovornega vagona. Kolo mu je odrezalo levo nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer je njegovo življenje še vedno v nevarnosti. — V Studencih se je 12 letna dijakinja Zora Iršičeva polila z vrelim mlekom. Dobila je hude opekline po nogah in so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Na Pobrežju je hotel neki vozač z avtom prehiteti drugega voznika, pri tem pa je silovito odbil 9 letnega Franca Jančiča ob "^ot Nesrečni dečko si je pretresel možgane in dobil tudi hude notranje poškodbe. Nekaj korakov dalje je nespretni vozač z avtom podrl mimo vozečega kolesarja. Kolo se je zdrobilo, kolesar pa je k sreči odnesel zdravo kožo. Nespretni vozač se ni briffal za svoje žrtve, vendar pa si je kolesar zapisal številko njegovega vozila, nakar so vozača kmalu izsledili.
Zborovanje žrtev iz prve svetovne vojne
je bilo preteklo nedeljo v Mariboru. Iz raznih spodnještajerskih krajev so prišli bivši bojevniki, vojni Invalidi in ostale žrtve. Nekateri so nosili stara avstrijska odlikovanja. Izpregovoril je vodja standarte, Blasch, ki je opisal, kakšno je skrbstvo za vojne žrtve v Nemčiji, nakar je obljubil, da bodo žrtve iz prve svetovne vojne primerno oskrbljene.
Obrtni tečaji. Delovni urad celjskega okrožja priredi obvezne tečaje, da se obrtniški mojstri seznanijo z novimi načini dela v Nemčiji. Prvi so prišli na vrsto mizarji. ki izdelujejo pohištvo. Moistre zlasti poučujejo, kako morajo izkoriščati domača sredstva v skladu z vojnim gospodarstvom.
©srni seznam kočevskih izselnlkov
Po bo t ni urad za dolgove ln terjatve je v »Službenem listu« z dne 22. t. m. ob;'avil VIII. seznam naslednjih oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo (v oklepajih leto starosti in kraj rojstva):
OBČINA MOZELJ
Spodnji log: Verderber Matija (73, Ober Wilpen); Rom Ivan (46, Bistrica), Marija, roj. Verderber (44), Adolf (18), Herta (15), Amalija (11), Ivan (7); Robe Pavel (42), Magdalena, roj. Kapsch (38), Albert (16), Kari (14), Pavel (12), Marija (6); Ruppe Josip (51),' Juli ana, roj. Kobe (48), Josip (20), Valter (15), Hilda (13), Elfrida (11), Ivan (9), Herbert (6); Ruppe Ivan (70). Magdalena, roj. Ruppe (68); Kump Josip (33, Nemška Loka), Magdalena, roj. Ruppe (39), Helena (3), Alfred (2); Kapsch Jurij (66, Nemčija); KraU Josip (33, Knežja lipa), Ema roj. Kapsch (30), Herbst Josip (51, Verdreng), Magdalena roj. Ruppe (44), Ivan (17), Herta (11), Frida (8), Josip (6); Schager Štefan (46, Magerlin), Amalija, roj. Kapsch (44), Jurij (17), Amalija (15), Franc (13), Josip (11). Ivan (9), Emilija (4), Štefanija (4); Lackner Marija (58, Goschetz); Lackner Peter (36), Katarina, roj. Schemitsch (33), Ivan (24), Olga (22); Staudacher Antonija (61); Ruppe Ernest (25), Marija, rojena Rosčhitsch (26)," Albert (1); Rade poroč. Roschitseh Katarina (67), Irma (24); Herbst Jurij (31), Frida. roj. Ruppe (31), Alfred (7), Ervin (5), Marija (4); Stalzer Ivan (69, Mozelj), Marija, rojena Skender (69); Mantel Josip (38, Prerigl), Jull;ana roj. Robe (38), Hedvika (14), Josip (12). Rajnhold (9), Kristina Marija (8), Em*. Edelreich (4); Kapsch, por. Kobe Marija (64); Ruppe Jurij (33), Ana, roj. Kobe-tltsch (28); Ruppe Jurij (79), Magdalena, roj. Lackner (74); Lackner Ivan (37 let), Ana, roj. Deutschmann (29), Brigita (10), Albert (8), Herbert (1); Lackner Ivo.n (33), Pavla, roj. Kapsch (32), Frida (4); Kurre Ernest (21); Kurre Peter (54), Josipina roj. Herbst (46), Alojzija (20), Ri-hard (16). Peter (15), Ivan (14), Ida (10), Bernhard (9), Josipina Marija (4); Rnippe Ivan (44), Marija roj. Kapsch (44); Ruppe Mihael (40), Magdalena roj. Kapsch (41), Magdalena (15), Hilda (14), Ivan (12), Albert (11), Jurij (9), Josip (6), Helmut (4), Rika (1); Ruppe Jurij (64); Koschitsch Marija (43), Herta (18); Verderber Josip (29); Kersche Josip (38, Kreinhal), Margareta roj Ruppe (44), Josip (13); WoIf Ivan (18); Kapsch Jurij (37); Kapsch Alojzija (43); Kersche Jakob (40, Dolga vas), Marija ro-. Lackner (32), Alfred (1), Albert (2); Rauch Josip (39, Kareune), Marija roj. Verderber (34), Frida (10), Marija (7), Franc (6), Josip (3), Hilda (4.
mes.); Lackner Josip (21); Ruppe Amalija (41); Kobe Leni (9).
Spodnji Kozlov Kamen: Hutter Ivan (41, Remergrund), Rihard (19); Ruppe Franc
(21);	Stiene Albert (32, Dobliče), Helena roj. Lackner (28), Marija (1); Lackner Peter (68), Helena roj. Putre (62), Lackner Peter (69), Marra roj. Samide (68), Josipina (30), Josip (37).
Novi Lazi: Tschernkovitsch Anton (71, Untersteinwand), Magdalena roj. Herbst (60), Jos^ (35), Ivan (31); Lackner Ivan (32, Spodnji log), Magdalena roj. Tschernkovitsch (29), Ivan (9); Lackner Alojzij (65), Marija roj. Lackner (57); Keifesch Josip (36, Suhor), Magdalena roj. Lackner (31); Lackner Ivan (51), Frančiška roj. Gregoritsch (52), Ida (20), Oton (17), Edvin (8), Ernest (22); Schemitsch Ivan (59), Katarina roj. Verderber (61), Herta (15), Katarina (32); Lackner Franc (27). Frida roj. Schemitsch (23), Marija (10 mes.); Jonke Ivan (50), Marra roj. Gregoritsch (49), Josip (20), Albert (18>, Alojzij (16), Katarina (15), Hilda (13), Sigfried (10), Peter (5), Ivan (26), Marija
(22);	Staudacher Peter (65), Magdalena roj. Verderber (57), Ema (16); Staudacher Peter (39), Neža roj. Verderber (28), Marija (6), Hedvika (4).
Kočevje mesto: Kreese Ernest (29, Koč.).
Morebitni urViiki navedenih oseb morajo do 6. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 27. NOVEMBRA 19tl/XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert tenorista Angela Fariggia. 12.40: Koncert klasičnega tria. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester p-xi vodstvom D. M. šijanca: orkestralna glasba. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert violinistke Francke Roj. pri k1 a viri u Marta Osterc-Valjalo. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove in mezzospranistke Mile Kcge-ie-Radev. pri klavirju Marijan Lipovšek. 19.50: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Strapese: Kvartet na harmoniko. 21.10: Orkes4«? Ce-tra pod vodstvom mojstra Barzizze. 21.50: Slovensko predavanje. 22: Operetna glasba — plošče. 22.45: Poročila v italijanščini.
Ustanovitelj rndoevrcpskih študij
O b 150 letnici jezikoslovca F r. B o p p a
Letos je potekUo 150 let, kar se je rodil v Marinzu znameniti jezikoslovec Franz Bopp. vzornik in učitelj našega rojaka Franca Miklošiča ter ustanovitelj indoevTopske-ga jezikoslovja. Z njegovim imenom je tesno združeno primerjali no indoevropsko jezikoslovje, ki proučuje sorodniške vezi med posameznimi jeziki obsežne in za svetovno kulturo tako pomembne indoevrop-ske jezikovne skupine, rekonstruira njih skupno izhodišče: indoevropski prajezik in proučuje razvoj posameznih jezikovnih vej (indijske, slovanske, germanske, grške itd.) iz tega prvotnega jezika. Bopp ni sam položili v prosvetljenjski dobi in v letih zgodnjega romantizma temeljev tej, takrat povsem novi znanosti; nastala je v tesni so-visnosti z začetki splošne lmgvistike iz filo-loških del o posameznih jezikih in iz proučevanja tedaj za Evropo odkritega sanskr-ta, jezika stare, klasične indijske literature. Potovalec. diplomat, politik in jezikoslovec v eni osebi. Humboldt, in genialni danski fiilolog Rasmus Rask sta vsekako vredna, da se vedno imenujeta skupaj z Boppom. Toda Bopp je s svojim mirnim, si.iotrnim znanstvenim delom postal simbolični pred-atavitelj naglega razvoja te nove vede in je v nji pridobili svoji domovini vodilno mesto vse do konca 19. stoletja.
Življenjska pot Fr Boppa je bila prav preprosta in prema. Ze v srednj.i šoli je po-kszal pod profesorjevim vplivom intenzivno zanimanje za vzhod in to se je potlej stalno poglabljajo. Nato je študiral orientalske jezike, arabščino perzijšči-oo in posebej še takrat v Evropi novo uved' san-»krt v Parizu in v London«; Na Humbold-tovo priporocii!o je postal 1. 1821 profesor berlinske univerze, kmalu nato tudi član
tamkajšnje Akademije znanosti. V Berlinu
je ostal vse do smrti (1. 1867).
*
Sanskrt je ostali vse življenje važen predmet Boppovih proučevanj. Izdaj je staroindijske tekste in njih prevode, sestavi! več slovnic in sanskrtskoMlatinski slovar. Njegove knjige so več rodov jezikoslovcev uvajale v študij tega jezika, ki je bil Boppu in njegovim nadaljevalcem osrednji jezik pri raziskavanju indoevropiskih, njemu sorodnih jezikov. Najvažnejše področje Botp-povega dela, ki ga je v toliki meri prosi i-villo, je indoevropsko primerjalno jezikoslovje. Začel ga je s študijo o konjugaciji sanskr+skega jezika v primerjavi z grškim, latinskim, perzijskim in germanskim sipre-ganjem. To študijo je izdal 1. 1816 v Parizu, še za časa visokošolskih študij, ko mu je bilo komaj 25 let. Z nje izidom datirajo mnogi začetek indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Vogallni kamen tega znanstvenega področja je postala Boppova »Primerjalna slovnica sanskrtskega. zendskega, grškega, latinskega, litovskega, gotskega in nemškega jezika«, ki je izšla v treh delih v i. 1833 do 1852. V drugem dellu se je omenjenim jezikom pridružila še starosloven-ščina. t. j. starocerkvenoslovanski jezik, ki ga je Bopp poznal samo 'z slovnice Dobrov-skega in šele ob poznejših izdajah iz začetnih spisov Fr. Miklošiča. V druga izdiaji celotnega dela se je pridružila še armen-ščina. ki ji je — prav kakor sahskrtu in zendskemu, danes avestskemu jeziku — posvečal največjo pozornost. To primerjalno slovnico izpopolnjuje poleg razprav, ki iih je izdala berlinska Akademija, zlasti še knjiga o primerjavi na glasnega sistema poglavitnih indoevrepskih "ezikov. Že zgoraj citirani naslovi kažejo, katere jezike je Bopip štel v indoevropsko sorodstvo. To sicer ni bilo odkritje, toda Bopp je prvi izpričal s smotrnimi proučevanji. Pri tem je jmel predvsem namen — soglasno tedanjemu vplivu prirodnih ved — dokazati obstoj, postanek in razvoj »jezikovnega orgaruz- 1
ma«, ki ga je videl v sistemu jezikovni n oblik. S proučevanjem teh oblik ie prišel do nazora, da so oblike nastale z združeva njem korenskih prvin. Izhodišče vseh Br.p-povih proučevanj. in razmišljanj pa je bil sanskrt. jezik, ki je zelo bogat glede >b!ik, v njem je vklel najpopolnejši indoevropski jezik Razilaga pojavov tega jezika in zasledovanje podobnih pojavov v drugih jezikih je osnovni predmet vseh njegovih študij, pri čemer mu je 9I0 predvsem za oblikovne pojave. Glasovni pojavi so stali v njegovih delih še v ozadju.
V Boppovi podobi indoevropsikih jezikov je staroindijskj jezik preveč precenjevan. To precenjevanje sanskrta je ostalo breme jezikoslovja skoraj tja do 20. stcilotja, ko je bilo dokončno ukinjeno. Boppovi nazori o postanku oblik so že zdavnaj opuščeni. Pokazalo se je, da.se tudi tako trden jezikoslovec. kakor je bil Bopp. ni mogel ubraniti skušnjavi fantazirali ja, na primer tam, kjer je razvil celo teorijo o sorodnosti malajsko-pollinezijskih jezikov z indijsko vejo indo-evropske jezikovne skupine. Vzlic vsemu, kar je pogrešil ;in kar si lahko razložimo z naglim razvojem znanosti, ki ji je služili, ostaja Boppova nesporna zasluga, da je s svojimi deli dal prvi sistematično znanstveno podlago primerjalnemu indoevropskemu jezikoslovju, z druge strani pa je tej znanstveni panogi kar za nekaj generacij določil delovne smernice. Prav zaradi tega je Boppovo ime postalo slavna.
Tako je ob 1501etnici prikazal tega jezikoslovca prof. B. Havranek. Slovenci se lahko še posebej spomnimo Boppa v zvezi z razvojem naših jezikoslovnih študij. Predvsem glede na Mildcšiča, ki je na Bopipovi podlagi šel dalje in po modernejših poteh ter je pripravili pota sodobna slavistiki in njenemu obsežnemu razvoju, pa tudi že na Kopitarja in na cefl krog diletantskih jezikoslovcev, kakor sta bila ziasti predata v itel ja našega jezikoslovnega romantizma Davorin Trstenjak in Oroslav Caf. V njih spisih se
često in izdatno citira Bopp ko* tedanja največja avtoriteta v vprašanjih mdoevrop-skega jezikoslovja. Pri njihovem utemeljevanju jezikoslovnih vprašanj je šlo večkrat za več kakor za Boppovo pozitivistično. naravoslovno problematiko jezikovnega organizma indoevropske -kupine. V dobi našega narodnega prebujenja je šlo za ugotovitev nekaterih dejstev, ki so prehajala okvir jezikoslovja in osvetljevala nekatere splošno narodne, funkcionalno važne zgodovinske probleme, zlasti s področja germano-slavica. V njihovem prizadevanju se je odražalo stremljenje po točnejšem dognanju jezikovnih in narodnostnih vezi in odnosov, vendar pa na podlagi ideala evropske skupnosti in narodne enakovrednosti, ki ga je visoko povzdigovala nemška znanost po Herderju, Grimmu in drugih prodstaviteljih tedanjih germanskih študij, ki so močno vplivale na slavistične študije v okviru posameznih slovanskih narodov :n izven njih.
In ni šlo samo za študije, marveč za življenje in za skupne smotre razvoja k višjemu in boljšemu, za prebujenje in ot>razo>-vanje vseh pozitivnih sil, ki so mogle datd narodom duhovno veličino in življenjski smoter. V vedrem jutru te m take miselnosti je deloval tuda jezikoslovec Franz Bopp.
Ljudje čitajo vedno več
V okviru naše kulturne kronike smo zabeležili članek revije »Italia che serive«, ki je nedavno pisala o konjunkturi na italijanskem knjižnem trgu. Tudi list »11 P.o-polo d'Italia« je v številki z dne 20. t. m. potrdil ta pojav. V članku »Bibliote-che per tutti« se pisatelj Mlchele S a p o-n a r o zavzema za predlog, da bi se v vsaki občini, ki ima več kakor pet tisoč prebivalcev — in teh je več kakor dva tisoč — ustanovila ljudska knjižnica. Tako bi se dala italijanski knjigi še večja naklada ln obenem bi knjiga še bolj prodrla med ljudstvo. S tem v zvezi piše sodelavec lista »II Popolo d'Italia«, da so italijanski knjigar-
narji v zadnjem času zadovoljni s svojo trgovino; pravijo, da so knjigarne obiskane bolj kot po navadi in da se knjiga dobro prodaja. »To pomeni tudi,« piše Saponaro, »da se knjige čitajo, in ker zahteva čtivo spočitega duha in odprto glavo, poleg tega pa tudi kaj razpoložljivega časa, je to dober in izpodbuden znak tudi na splošno.« Knjigarnarji pravijo, da gredo prav posebno v kup knjige, ki so namenjene za majhne knjižnice in se prodajajo v zbirkah aH v serijah, posebej še knjige popularnega značaja. Razni kulturni zavodi, zabavni krožki, društva raznih vrst, dopolavoro pri industrijskih pod;'etjih čutijo potrebo knjižnic z raznovrstnimi in izbranimi knjiganii. če bi tudi zasebniki že prej v toliki meri kupovali knjigo, bi ne bilo treba govoriti v Italiji o knjižni krizi. Saponaro piše nadalje:
»Medtem ko je na površini vihar in neurje, se v globini gibljejo kali in po žilah se pretakajo sokovi. Nastajajo navade, ki so manj lahkotne in veseljaške, pripravlja se čuječa in bolj možata zavest, nastaja občutje in potreba novih vrednot, opaža se radovednost za stvari, ki niso samo koristne in. praktične, skratka: ustvarja se nov način življenja, ki bo bolj kakor dosedanie odprto v duševni svet.«
Ob koncu pravi Saponaro, da kupujejo ljudje zlasti majhne enciklopedije, slovarje, priročnike vseh vrst, kar pričuje o potreli izobraževanja in o tem, da najdejo v lahki In prijetni književnosti brez velikega truda čim več znanja in da se tudi odpočijejo od nemira in skrbi vsakdanjega življenja. Posebej se opaža povpraševanje po poljudno znanstvenih knjigah, kar kaže, da so se mnogi naveličali zabavnih knjig ln rajši segajo po zgodovinskih knjigah ter po knjigah iz raznih znanstvenih panog. Videti je, da hočejo stopati po trdnih tleh.
Morda se tudi v tem kaže, da se sredi tolikega prevrednotevanja vrednot obrača človeška misel k nečemu trdnejšemu in zanesljivejšemu, kakor je to, kar prinašajo valovi vsakdanjega življenja.
ŠPORT
Neugonobljivi so ti nogometaši
Še nekaj nedeljskih dogodkov iz nogometnega življenja na Gorenjskem,
Štajerskem in drugod
Medtem ko smo pri nas zadnjo nedeljo preživeli skoraj brez vsakega športnega dogodka — če ne upoštevamo onih dveh skromnih iger z žogo, za katere so se najbolj navdušeni prijatelji tega športa dogovorili sami med seboj in jih tudi odigrali skoraj sami zase — so bili drugod na zelenih igriščih agilni kakor sredi velike nogometne sezone. V večini primerov gre skoraj povsod za prvenstvena tekmovanja, v katerem velja pač načelo, da je treba na travnikih vzdržati tako dolgo, dokler se le da, da odmor do spomladi ne bo predolg in bo za novo sezono ostalo čim manj obveznega sporeda.
V okolici ponedeljskih listov smo zasledili med drugim tudi prav zanimiva poročila o nekaterih nastopih moštev, ki so včasih pripadala ljubljanskemu središču in gotovo bo tudi naše čitatelje zanimalo, kako se zdaj na zelenem polju godi tem nekdanjim nasprotnikom Ljubljane in ostalih. Sd so za letos že spravili vse orodje. Med njimi navajamo naslednje:
Gorenjci — oni iz Kranja in z Jesenic — so imeli zadnjo nedeljo svoja prvenstvena nastopa v koroškem prvenstvu in so v obeh tekmah doživeli pravo katastrofo. Jeseničani so gostovali v Celovcu in so tamkaj nastopili proti nogometni enajstorici letalcev ter izf^ubili z nič manj kakor 1:8 (1:2). Poročila pravijo, da so se do odmora držali še dovolj dobro in so po Mi-zeliju zabili tudi svoj gol v istem času. ko so domačini spravili v mrežo dva. Kmalu po odmoru je bil poškodovan jcsenišk' Igralec Janeschitz, kar je bilo splošno znamenje. da sta obe moštvi začeli igrati precej ostro in je imel sodnik mnogo posla, da jih je obdržal na uzdi. Jeseničani so v tem razdobju izgubili hrbtenico in si dali zabiti celo serijo golov, dokler ni bil izid 8:1 v njihovo škodo.
Kranjčani so imeli ta dan toliko lažje stališče, da so igrali na svojem igrišču in so se res tudi v prvi polovici igre držali za silo. Ta del igre se je končal s 3:0 v korist nasprotnikov, znanega KACa iz Celovca, po odmoru pa je celo kazalo, da se bodo čisto naravnali. V 16. minuti je
Vsak tretji Nemec se bavi s športom
Nemški državni vodja za šport von Tschammer und Osten je napisal daljši članek o športni delavnosti v nemški državi ta objavil v njem tudi več statističnih podatkov, ki najbolj nazorno kažejo, kako široko je razpredena športna organizacija po vsej Nemčiji ln kako ogromne so množice, ki se tako ali tako posvečajo telesni vzgoji.
V članku ugotavlja vrhovni vodja nemškega športa med drugim, da je Imela Nemčija že leta 1935. okrog 150.000 športnih naprav vseh vrst, ki so zavzemale ploskev 745 milijonov kadratnih metrov, od teh najmanj polovico za letališča za jadralni šport. Takrat je bilo v Nemčiji okrog 42.000 športnih igrišč, med njimi 861 velikih športnih stadionov z nad tremi hektarji površine. Na teh igriščih je bilo zgrajenih okrog 6000 tekališč, 10.000 telovadnic, 8300 teniških igrišč, 52 igrišč za golf, 1170 drsališč, 375 smučarskih skakalnic, 136 kolesarskih dirkališč, 1500 dirkališč za konjske dirke (razen vojaških), 23.000 strelišč, 2300 shramb za čolne, 5200 letnih kopališč in 238 pokritih bazenov. Od tedaj pa do danes se je to število še ogromno povečalo, ker v Nemčiji tudi v vojni ne počiva delo za ostvaritev bistvenih pogojev, da bi ves narod sodeloval v športnem delu.
število športnikov, ld so včlanjeni v veliki zvezi za telesno vzgojo, znaša okrog 6 milijonov, katerim pa je treba prišteti še 8 milijonov pristašev Hitlerjeve mladine „in okrog 3 milijone vojakov, ld prav tako organizirano gojijo razne športne panoge. To pomeni, da dandanes v Nemčiji praktično stalno in organizirano sodeluje v telesni vzgoji okrog 17 milijonov moških ta žensk, od najnežnejše mladosti do zrele dobe. če se k temu številu prišteje še znana organizacija »Kraft durch Freude«, ki ima tudi najmanj 3 milijone članov, se lahko reče, da je trenutno okrog 20 milijonov Nemcev organiziranih v športnem življenju, kar pomeni z drugimi besedami, da se vsak tretji Nemec aktivno bavi s športom.
Nlekaj drobnih
Italijanske smučarje, ki so določeni za nastope v tekih na svetovnem smučarskem prvenstvu v Garmischu, bo treniral Aristid Compagnoni, znani mednarodni tekmovalec ta večkratni zmagovalec v številnih naj-
Bosic iz enajstmetrovke zabil častni gol, potem pa je prišlo med domačini do nesoglasij, kar so spretno izrabili gostje in v zadnjih petih minutah še trikrat potresli njihovo mrežo. Gorenjski nogometaši so s tema dvema igrama nekoliko zasenčili dobro ime, ki so si ga v nekaj mesecih že ustvarili v tekmovanju z novimi nasprotniki.
Tudi štajerski nogometaši so preteklo nedeljo Imeli svoje prvenstvene naloge. Celjani so na svojih tleh čisto zasluženo zmagali s 6:3 (2:0) nad enajstorico LSV iz Zeltwega. mariborski Rapid pa je gostoval v Rosenthalu ta bitko izgubil z 1:3 (0:1^. Kakor čitamo. je bilo celjsko moštvo v celoti prav dobro, naibolj pa hvalijo poročila napadalca Tschoclia in Honigrranna ter vratarja Stanitza. Celjska enajstorica si je s to zmago pomagala na osmo mesto v skupni oceni med 10 udeleženci. Mariborčani, tako je ugotovljeno, so bili v taktičnem pogledu boljši od svojih nasprotnikov, imeli pa so hudo smolo pri streljanju na pol. častni eol za njihove barve je zabil Krainer. Rapidovo moštvo je oo kon-ča.nem jesenskem delu tekmovania ostalo na četrtem mestu štajerskega okrožnega razreda.
* * *
V	madžarskem nogometnem prvenstvu so bili minulo nedeljo zabeleženi naslednji izidi: Ferencvaros : Salgotarian 6 0. Eiek-troms : železničarji (Szegedin) 6:0. Gam-ma : FC Szeged 1:2, Kološvar : Mavag 1:1, Csepel : kispest 7:3, Ujpest : Veliki Varadin 4:0, Lampart : Novi Sad 3:0.
V	Madridu je v nedeljo pred 20.000 gledalci nastopilo izbrano moštvo nemških letalcev proti španskemu prvaku Athletic Aviacionu in zmagalo tesno, toda zasluženo s 3:2 (3:1). Najboljšega moža so imeli Nemci v vratih.
Hrvatska nogometna zveza je prvenstveno tekmo med Zagorcem iz Varaždina in Viktorijo iz Zemuna verificirala s 3:0 v korist Varaždina, ker ni bila odigrana po krivdi zemunskega moštva, ki mora razen tega povrniti gostitelju 3000 kun izdatkov za priprave.
mer sodobne improvizacije. Na osnovi neke novele m dogovorijo igralci s režiserjem samo za potek posameznih prizorov, Igrajo pa brez napisanega besedila. V igri prihajajo razni igralsko-tehnični in režijski do-misleki do velike veljave. Igra nudi vpogled v delo igralcev, v razna njihova stremljenja ta skuša rešiti vprašanje, kaj je za ustvaritev dobre gledališke predstave potrebno. Glavna nit dogajanja je drama ljubosumnosti na preteklost. Predstava je v režijskem pogledu zelo zanimiva in je imela odlične ocene. Režiser ing. arh. B. Stupica.
OPERA
Četrtek, 27.: Rigoletto. Red Četrtek. Začetek ob 17.
Petek, 28.: Zaključena predstava za Dopolavoro Začetek ob 17.30 Sobota, 29.: Madame Butterfly. Izven. Začetek ob 17.30. Popularnost Verdijeve opere »Rigoletto« je splošno znana. Kakor vselej, tako je tudi letos pokazala svojo močno privlačnost. V deloma novi zasedbi partij je dosegla popoln uspeh. Ribičeva kot Gilda, Primožič — Rigoletto, Manoševski — vojvoda in vsi ostali sodelujoči se odlikujejo v podajanju svojih partij. Učinkovita glasba, ki ji je podloženo dramatično dejanje, zajame poslušalca s sočnostjo instrumentacije in svojo melodioznostjo. Pri predstavi sodelujejo še: španova, Lupša, Pugelj, Poličeva, Stritarjeva, Slaioljev, Dolničar ta Kos. — Dirigent D. žebre, režiser R. Primož č, koreograf ing. P. Golovin. Predstava bo za red Četrtek, začetek ob 17. uri.
Na novo zasedena partija »31adame But-terfly«. V letošnji sezoni je pela prvič to pevsko in igralsko zahtevno in v psihološkem pogledu močno niansirano partijo, ki stavlja interpretko pred čustveno močno poudarjen lik, Valerija Heybalcva. V partiji Pinkertona, kjer prihaja pevski blesk glasu do najlepše veljave, smo zopet slišali Francla. V njeni zvestobi in ljubezni do Butterfly, pretresljivi Suzuki, smo slišali Radev-Kogejevo; človeško sočustvujočega konzula Charplessa poje Janko, ki šteje to svojo pevsko stvaritev med tiste like, ki niso ogreli občinstva samo s sugestijo glasovno odlično podane partije, temveč tudi zaradi njegove blagorodne igre. Prva predstava letošnje uprizoritve bo v soboto za izven. Inscenacija je rimska, in sicer od Alfreda Furige.
Kupujem
vse vrtte krojaške ia I-viljske odpadke ter iaklo-vino. Hrenova al. 8.
19234-7
Stare zaboje
in leseno slamo kupuje tvrdka Klein, Frančiškanska ul. 8, telefon 33-79.
19554-7
težjih smučarskih preizkušnjah doma ta na tujem.
Posnemamo z vso rezervo naslednjo vest. ki so jo objavili tudi številni drugi listi o čudovitih novostih v smučarskem športu V Nemčiji izdelujejo baje sedaj smučarske palice, ki se dajo ogrevati. V ročajih palic je vdelana košarica iz žice, v katero se lahko vloži kos oglja, ki gori okrog pet ur ta daje dovolj toplote, da se roka greje ob ročaju. Oglje se lahko vsak čas nadomesti z drugim. Pravijo, da bo ta izum prišel zelo prav smučarskim tekmovalcem na dolgih progah, brez dvoma pa se ga bodo z velikim veseljem poslužile tudi nežne damske roke. Menda hočejo preizkusiti segrete smučarske palice že pri letošnjih smučarskih tekmah za nemško prvenstvo.
Na vzhodnem bojišču je padel olimpijski zmagovalec Hugo Strauss iz Mannhei-ma, ki si je pri zadnji veslaški olimpiadi leta 1936. v Berlinu skupno z drugim tekmovalcem priboril zlato kolajno v dvojki brez krmarja.
ali ©glasi
'Il A' [IJJJ
Beseda l —.60, taksa — .60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Dobro kuharico
| vajeno tudi drugih hišnih del, spreimem. Naslov v | vseh poslovalnicah Jutra.
19563-1
Mlado dekle
solidno, pošteno, za gostilno, sprejme gostilna I.ov-šin, Gradišče 13. 19573-1
Naše
DRAMA
Četrtek, 27.: O, ta mladina. Red A. Začetek ob 17.30 Petek, 28.: Hamlet. Izven. Ljulska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 17.30.
Komedija tehtne vrednosti z resnim jedrom je Gherardijeva igra »O, ta mladina«. Delo ima tri dejanja. Prevedel ga je S. Samec. V delu je obravnaval pisatelj problem idealistične vzgoje in pokazal njene posledice na liku tete Lucije (Nablocka) ter na mladem paru Giovanni (Severjeva) ta Vincenzu (Kralju). V igri nastopajo še prijatelj Giangiacomo (Nakrst), hišni zdravnik (Lipah) ta služkinja Ninetta (Ga-brijelčičeva). Režiser prof. šest.
Ljudska predstava po zelo znižanih cenah. Izreden uspeh je doživela letošnja nova uprizoritev Shakespearejeve tragedije »H a m 1 e t« z Janom v naslovni vlogi, v prevodu pesnika O. Župančiča, dr. Kreftovi režiji, ing. Franzovi inscenaciji in D. že-bretovo scensko glasbo. Nenehno ploskanje ob koncu dejanj, številni klici glavnega igralca pred zastor ter priznanje kritike dokazujejo, da je predstava zelo ugajala in da obeta postati prav tako velik dogodek kakor lanska uprizoritev »Romea ta Julije«.
V soboto zvečer bo dramska predstava po znižanih cenah pod naslovom »Nocoj bomo improvizirali«. Igra predstavlja pri-
Postrežnico
veščo nekoliko kuhanja, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19553-1
Pisarniško moč
veščo italijanskega lezika in strojepisja, išče notarska pisarna na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 19548-1
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Služkinja
dobra kuharica, vajena vsega dela, pridna, zelo poštena, išče službo pri mirni boljši obitelji. Dobra priporočila od sedanje gospodinje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19383-2
Šivilja
gre na dom za boljša in preprosta dela, tudi prena-rejati. Kremžar, Mandelče-va 15-1., vrata 54, Trnovo.
19561-2
Revno dekle
brez staršev, prosi dobrega človeka, da bi ji preskrbel k.ikršno koli zaposlitev. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Milo za drago«.
19539-2
Gospa
stara 30 let, išče mesta gospodinje k samostojnemu vdovcu ali ločencu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 30«.	19549-2
IZJL
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Železne peči
in štedilniki
različne velikosti, 2 tricik-Ija ter razno pohištvo, ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
19560-6
Železno blagajno
(Wertheim), stoječo, in pisalni stroj, prodam. Ižanska cesta 63.	19565-6
Rabljene zaboje
in prazne škatle prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	19567 -6
Posteljno perilo
(garniture^, prvovrstno platno, nerabljeno, in dva pli-moa (puh), ugodno prodam. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.	19576-6
Posteljno perilo
(Rumburger platno), boga-to vezeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19541-6
Žvepleni cvet
izvisten tudi za ohranitev krompirja pred gnitjem, dobite pri Sever & Ko-np.. Gosposvetska c. 5. 19555-6
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Kupim
Pohištvo
vseh vrst. omare, postelje, iimnice, kredence in druge predmete za razno uporabo. stalno kupuje : Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3.	19551-7
Snežke
za 3—5 letnega dečka kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra.	19578-7
Avto'? moto
Beseda t —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
90 km na uro doseže mali Eifel Ford
s Cizerl-generatoriem. Prepričajte se sami, pridite na brezobvezno poizkusno vožnjo. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče).	19574-10
Osebni in
tovorni avtomobil
novejše tipe, na pogon z ogljem, zelo ugodno naprodai, eventuelno na posodo. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče).	19559-10
beseda L —.60, talesa —.60. za daian>e naslova ali ra šifro L 3.—.
Družabnika (-ico)
za manufakturno trgovino v Liubliani ali Zagrebu, s kapitalom do 300.000 lir, iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vse na polovico«. 19571-16
Družabnika
strokovnjaka za kinopod-jetje v Ljubljani, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 166«.
19572-16

Beseda l —.60, talesa —.60, za daianje naslova ali za šifro 1. 3.—.
Enosob. stanovanje
ali garsonjero, išče profesorica glasbe za 1. dec. ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
19575-21a
Sobo odda
Beseda l —.00. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, uporabo kopalnice, oddam 8. decembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19562-23
Beseda L -.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—.
Opremljeno sebo
s posebnim vhodom, išče mirna oseba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »66«.
19 43-23a
Prazno sobo
event. opremlieno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 614«.	19540-23a
Opremljeno sobo
išče stalen, soliden gospod, ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden«.	19537-23a
■ieseda l —.60, taksa —.60. ia daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Prazne steklenice
vinske, vseh vrst, vsako količino, plačamo najbolie. — Rupena, Tavčarjeva 6.
18880-7
Omaro za obleke
iz trdega lesa, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Omara«. 19538-7
Opremljeno sobo
;epo, svetlo in zračno, s strogo separiranim vhodom, iščem sredi mesta ali v neposredni bližini središča, za takoj. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dama«. 19547-23a
Garsonjero
prijetno in udobno, s kopalnico in po možnosti s plinom, v ali blizu središča mesta, iščem za takoj ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tip-top«.	19546-23a
Enosob. stanovanje
t središča mesta ali t njegovi neposredni okolici, po motnosti s plinom in kopalnico, ▼ novejši hiši, iščem za takoj, 1. decembra ali 1. januarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost 1941«.
19545-23a
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Brivsko-frizerski
salon
zaradi bolezni z dogovorom hišnega lastnika naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra.	19577-19
Beseda 1 —.OO, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Enodružinsko hišo
pritlično, s 4 sobami in kopalnico, hrastovi podi. z vrtno parcelo v sv. Jožefa okraju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastni dom«. 19552-20
Kupim
eno- ali dvostanovanjsko hišo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 140«.
19550-20
Večje posestvo
do 25 km od Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo«.
19558-20
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60. za dsisnje naslova ali aa
šifro L i.—.
Klavir
dobro ohranjen, kapimo ali vzamemo ▼ najem. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro varstvo«.
19569-26
Obrt
beseda l —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali ca šifro L 3.—.
Odeje
iz vate in puha, nove in stare, vam zašije. — Ljubljana, Marijin trg 2-II.
19526-30
Informacije
Beseda L —.60, uksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Ivan Kacin
izdel. glasovirjev in hai-moniiev, DOMŽALE se nahaja ZAČASNO GORTZIA, Via Torreani 46. 19357-31
Filatelisti, pozor!
Najugodnejše k a p 11 e ic vnovčite znamke vseh kon tinentov do posledniib oku pacijskib znamk v knjigar ni Janez Dolžan. I.iubltana, Stritaneva 6.	19 39
Živali
Besed* L —.60, taksa —M. aa dajanje naslova ali aa
šifro L J.—.
Psa
čistokrvnega, prodam. Ponudbe na podruž. Jutra w Šiški pod »Angleška pasma«.	19566-27
Kobilo
fukso, težko, prodam. — Sostro 14, p. Dobrunje.
19568-27
Volčjaka
5 mesecev starega, prodam. Vprašati: gostilna, Krekov trg 11.	19557-27
Beseda L —.oo. taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.

PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
kNSERIRAJ
' JTTTftU"!
Non rlnunciate al piacere
Ne odpovejte se ugodju
di puntate t Hajenja t
Ma FUMATE nei modo migliore con
Ampak KADITE bolje z
FILTRO DENICOTI-NIZZANTE POLIVALENTE
Brevettato in tutto il mondo (Brevetto Italiano N. 384952)
Derivato da studi rigorosi dell"E-minente Chimico e Biologo Professore Dott. Comm. LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Tecnico ai Monopoli di Stato, Consigliere di Presiden-za nell'Associazione Scientifica Interna-zionale del Tabacco, con Sede in Brema, Membro d'Onore del Centro Internazionale del Tabacco, con Sede in Roma, Membro del Consiglio Di-rettivo dell'Ente Nazionale per il Tabacco, ecc. ecc.
Autore della voce »II Tabacco« suirEnciclopedia Treccani.
ANICOTINA F. D. P. 4 1'unico filtro che insieme alla nicotina elimina anche tutte le altre basi organiche e gli altri prodotti nocivi, quali 1'ossido di carbonio e l'acido cianidrico. Non altera il gusto, 1'a roma e il profumo del fumo del tabacco, e ne conserva umidi i gas e i vapori.
Nelle migliori Rivendite di Generi di Monopolio e nei piti importanti negozi di Articoli per Fumatori.
Quattro fra le piti importanti Ditte in Italia, specializzate in Articoli per Fumatori, si procureranno il piacere di favorirvi al vostro domicilio, franco e raccomandato: un elegante bocchino in galalite con 11 filtri, contro rimessa anticipata di L. 15.
Anche tre scatole di filtri di ri-cambio, ogni scatola 10 filtri. L. 15 (sempre franco e raccomandato).
Indirizzare richieste e rimesse a:
PROTINIKOTINSKIM POLTVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (italijanski patent št. 384952)
ANIKOTIN F. D .P. je po strogem proučevanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor komendator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svetnik v predsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu, častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, član vodilnega sveta državne ustanove za tobak itd. itd.
Pisec razprave »Tobak« (II Tabacco) v Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. je edini filter, ki z nikotinom vred izloča tudi vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokis in cijanovodik. Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boljših prodajalnah monopolskih izdelkov in v važneiših trgovinah s potrebščinami za kadilce.
Štiri najvažnejše tvrdke v Italiii, specializirane v potrebščinah za kadilce. Vam bodo z velikim veseliem poslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten ustnik iz galalita z 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15 lir.
Tudi tri škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuie 10 filtrov, stanejo 15 lir (brez poštnine in priporočeno) .
Naročila in denar pošljite na:
Ditta CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonlna - ROMA Ditta SAVLNELLI - 2, Via Orefld - MILANO Ditta SAVINELLI - 81, Galleria Mazzini - GENOVA
153, Portici XX Settembre - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI
N. B. — I signori grossisti e riven-ditori possono rivolgersi direttamente:
N. B. — Gospodje razprodajalci na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na:
»Anlcotina F. D. P." - Via Po, 4
ROMA
E Sabatini:	4
DOTA IN SRCE
Roman
Mislim tudi, da mi je vračal simpatijo, ki sem jo imel do njega. Da po pravici povem, sem bil našel v življenju kaj malo prijateljev, morda zato — vsaj mislim si — ker mi je manjkalo lastnosti, ki zbujajo prijateljstvo, in me je že natura gnala, da sem čislal dar, ki je bil zaradi svoje redkosti toliko bolj dragocen.
Zato sem v srcu kar trepetal za fanta. V mečevanju s floretom je sicer lepo obetal in moj pouk mu je bil v veliko korist; toda bil je šele začetnik in previdnost se je upirala temu, da bi se skušal s prevejanim in zvitim mečevalcem, kakršen je bil Canaples.
Komaj sem bil oblečen, je zbudil mojo pozornost ropot kočije, ki je pridrdrala spodaj po cesti in obstala pred mojimi vrati. Mislil sem, da je prišel nekdo h Coupriju, gospodarju hiše, v kateri sem stanoval, zato se nisem bogvekaj zmenil za to reč. Tedaj ci pa plane v mojo sobo Michelot in mi s široko odprtimi očmi naznani, da mi njegova prevzvišenost kardinal Mazarin ukazuje, naj pridem k njemu v sosednjo sobo.
Ves presenečen in radoveden, kaj bi utegnilo biti vzrok tolikanj nenavadnega obiska, sem se podvizal k njegovi prevzvišenosti.
Zaničljivo mi je odzdravil.
»Ali je bil gospod de Mancini tu?« je oblastno vprašal, ne meneč se za stol, ki sem mu ga bil ponudil.
»Pravkar me je zapustil, vaša prevzvišenost.«
»Torej veste, gospod, kakšen sad je obrodila po~ pivka, v katero ste ga snoči zapeljali?«
»Ako misli vaša prevzvišenost žalitev, ki je bila prizadejana gospodu Manciniju zaradi njegovega neobičajnega stanja v minuli noči, sem o tem poučen.«
»Beživa, gospod! Ne utegnem vas spremljati po vaših dlakocepnih razločkih. Nekaj mi brani moje nepopolno znanje francoskega jezika, nekaj pa vaše nepopolno znanje jezika resnice.«
»Prevzvišenost!«
»Bogme!« je vzkliknil z glasom, ki je bil hkratu zaničljiv in jezen, vsakega pol. »Nisem se prišel razgovarjat o vas, temveč o svojem nečaku. Zakaj je bil pri vas?«
»Počastil me je s prošnjo, naj mu bom drevi za pričo pri St. Germainu.«
»In mislite, da se bo ta dvoboj vršil? Da naj postane moj nečak žrtev umora?«
»Skušali bomo ubraniti, da ne postane žrtev umora, kakor pravi vaša prevzvišenost. Po drugi strani pa mislim, da se dvoboja ne bo moči ogniti.«
»Da se ga ne bo moči ogniti!« je kriknil in ves zaripnil v obraz. »Tako ste rekli, kaj, gospod de Luynes? Poslušajte, gospod. Z vami hočem biti odkrit. Moj položaj v Franciji je postal dokaj težaven. Pravkar nam grozi nova državljanska vojna. Nov dogodek, kakršen bi bil dvoboj, ki ga imate na
misli, bi več ko zadostoval, da obrne pozornost na mojo rodbino in jo osmeši, ko nezadovoljneži že tako komaj čakajo priložnosti, da bi jo spravili ob sloves. Ta Andrejeva zadeva bo že po sebi povod za kdo ve koliko satir in sramotilnih letakov, ki bodo blatili mojo osebo in moj položaj. Takšnega zla, gospod, nikakor ne morem trpeti od vas. Pokojni kardinal Richelieu bi vam bil dal za mnogo iranjši pregrešek na kolesu polomiti ude. Jaz nisem storil drugega, kakor da sem vas odpustil iz svoje službe; to je dokaz milosti, ki bi mi morali biti hvaležni zanj! Za nič pa ne dovolim, da bi povrhu vsega hudega, kar se je že zgodilo, Canaples umoril Andreja.«
»Pomagal mu bom, kolikor le vem in znam.«
»Vidim, da me še vedno nočete prav razumeti. Ta dvoboj se ne sme vršiti, gospod. Imam vzroke za to, da ne.«
»A kako se ga misli vaša prevzvišenost ogniti? S tem, da vržete Canaplesa v ječo?«
»Na osnovi kakšne obtožbe, gospod? Mislite, da bi rad oglušel od rjovenja ogorčenih Parižanov?«
»Sklepam torej, da ste se namenili znova uveljaviti odredbo pokojnega kralja proti dvoboju in poslati svoje telesne stražnike v St. Germain, da primejo nasprotnika, preden stopita na kraj srečanja?«
»Imenitno!« se je spačil. »In kaj poreče Pariz, ako zdaj obnovim postavo, ki že deset let ni več v rabi? Da sem se zbal za nečakovo kožo in posegel po tem sredstvu, da ga rešim. Lepo bi se dal Pari-žanom v zobe, ali ne?«
»Da, prevzvišenost, res je; vendar pa mislim, da se dvoboja nikakor ne bo moči ogniti.«
»Ali vam nisem rekel, da ga biti ne sme?«
Spet sem skomignil z rameni. Mazarin je postajal s svojim trmastim ponavljanjem kar tečen.
»Kako ga hočete zabraniti, prevzvišenost?«
»A, gospod! To je vaša stvar.«
»Moja stvar?«
»Seveda. Po vaši krivdi je moj nečak cepnil v to neumnost in vi mu morate pomagati, da se reši iz zagate.«
»Vaša prevzvišenost se šali!«
»Ne rečem, da ne bi bilo v stvari nekaj šale,« je odvrnil z zlovestno pikrobo. »O, šalim se, kakopak! Bogme da. V svoji šali pojdem celo tako daleč, da vas dam obesiti, ako se dvoboj izvede, pa naj bo moj nečak ranjen ali ne. Zdaj veste, gospod, kakšna usoda vas čaka; kljubujte ji ali ognite se je, kakor vas je volja; pot sem vam pokazal. Odprite mi vrata, gospod de Luynes.«
m
Dvoboj na Konjskem sejmišču
Brez besedice sem pustil kardinala, da je odšel. Sicer sem pa po njegovem glasu, njegovih očeh in kretnji, s katero mi je velel, naj mu odprem vrata, predobro čutil, da se ne morem varati o njegovi neomajni odločnosti. Mimo tega ni bilo prerekanje nikoli moja vrlina; z dokazovanjem, da nipaa prav, bi bil kardinala samo zadržal, opravil pa ne bi bil nič.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Oton Chrtetof. - Vsi v Ljubljani