Leto LXVII., št« 44 Ljubljana, petek 23« februarja 1934 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica št. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 8125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Za sistematično in racionalno štednjo v Javnem gospodarstvu Važni predlogi pred §ina«ičnim odborom, ki naj omogoči temeljite reforme v javni upravi Beograd, 23. februarja, r. Kakor poroča današnje »Vreme«, je predložil finančni minister g. dr. D.iordjevie snoči finančnemu odboru Narodne skupščine nove amandmane k finančnemu zakonu za leto 1934 35, med katerimi so najvažnejši naslednji: Racionalna štečrfa 1. Ministrski svet se pooblašča, da v cilju znižanja državnih izdatkov za leto 1934 35 in v svrho ustvaritve trajnih predpogojev za sistematično in racionalno štednjo v vsem javnem, to je državnem in samoupravnem gospodarstvu, podvzame vse posebne ukrepe, fn to tako v okviru sedanjih zakonskih predpisov in odredb, kakor tudi s pomočjo uredb z zakonsko veljavo s katerimi lahko določi osnove državnih in samoupravnih izdatkov v drugačnem obsegu, kakor veljajo po sedaj veljavnih predpisih. Revizija postranskih zasltitžksr 2. Vsi predpisi o po-trans i h prejemkih in pristojbinah, pod katerim koli nazivom ali vidom se izplači'iek> (dnevnice, honorarji, nagrade, tantijeme in temu slično) državn h [n samoupravnih uslužbencev, aktivnih in vpokojen-h ter vseh drugih oseb, za- uspt poslenih pri državnih gospodarskih in denarnih zavodih, kakor Državna hipotekama banka, Razredna loterija, Poštna hranilnica, Uprava državnih monopolov, gozdarsko - industrijska pod.ietja, sladkorne tovarne, državna tvornica svile, državne železarne in rudniki itd., v svojstvu članov upravnih ali nadzornih odborov, komisarjev in slično, se morajo podvreči reviziji brez ozira na osnovo in višino teh prejemkov po sedaj veljavnih zakonskih predpisih in sicer tako, da se s 1. aprilom ti prejemki znižajo za polovico dosedanje visine. Prav tako more ministrski svet število članov upravnih in nadzornih odborov v teh podjetjih izmenjati, znižati ter imenovati nove brez ozira na čas, za katere so bili po dosedaj veljavnih predpisih postavljeni odnosno izvoljeni. Ženske v javni službi 3. Da bi se dosegli prihranki pri osebnih izdatkih in ob enem ustvarila možnost zaposlitve brezposelnh inteli-gentov, ki so dovršili fakultete in strokovne šole, bo ministrski svet določil pogoje, pod katerimi morejo ostati še nadalje v državni službi ženske, kojih možje so prav tako v državni, samoupravni ali zasebni službi ali ki imajo sicer dovoljne dohodke za vzdrževanje svoje rodbine. Revizija posebnih doklad 4. Ministrski svet se pooblašča, da izvrši revizijo posebnih doklad. honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih dobivajo po sedaj veljavnih zakonskih predpisih poleg svojih rednih prejemkov ter da omeji te postranske prejemke na največ polovico višine rednih prejemkov. Sistemizacija službenih mest 5. V svrho priprave za sistematizacijo mest v državni službi bo ministrski svet točno proučil število osobja in obseg poslov posameznih državnih uradov in ustanov ter po potrebi izdal ukrepe, da se take ustanove ali ukinejo al] združijo z drugimi, ako se izkaže da so v sedanjem obsegu in sestavu nepotrebne. Posvetovalna komisija 6. Za izvršitev tega posla in v svrho iskania novih prihrankov v državnem in samoupravnem gospodarstvu bo ministrski svet imenoval posebno komisijo s posvetovalno pravico, v katero bodo pozvani v svrho sodelovanja v primernem številu tudi člani obeh zbornic Narodnega predstavništva. Finančni odbor je danes začel razpravljati o tem amandmanu. ioi&mersuea Na ponovni seji je poslanska zbornica z nenavadno veliko večino odobrila proračun proračun, tako d« bodo morebitne poslednje izpremembe med obema zbornicama prišle na vrsto prihodnjo sredo. Tako ne bo treba zateči se k tretji provizorni dvanajstim. Listi kažejo veliko zadovoljstvo nad dosego proračunskega ravnotežja in odobravajo neobičajni postopek pri obravnavanju proračuna, ki se je DoumerSue k njemu zatekel le pod imperativnim pritiskom oko-liščni. Zato so komentarji listov o snočnji >eji poslanske zbornice polni odkrite hvale Doumernu. Pariz, 23. februarja. AA. Poslanska zbor" n:ca je preteklo noč s 469 glasovi proti 123 glasovom sprejela v celoti proračun za leto 1934. ki vsebuje 48.418 milijonov izdatkov in 4S.477 milijonov dohodkov, to je 59 milijonov prebitka. Visoko število poslancev, ki je glasovalo za sprejetje celotne^ proračuna in tako dalo vladi nenavadno veliko večino, je značilno za atmosfero miroljubnosti, ki jo ka/ejo vse stranke in s katero so hotele manifestirati pristanek na sedanjo metodo o proračunskem razpravljanju Z ' ho tudi senat prav hitro prediskutiral Mafija Sfavlslcega Visoka nagrada za izsleditev morilcev sodnika Princea — Vlada misli, da je v ozadju cela maSija Pariz, 23. febr. r. Umor preiskovalnega sodnika Princea je izzval v francoski javnosti znova silno ogorčenje. Vlada je danes razpisala nagrado v višini 100.000 frankov za onega, ki 'bi odkril morilce. Notranji minister g. Sarraut je sinoči v razgovoru z novinarji izrazil mnenje, da obstoja neke vrste mafija v službi Stavi-skega. Vlada pa je trdno odločena storiti vse, da to mafijo razkrinka in da dosledno zatre ta pojav v francoskem javnem življenju. Pariz. 23. februarja. AA. K;kor zatrjujejo dobro Poučeni krogi, bo francoska vlada po vsej priliki na jutrišnji seji razpravljala o izpremembah v administrativ* no-ko!onija!no-d:plomatski službi, ki jih je delno izvedla že Daladierjeva vlada. Doznava se. da bo na mesto sedanjega prefekta pariške policije Bonnefoi-Siboura prišel generalni ravnatelj mestne Po!ic;je Paul Guichard. Na Guichardovo mesto b: v tem primeru prše' šef občinske rolic.je Marchand, ki je bil pri zadnjih demonstra- cijah v Parizu dvakrat ranjen. Če bi se pa vlada odločila in hotela postaviti za prefekta pariške policije prefekta s karijero, bi to mesto dobil rrefekt severnega okrožja Langelin. Člani upravnega odbora nacionalistična društva »Ognjeni križi« so poslali pismo predsedniku vlade Doumergueu, v katerem med drugim nagiašajo, da je bil njihov namen pri demonstracijah o. in 6. februarja energičen, a miroljuben protest zoper nezakonitosti in nevarne sankcije, ki 'b ;e bila vlada izdala zoper nekatere osebnosti, v katerih rokah je bila varnost pariškega prebivalstva, namestu da bi o;1a te sankojje izdala proti pravim krivcem afere Staviskega. Na koncu v pismu izjavljajo člani Ognjenih križev. da so demonstrirali sami zase, ne mešajoč se v nobeno Jrugo politično skupino, in da njihove demonstracije niso imele ničesar skupnega s prevratnimi, izzivalnimi in vandalsfeimi demonstracijami komunistov 7. :n 9. t. m. Eden mmtm&l v 3 svojimi razgovori v Berlinu je zelo zadovoljen — Izjava nemškim novinarjem — Upa na skorajšnji sporazum London, 23. februarja, r. Danaftnji jutranji listi v splošnem ugodno komentirajo razgovore, ki jih je imel minister Eden v Berlinu. >Timed Po običajni tradiciji v btl-^ijskeni parla mentu poslanci in senatorji med prestoln«' besedo stoje. Po končani prestolni besed. ; zapusti novi kralj dvorano in palačo parla ! menta po istem ceremonialu, kakor pri pri hodu. Nekaj minut za kraljem zapusti v svečanem spremstvu dvorano tudi kraljica. NTa sam dan prisege določita se.iat in ! poslanska zbornica posebne odbore za se stavo osnutka adrese, ki se izroči kralju. Razprava o osnutku adrese se vrši na taim seii že naslednji dan. Po izpremembi na prestolu izda belgij ski parlament nekatera zakonsku določila o vladarjevi civilni listi in morebiti potreb ne predpise o izpremembah v formuli za kraljevsko sankcijo zakonov, ki jih sprejme parlament. V soboto bo svečana služba hožja la novega kralja. Duhovnik nahujskai kmete k uporu Nahujskani kmetje so uapauii financarje in jih pretepli Solijo, 23. februarja AA. V vasi Pet-riću blizu Sofije je neki svečenik Aleksander Ivanov nahujskai tamkajšje kmete na finančne organe. Finančne oblasti v Sofiji so izvedele, da kmetje v omenjeni vasi skrivaj igo žganje. Zato so poslale tja finančnega pristava z dvema stražnikoma, da izvrši preiskavo. Na poti je pristav srečal svečenika Ivanova in mu v teku razgovora povedal, zakaj gre v vas, meneč, da je Ivanov kot duhovnik prirodni zaščitnik zakona. Toda ko je svečenik slišal, zakaj prihajajo organi državne oblasti, se je hitro poslovil, češ. da ga na vasi nekdo čaka Ko je prišel v vas. je Ivanov sporočil kmetom, da prihajajo finančni organi, in jih pozval, naj jih pretepe jo Kmet- Bela na Gradu Ljubljana, 23 februarja. Lani smo morali prekiniti s preurejanjem nasadov na Gradu, ker je zmanjkalo penezov. Pre-1 kratkim so pa spet pričeli z deli in sedaj prer-ajajo kostanje v glav nem drevoredu v pravo širino, nato pride jo na vrsto pota Za ograjami ter Za ovinki in tudi stopnišče, ki bo vodilo h glav nemu grajskemu vhodu. Ko bo vse to narejeno, se delavci preselijo na Osojno pot. ki bo tudi prav lepo preurejena. Plečni-kot načrt, ki smo lani objavili njegovo slrlro in opis, je grandijozno delo, ki je pa še vedno kolikor toliko odvisno od la-s:nikov travnikov na pobočju nad Streli-Sko ulico. Tam je pod glavnim drevoredom projektiranih več drugih paralelnih in križajočih se drevoredov, ki bi Graj sko planoto in grajski hrib napravili za najlepši nasad ne samo v našem mestu, temveč tudi v vsej državi, saj takega razgleda nima noben drug park v državi. Lastniki nekaterih travnikov se namreč ne zavedajo, da je ves grajski hrib zaščiten in je zato na njem najstrožje zabranjeno zidanje novih poslopij. Zato pa seveda lastniki ne smejo več misliti, da so sedanji travniki morda stavbišča. ki jim bi cena kdaj zrastla. Travniki ostanejo, kar so. namreč vedno le taki travniki, kakršni so danes, ker Ljubljana nikdar ne bo dovolila zazidati grajskega hri a Zaradi novih nasadov in večje frekven ce bo tra~a na teh travnikih navzlic najstrožjemu nadzorstvu prav gotovo še vedno bolj pohojena, kakor je bila do sedaj, in zato bodo tudi ta zemljišča vedno manj vredna. Sedaj je še čas, da se lastniki spametujejo in gredo mestni občini kot dobri občani na roko ter sprejmejo ponudbo glede odkupa ali zamenjave svojih zemljišč z drugimi mestnimi travniki. Take travnike ima mestna občina v najbližji okolici, zlasti proti Barju, kamor se Ljubljana že tudi tako naglo širi, da travniki v kratkem postanejo stavbišča. Pomislite, da dobimo pri mestnem kopališču nov most čez Ljubljanico, prav tako pa tudi nov most na Prulah čez Gruberjev kanal. Preverjeni smo, da bodo lastniki radi pomagali Ljubljani k olepšan ju, saj bodo pod krasnimi grajskimi nasadi njih hiše mnogo več vredne, obenem pa tudi vemo, da so vsi lastniki tako -dobri Ljubljančani, da nikakor ne bi hoteli veljati za nasprotnike rodnega mesta. je so se res oborožili s kosami in so pod svećenikovim vodstvom prijeli financarje, da jih pretepe jo. Fman carjem se je komaj posrečilo zbežati v občino, kjer jih je vzel v varstvo predsednik občine. Toda kmetjr so razbili vrata in vdrli v sobo, kjer so se skrili financarji. Razjarjeni kmetje navalili nanje in jili razorožili, nato pa začeli tolči po njih s kopiti pusk. Le predsedniku občine gre zasluga, da se je finančnim stražnikom posrečilo zbežati pred kmeti in se skriti v drugo sobo. od koder so, ko je lo^el mrak na zemljo zbežali iz vasi. Xa zahtevo ministrstva so finančne oblasti uvedle preiskavo, državno tožilstvo je pa vložilo težbo proti svečeniku Ivanovu, ker je huj^kal kmete na upor. RK v Kamniku Te dni je bil v mestna posvetovaLinci občni zbor kraievneua odbora RK v Kamniku. Namestil odišlece predsednika g. Gustava Lukežu-a je vodil zbor '^dpredsednik g. sanit. inšpektor dr. Judij Pole. Izčrpna poročila odbornikov nam nidijo vpogled v delovanje društva, ki ima zdai 115 pod-oornih in 44 rednih članov. Atevilo članov i3 od lani napredovalo za 43. Društvo p priredilo lani proslavo zimskega dne, ki ie izredno lepo uspela, prav tako tudi akcija za prodajo znakov. Zn kuhinjo v rudarskih revirjih Je društvo prism^valo 500 Din. Blagajniško poročilo izkazuj? ob zaključku poslovnega J>ta 6-108 Din gotovine. Zastopnik kinoDOdjetia RK je poročal da bilo v r>^o*0,,:^ in toftu predvajanih ">8 filmov. Ve* promet je /naša! 97.614 Din, po odbifk i stroškov pa j? ostalo IHn Či- Štesa dobička, ki ee je uporabil za odplačilo dobra Ta se ie povečal zaradi nabaive no ve zvočne aparature in Biafta zdi S1? 71jOK Din. V bodočem l*tu bodo dohodki fotoffu vee;i. da bo dolg prej izrvlačal. Sprožen je V! predlog, da bi se v letošnjem letu pri rodil samaritanski t?cai 7» ženske. Pred tremi l?ti *e fp vrSil tečaj za moSte, neobhodno potrebno pa bi bilo z ozimni na Eafatope Ea*a izobraziti v terci o7.ini tud? ienske. San't. inf^^ktor e. dr. Pole je obljubil, da bo organiziral ta tečaj v novpnibru ali decembru, pred pole*t-letn na bo priredilo iliudKfu nkad*?tmiio p pitnim sporedov). Pri volitvah noveja odbora je bol na predlog g dr. Polca so?lasno izvoliewi no-slednji odbor: predsednik 2. vi- sve*ni!k dT. Fran Vfdlc. podpredt^dnft žrjpan Fran Kratnar, n 'bnmiki pa f.T<>apa Anirn Knrba. sdč. Ani Komar in Fran Faidiea. L*v rv>1d LamiMe", dr. Mavric:; Mritjasic". Tvan PeČefe in Albert Fr^«". V nadzornem odbori t=o tps, dr Konrad JanH&i?. Jožo TJmrter, notar Anton Zevnik in Bfd?. Mariin Kurmfkovo D^iesaJ za elavnn skuftffiuo in za lcino-'•odMi1' je ?. dr. Vidir. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curih. 23. februarja. Parte 20.38, Loo don 16J5, Newyork 311.75, Bruselj 72.2' Milan 27.05. Madrid 41.90, Amstetrdam 208.30. Berlin 122.85. Dunaj 57.10, Praga 12.85, Varšava 58.325, BuftareSta 3.05. Kam z našimi dekleti? V opredje sili vedno bol} vpraianje prostitucije — Število prostitutk v Ljubljani naraiča Ljubljana, 23. februarja čae i ž, da bomo morali odgovoriti tuJi na to vprašanje, ne \* da si ca zgolj zaelav-l|amo ter se bavimo z njim na abstraktnih tle«b. NVzaposlenosrt med žensko mladino ima še usodncisi pomen, kol če jrra samo za nezaposlene molke. Vsa eociialna vprašanja, ki etapak> zadnja leta tako ostro v ospredie. eo nas našla nepripravljene. A najbolj žalostno i3, da se ne znamo niti ae zdaj orijentirati ter da se zla ne zavedamo. Ko novorimo o nozaposre-not?ti, imamo predvsem v mislih nezaposlene moške de-lave», in marsikomu m pride niti na misel, da ie nezaposlenih tudi nešteto žensk, m kar ie najusodnejše, predem deklet. In kako srljdamo pri nae na nezaposlenost žeiuE>k? Ali ne govorimo celo, da i o treba izriniti iz uradov in sploh od d-?la ženske?! Nekateri celo vidijo v tem rešitev V83b problemov, odpravo nezatposleno-sti. Zdi se, da nihč* ne upošteva, da ie zdaj čedalje manj mož. ki bi lahko preživljati svoje družine <=ami. da i*1 vedno več deklet ki ao moraio iskati zaslužek prav tako, kot so ei ga prejšnje časa samo sinovi in da življenje sili čedalje boli fone, da prevzemajo vlogo družinskih retlnikov. ("V-see se govori o zaposlenih ženskah tako, kot da imajo moški monopol do zuel lika ter da je tr*ba pač odpustiti iz služb vse ženske, dokler so nezaposleni moški. >socijalni* delavci, ki hočejo odpraviti nezaposlenost na ta način, bi morah* še povedo H, da ženska nimajo fizičn'b potreb, da sploh ne iedo in se ne oblačiio ter iim zaradi teea tudi ni treba delati. Kdo bo redil delavke, če jih odp:ste in kaftcSan bo rezultat ter uspeh tega odpusta? Pri nas pa še na druge načine resui nno vprašanje, kam z našimi dekleti, kako jim 13 treba odpr-ta vrata v življenje. Da, kako — toda uihče ne ve povtdati, katera vrata je treba odpreti. Časi so minili, ko so bila dekleta lahko doma kol nekakšne lutke, ko so samo čakala ženine ter si pripravljala balo. Zdaj se morajo dekleta pripravljati drugače na življenje, nič manj resno kot moški. Dekle mora biti zdaij pripravljeno na borbo za obstanek, mor« niti zmožno samostojnega življenja, ne glede na to, če se bo omožilo ali ne. In ta sprememba ždvlienjfcikih prilik je samo izkušnjava za nekatere, da se razgovore učeno o novih pot»pi nauki nič ne pomaga io ter jim ne pokažejo poti v ži/vljeuje. Zdaj jj torej čat*, da zapustimo tla sive teorije, brezplodnega moraliziranja ter stopimo na realna tla. Nezaposlenost med našo žensko mladino je tako resen pojav, da bi se moral vsak zgroziti ob njem, če bi se ga zavedal dovoli resno ter če bi mu stopil pred oči v vsem obsegu. Ne gre samo za to, kam nal skrbne matere pošiljajo študirat svoj-e Ljubljene hčerke, kakšen poklic jim naj namenijo ter ali jih naj vzgoje za dobre gospod m je ali za iavne delavke. V ospredje stopa vprašanje, kako zajeziti demoralizacijo ter splošno propadanje deklet, ki bi rada stopila v življ-enie, a obupava jo ter se resignirano prepuščajo po-gubi- Ko ta ali oni govori o Lem vprašanj j, kam z dekleti, bi nikakor ne smel prezreti najvažnejšega, da le že mnogo deklet žrtev sedanjih socijalnih razmer, da jih mnogo žavotari brez vsakih izgkdov za bodočnost, da jih nešteto strada in da so v nekaterih poklicih že na stopnji suženistva. Marsikdo najbrž ne ve, da ima;o mnoge služkinji po 100 do 2o0 Din plače na mesec in da j3 Sudi celo precej deklet, ki sploh nimajo place, zaposlenih kot sobarice, ter delajo le zaradi >na»pitnin<:<. Ženska delovna moč ie čedalje cenejša, kar hkrati pomeni, da ie čedalje cenejša ženska v splošnem, da ie čedalje več primerov nizkotnega izkoriščanja deklet, ne le kot delavk. Zaslužek, kruh! Dekle trepeta za borni zaslužek, saj se zaveda, kai io Čaka na cesti. Tako živi orav za prav mnogo deklet pod neke vrste terorjem. Tiho je treba trpeti, marsikaj prenesti, kajti službe ne moreš dobiti tako lahko. In dovolj znane so zgodbe o šefin, ki iščejo lepe kontorietke. Delile mora sprejeti posebne pogoje, če hoče dobiti službo, z drugimi besedami — mora se prodati! Čitajte oglase, ki v n (i h ponujajo službe dekletom! Po veČini mora dekle v«.dno priložiti sliko k pon idbi. In slika odloča! Ali Stat* vesti o tragedijah naših deklet v Zagrebu in Beogradu? Opazili bi lahko, da izvrši nešteto nabili deklet samomor. Zaradi nesrečne ljubezni... Ljubezni! Morda so ta dekleta kdai sanjala tudi o Ljubezni, do katere bi nai imela isto pravico, kot vsaka ženska, toda zaradi zaslužka so lih izrabili. Češc> celo delodajalci, ki so jih potem v njihovi nesreči postavili ee na cesto. Da, takšne so zgodbe o nesrečni ljubezni eluikini! In zgodbe o nesrečnih dekletih, ki so srečna dobila službo v lokalu, ki ga niso poznala. In ko so sprevidela, kam so zašla, ko so bila povsem odvisna od izkoriščevalcev — so mnoga sk'er.ila raje jmreti. To je vse klopčič socijalnih vprašanj, ki jih ie treba uvrstiti kot podnaslov vprašanju — kam z našimi dekleti- 2enakib delovnih moči ie preveč. Preveč ie ročnih delavk, preveč pisarniških moči, preveč učiteljic, vzgojiteljic, gospodinjskih pomočnic, premočan ie dotok deklet z dežele — povsod trčimo na vprašanje, kam z dekleti. Vee to se morda ne oČituie v statistikah posredovalnic za delo. Tako je n. pr. javna borza dela izkazovala ob začetkai leta 8G7 nezaposlenih žensk. Upoštevati ie treba, da dekleta r?e morejo Čakati v mestu na delo del! časa. zato so na posredovalnici za delo prijavi ione le prehodno, a vedno jih ie skoraj 1000. neprestano se priiavliaio iruga. Mnoca pa sploh m iščejo dela na BD Največ lih prihaja v zasebne posredovati i ce. ki posredujejo delo za služinčad. Ne. pDsre-dovabiice za delo ne oČituiejo dovoli rnsno trac-*dije nai i ženske mladine. Ulica 20-vori V lokalih le maskirana beda deklet, kričeče izziva loče maskirana, in ponoči se usta vi i a io ženske pred lokali. Kakor sledi b*di ietika. tako \? fjdi moralni lazvrat. prostitucije, nlena posledica. Baš v tem se ?xaže, kako le aktualno vpiašanK kn m z našimi deklHi. V vseh civ;!iziranih državah skušajo nfl-oraviti favne prostitucijo ter ee bor* preti n;i zlasti cblaMva. Zato po veo d odnravliaio javne hiše. 7 udi v naši driavi energično zatirajo iavne prostitucijo, ze kar Um bo zlasti služil novi zakon o zatiranju epe dr. i h bolezni. V naai in savski banovini ni več javnih bi& Za borbo proti tajni o^oetituei;: jim pa man ika sredstev. Javne hise odpravljajo že zate. ker so v nasprotju z zakoni, ki ščitijo človeško življenje In telo in pa zaradi tega, da zatirajo trgovino z b&Lim blagom. Moti;o se pa tieti, ki mislijo, da b: bila tajna prostitucija odp;avljena z javnimi nišami- Tajno prostitucijo bi zatrli z lahkoto, če bi ne bilo bede. Dotok J'eklet e fK)dežeIja v mesta {e č?dalj? močneiši in za-l-ia leta zlasti zaradi bede na knvtih. Zalo ee izgublja tudi čedalje več deklet. Na v-Č prostitutk ee rekrutira H vrst le-klel, ki prihajajo v mesto za zaslužkom, a 2a ne dobe. Sicer je tudi vedno nekaj deklet, ki se nagibajo k prostituciji po naravi, ne glede na socijalen položaj, modar je jasno, do se največ deklet izgubi zaradi bede. To se nekoliko pozna v statistiki o tajni prostituciji. Nad tajno prostitucijo seveda ni mogoč dovoli strog nadzor, zato tudi statistika ne moiv biti popolna, vendar pa viii-mo, da se demoralizacija širi vzporedno z bedo. Lani ie bilo 371 policijskih zdravniških pregledov pokvarenih deklet, KO primerov več kot leta 193*2. torei skorai tretjino več. Med 300 prostitjtkami v Ljubljani je 4% inozemk. Kot rečeno, pa ie naj-vrv izgubljenk z dežele. Statistika beleži 13" o j>ornst Števila prostituk lani od leta 1982. Policija ne more s svojimi sredstvi in možnimi načini odpraviti zla. V začetku skušajo spravili dekle na pravo pot zlepa. Če je z dežele, ga skuša »o poslati domov iz strupenega mastnega ozračja. Mladoletnice pošiljajo v zavode za vzgajanje deklet, pri nas v Begunje- Energično se bore proii zvodništvu, ki se tudi širi. Zvodniki rani love svoje žrtve v manišib lokalih, tako zvanih Spelunkab. ki so zato vedno pod nadzorstvom oblasti Lani so Izročili 8 oseb zaradi zvodništva državnemu tožilstvj, letos je pn tudi že nekai primerov v teku Nanačno ie misliti, da s? lahko tajna prost i tuci ia usnesno zatira zsioli z nadzorstvom oblasti in z zasebno zaščito žen in dece, z delovanjem dobrodelnih organizacii. ženskih društev in ustanov Priznati ie treba, da ti činitelii store mnogo, toda zaščita deklet no dobrodelnih organizacijah je pač nesmotrena in nepopolna ter ne more seči zlu do korenin. Pri nas d Muie-io vsa ženska društva za varstvo deklet, n. pr. KJS. Ženski Dokret. K2Z. Kolodvorski misi ion itd., ie pa še cela vrsta dobrodelnih društev in ista nov, ki deluiejo v tei smeri. Kolodjvorgk' misijon, ki re bil ustanovi fen pri nas lani. ftnada no d mednarodno zv*«o za varstvo deklet, ki ima centralo v Fribourgfu v ftvici Dobrodelnim zavodom manjka predvsem sredstev za zavetišča ter varHjvo deklet. Nujna potreba le. da začno crraditi obč>ne. banovina, država domove ter zavetišča za nezaposlena dekleta ter da se vsai v tem pogledu stori vse. kar se da in kar smo dolžni. V naš*m Delavskem domu ?e hidi zavetišče za ž^n^ke lat pa to ni dovoli primerno zavetišče za dekleta, ki isčeio v me-st:i zaslužek navadno brez sredstev in ki so potrebne n line ponioči. ko ne vedo. k^m bi se nai obrn'la. Vse to o naših dekletih spada v razpravo, ko se govori, kam z nitmi. Kajti pred melno vprašanje ie treba nakazali, kakršno re v resnici v vsej svoi; globini in jsodno-eti Naglasiti je treba, da naša dekleta pre-živliaio crJoboko tragedija zaradi razrvanih socijalnih razmer in da ie treba kmalu najti odgovor, kam z dekleti, brez slepomišenja in brezplodnega filozofiranja. Na iti odgovor smo na dolini vsi! Zanimiv prijatelj Ljubljane Ljubljana, 23. februarja. \ nedeljo se je iz Trsta pripeljaJ dunajski zdravnik g. dr. Fran Brožek, ki ima iz svojih dijaških let prav mnogo znancev tudi med našo inteligenco, ki je študirala na Dunaju Kdor je pred 30 leti hodil h češkemu Sokolu v Budjejovičko pivnico na Alzerici, se bo gotovo še spominjal tega prijaznega in dobrodušnega ceha. S Slovenci se Je že tedaj tako spri-jateljil, da je porabil vsako priliko za o: isk cašib krajev in Ljubljane, ki vse prav dobro pozna. Kakor vsi Čehi, tudi on rad potuje in je obredel že ves svet, a te dni je prišel v Ljubljano naravnost 1 ekvatorja, kjer je potoval po slavni Amazonski reki v Braziliji. LJubeznjivt dr. Brožek pozna vso gram-dtjoznost severne Amerike in eedaj se Je vrnil iz pravljičnega brazilskega paradiža, kjer ljudem nI treba delati, ker skrbi za njib narava sama 6 svojimi najbujnejštnii darovi. In po teh silnih vtisih izjavlja dr. Brožek, da mu je Ljubljana najljubša na vsem svetu ln se s svojega Dunaja raje pripelje k nam, kakor v matusko Prago Ljubljana ln Slovenci smo mu tako prirastu k srcu, da nas gleda s skoraj preveč optimističnimi očmi. Po dolgem Času ln velikih potovanjih pravi, da je Ljubljano našel spet prekrasno in vedno lepšo, a ljudje so v njej prijazni ln ljubeznivi kakor vedno, da skoraj ne more več proč. Kot velik prijatelj glasbe je seveda tudi prijatelj kapelnika dr. švare in opernega tenorja dr. Adriana, pa ga je v Ljubljani z njima seveda prva pot vodila na nebotičnik. Občudoval je razgled s 400 m visokega Eznpire State Đuildinga, vendar pa pravi, da je razgled z našega nebotičnika še mnogo lepši in veličast.nejši, Baj je vse slikovito zeleno. Kar ?e samega nebotičnika tiče, pravi, da Je arhitektonsko čudovito rešen, kavarniški prostori pa spadajo med umetnostno najlepše opremljene lokale, kar jih pozna. Plečnikova dela, ki Jih posna že z Dunaja in Prage, so v Ljubljani nanj učinkovala nepopisno mogočno in je ves očaran o našem glavnem drevoredu v Tivoliju, o tromostovju ln o drugih preurejenih delih našega mesta češ. da so v resnici sijajna dela velemestne kulture. Prav vesel je bil pa tudi svojega starega prijatelja Andreja Oabrščka. ki je še vedno tako teren a k in dobro razpoložen Za danes dr Brožek podravlja vse svoje znance in vse nase prebivalstvo sploh, ker se je opoldne moral odpeljati že domov na Dunaj Kaj nam Je na ta Iskreni naš nriiatelj nove^al o svotem po tovanjn iz Trsta v Brazftflo !n nazaj, pa prtobčimo v sobotni Številki Zborovanje jeseniških planincev Jesenice, 22. februarja. Jeseniška podružnica SPD Jc imela v torek zvečer v kolodvorski restavraciji precej siabo obiskan občni zbor. Osrednji odbor SPD je zastopal delegat g. Mrzelj iz Ljubljane, skupščino pa je vodil starosta jeseniških planincev g. Franc Pavlin kot podna čelnik na mesto med letom odstopi vsega za podružnico zelo zaslužnega načelnika g. Ivana Šetinca. G. Pavlin je pozdravil navzoče planince posebno prisrčno pa zastopnika osrednjega odbor« SPD. V svojem poročita je posebno poudarjal velike zasluge bivšega načelnika podružnice g. Šetinca za pridobitev Kadilnikove koče na Golici, da jo je osrednje društvo v Ljubljani odstopilo jeseniški podružnici v upravo. Iz poročil tajnika g Poharja in blagajnika g. Bohinca je razvidno, da je bil podružnični odbor zelo agilen in da Je dobro gospodaril. Podružnica je v vsakem pogledu lepo napredovala, posebno lep finančni uspeh pa je izkazala koča na Golici. Po poročilih se je priglasil k besedi g. Mrzelj, ki se je zahvalil za pozdrave pod-načelnika ter pozdravil zborovalce v imenu osrednjega društva. Apeliral je na navzoče, naj se naroče na Planinski Vestnik, poročal glede polovične vožnje na železnici ter opozarjal, da je dolžnost vsakega planinca, da skrbi in pazi na red. mir in snago v planinskih kočah itd. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika cosp. Franc Bohinc kot odborniki pa gg: Pavlin Franc. dr. Štempihar Ivan, Ravnik Joža. Finžgar Ivan. Cop Joža. Cop Jaka, Torkar Franc ml. Černe Janko. Pikon Miha, namestnika: Vilman Alojz, Kunčič Anton, preglednika: Kosmač Franc in Stojan Ivan. RK v Črnomlju Črnomelj, 22 februarja. Srcski odbor društva Rdečega križa v Črnomlju je imel 15. t m- svojo redno letno skupščino, ki so se je poleg številnih zastopnikov novoosnovanih občinskih pover-jeništev RK v srezu udeležili tudi mnogi člani. Otvoril jo je in vodil predsednik sre~ skega odbora, sreski načelnik g. Trstenjak, ki je pozdravil navzočne, zlasti delegata n tajnika banovinskega odbora RK gosp. Skalarja. Na predsednikov predlog je skupščina poslala udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in kraljici, kar so navzoči iskreno pozdravili. Delegat g. Skalar je prečltal referat predsednika dravskega banovinskega odbora RK g. dr. Krejčija o nalogah, smernicah in ciljih tega prekoristnega društva, a po prehodu na dnevni red sta poročala razen predsednika še tajnik g. Emeran Sto-klas in blagajnik g. Georgij Kostjukovskv. Iz poročil je razvidno da je društvo delovalo zelo marljivo, da se je na znotraj konsolidiralo, si uredilo administracijo in pri-dobdo več novih članov, ki jih Šteje društvo že 151. Pohvale vredna je bita zlasti akcija za nabiranje prispevkov za gladujočo deco v naših premogovnih revirjih. Za marljivo m požrtvovalno delo je predsednik g Trstenjak tajniku in blagajniku izrekel priznanje. Enako se je zahvalil požrtvovalnima našima damama gospe Kusslovi in ge Janežičevi, ki sta največ pripomogli k uspehu vseh društvenih akcij. Pohvalo zasluži tudi naš domači SK Bela Krajina poleg številnih dobrotnikov, ki so društvene akcije vedno radi podpi* rali. Pri volitvah je bila odboru soglasno izrečena zaupnica, a izvoljeni so bili v novi odbor večinoma stari člani, le pritegnjeni so bili še nekateri, da bo odbor, pomnožen z novimi močmi, lahko uspešneje deloval. Med večjimi nalogami, ki si jih je novi odbor nadel, naj omenimo predvsem izgraditev javnega kopališča na Lahinji. ker dosedanji prostor za kopanje ne ustreza higijenskim predpisom. Načrte izdeluje brezplačno društveni član g. ing Janeiič, za kar zasluži največjo pohvalo. Zborovanje je zaključil predsednik gosp. Trstenjak z apelom, naj vsi podpro plemenito društveno delo Dolžnost vseh javnih tunkcijonarjev v Črnomlju, vseh državnih m drugih uslužbencev, kakor tudi vseh občanov je, da pristopijo k društvu RK, ki je najvažnejša humana organizacija v državi. hoditi 1 uro daleč v 0tro£ki vrtec na Jesenice. Hrušičani &o se borili sa otroaki vrtec ie več let ia doslej zaman, ker za vrten al bilo ae lokala, ne kreditov. Z Jesenic — Nov grob. Po kratki bolezni je preminula gospa Pretnar Marija, vdova po posestniku ln vpokojencu bratovske sklad-niče. Pokojna je bila tiha, pridna in zelo poštena žena, ki pa jo je zadnja leta hudo preganjala zla usoda. Bodi ji ohranje« blag spomin! — Doba občnih zborov. Občni zbor občinskega odbora Rdečega križa se je vršil 16 t. m. v risalnici osnovne šole ob lepi udeležbi članstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Franc Kogoj, za podpredsednika duh. svet. g. Amton Kaste-lic, za blagajnika g. Leon Pibrovec, za tajnico gdč. Dacar Serafina, odborniki; Bar-telj Emilija. Budan Lambert, Luckman Karol. Malešič Božidar. Mežik Rihard, Potrato Ivan, Vidmar Metka. Nadzorni odbor mr. phr. Žabkar Jože, Mušič Matilda, Schrott Marija, Vidmar Marija. — Občni zbor Jugoslovanske Matice se je vršil 19. t. m. v risalnici osnovne šole ob zelo lepi udeležbi članstva. Sklenilo ae je soglasno, da naj podružnica posluje naprej, ker vnši zelo važne posle. Novi odbor tvorijo naslednji gg.: predsednik dr. Kogoj Franc, podpredsednik mr. phr. Žabkar Jože, tajnik Hugo Mešiček, 'blagajnik Leon Pibrovec. Odborniki so ostali prejšnji. — Občni zbor podružnice Sv. Cirila ln Metoda se je vršil dne 19. t. m. v šoli ob zelo lepi udeležbi članstva. Odbor podružnice je ostal stari. Sklenilo se je, naj se skliče čim prej narodni svet, v katerega bodo poklicani zastopniki vseh narodno obrambnih društev v svrho bolj enotnega in p"0«peše nega narodno obrambnega dela. — Predavanje o sadjarstvu. V nedeljo 4. marca ob 10. uri ae bo rrSilo v oBnovni šoli predavanje o sadjarstvu in praktičnem delu v zvezi s skiontičniml slikami Predaval bo zastopnik Sadjarskega društva H Ljubljane. — Pred ustanovitvijo otroškega vrtca na Hrušici. Ni Se dolgo, kar se je ustanovil drugi otroški vrtec v stari šoli na Jesenicah, sedaj pa se pripravlja tretji otroški vrtpc v občini in to na Hrušici, ki je skoraj izrazita kolonija železničarjev Da je vrtec potrebe-n. je dokaz, da se Je ie dosedaj priglasilo 42 otrok, ki ne morejo Otroški ringaraja Ljubljana, 23. februarja. Otroakl rmiaraja TKD Atene se je vršil tudi letos na pustno nedeljo popoldne v Union u pod geslom »Deca za deco« Pestro okrašena dvorana ln pravljična razsvetljava sta takoj ustvarili veselo raz-poloienje, ki se je močno Btopnjcvalo, ko je prikorakala čez oder v dvorano dolga vrata majhnih maškaric. Zelo p«stra sestava. Mogočni čarovnik je korakal z nežnim metuljčkom, črni dlmnlkarček a fino belo-črno pjeretko, rdeči škrat z vitko ba-ierinoo, marnarček % rožasto cvetko, kranjski fant z gorenjsko Micko, dekle iz Devete dežele z belim kuharčkom, plan šar s ftpanjolko, hrabri bojevnik s tajln-s-tveoo vilo, postrežljivi -boj m črno ciganko. Sredi dvorane je sedel kranjski fantič s harmoniko ln zagodel okrogle domače popevke, vesele maškarlce in drugi otroči pa so rajali, plesali in skakali okoli njega. Kmalu je jazz-Nagode zopet pre-viel glavno besedo m vsi malčki so plesali, nad njimi pa so plavali pisani balo-ni. Na odru nas je zadivila vrsta plestiih točk. Strumno so prikorakali Mladi vojaki« in točno zarajali svoje junaške plese. Prav tako so se odlikovali veseli mor-narčki s silno odločnostjo in lepimi gibi. Obe točki so izvajale gojenke ženske realne gimnazije pod vodstvom gospo Vak-s 1 j e v e, profesorice gimnastike. Nad vse ljubko in z elegantno gibčnostjo je zaplesala mala Milenka iz šole gdč. S m o r-k olje ve, članke opere, sanjavo gavoto. Z romantično ljubkostjo in velikim razumevanjem nas Je očarala mala Malu tka. ko je zarajala »Ples punčke z medvedkom«, ki ga je sestavila ga. Adlešič-Popovič, članica opere. Izpod njene spretne roke je tudi plesek »Dve bitji«, kjer sta se kosali Malutka in Milenka v točnosti in finesi izvajanja. Zelo zanimive »o bile točke iz šole ge. D e 1 a k o v e. Mladinska skupina nam Je pokazala osnovne vaje njenega plesnega načina, druga točka je bila »Muzikalna groteska-, ki so jo plesale tri gojenke njene plesne šole. Vsem vajam se vidi, da so sad snaotreno-ga podrobnega dela. Zadivile so nas s fino eleganco, neverjetno gibčnostjo in točnostjo in poglobljenim razumevanjem. Zopet Je zarajala dvorana, balončki so v toplem zraku pokali kakor možnarjl na vaški slavnostl, ofolegal se j«* ribji lov ln buffet. A zopet se je obrnila pozornost na oder, kjer se je pripravljalo nagradno žrebanje. Prvi dobitek, lepe otroške smuči, darilo tvrdke B a n J a i, je odnesel majhen deček žarečib oči. Drugo nagrado, otroške sanke, darilo tvrdke Goreč, je srečno pritisnila na srce majhna deklici, žrebanje Je trajalo dolgo, dolgo. Vse fcte« vuKe so zadele ln otroci so srečno odnašali majhna darilca, večinoma podarjena od velikodušnih domačih tvrdk, ki so pripomogle, da Je Atena napravila deci tudi nekaj praktičnega veselja šele proti osmi uri so zadnji veseljaki zapustili gostoljubno dvorano. Hitita, da aa »mudite! Oanea je ie trna iutrl bo prepozno! Samo ie dane* ob 4.. T. Ir» 8 url Pot v življenje ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Iz Hrastnika — Občni zbor NSZ. V nedeljo 25. t. m. bo v Sokolskem domu ob pol 9. uri dopoldne občni zbor NSZ. Nacionalno delavstvo, organizirano v NSZ, predstavlja da nea največjo organizacijo v naši kotlini, ki pa še vedno raste po številu članstva. Na občnem zboru bodo poleg poročil funkcionarjev poročali še delegati iz Ljubljane in Maribora. Udeležba je za Slane dolžnost, ostali delavci vabljeni. — Volitve v II. rudarsko skupino in volitve delavskih zaupnikov v steklarni V nedeljo so se vršile volitve v II. rudarsko skupino pri tukajšnjem rudniku. Volilo se je posebej za obrat. Ojstro in ločeno za obrat Hrastnik. Postavljeni sta bili samo 2 listi in sicer marksistična ln nacionalnega delavstva, klerikalci so volili skupno z marksisti. Na obeh voliščih &o dobili nacionalni delavci 127 glasov, združeni marksisti pa 325. Od zadnjih volitev v Delavsko zbornico &o nacionalni delavci pridobili nad 40 glasov, kar je vsekakor v tem času zelo lep uspeh. Zaradi krivičnega razdeljevanja mandatov pa ao vsi zaupniki marksistični, ker so dobili več glasov kot NSZ. V torek dne 20. t. m. pa so se vršile volitve delavskih zaupnikov v ateklarnL Kljub temu, da NSZ v tem obratu ni mogla računati na uspeh, je vendar postavila svojo listo iu dobila 44 glasov, kar je vsekakor lep uspeh, kdor pozna razmere v tem podjetju. Led Je tudi tu prebit, s smotreno organizacijo ln podrobnim delom pa bodo gotovo v kratkem času doseženi še mnogo lepši u&pehl. — Vsa Jim prav pride. V zadnjem času je bilo Izvršenih v Hrastniku več tatvtoi Tako je neki uzniovič ukradel obleko in čevlje hlapcu v zalogi piva, druga dva podjetna m žejna korenjaka sta se spravila nad vfeno v »Zavraakovl« zidanici. Tudi krampe in lopate je moral nekdo potrebovati, ker jih je ukradel v čečovi gostilni. Oroftnfcki so pa poskrbeli, da so dobili »i Žejni I goli« potrebne prostore za zamreženimi okni. Iz Novega mesta — Proračun sosedne občine šmihel-Stopiče je Imel v poslovnem letu 1933 dohodke, ki so bili enaki izdatkom v znesku Din 527.936. Predlog za leto 1934 pa je, da se nekoliko zviša proračun, tako da bi Bnafiali dohodki nin 548.293. izdatki pa Din 545.500 — če ima mlad mož priletno žensko pa poleg mlado dekle, je vedno križ, pa hude težave. To je izkusil tudi postaven moža kar H okolice Novega mesta, ki ga je ma mon premotil, da je vzel v hudi ljubezni skoro za decenij starejšo Seno Za uspeš neJSo pomoč pri delo v gospodinjstvu je bilo seveda treba dekle Dobili so mlado, precej mlajšo dekle, ki Je s svojo mladostjo tako očarala gospodarja, da se je začel bolj živo zanimati zanjo To na ni bilo všeč njegovi ženi, ki se je *obro spominjala, kaj ji Je obljubil pred oltarjem. Ali »ne- sla se ni nad njun, pač pa nad deklo, ki jo je začela amerjati pred hlevom. Z golido se JI je bližala, dekla se je pa odmlkala pred razjarjeno goapodtnjo in padla v gnojnico. Pravijo, da Je gospodinja tak <~'"++'3&C3, KOLEDAR. Danes: Petek, dne 23. februarja katoličani: Peter D. Čudomil. Romana, praro slavni 10. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Beme*ka no* (Tino Pai tiera). Kino Ideal: MoSki naprodaj. Kino Dvor: Pot v življenje. ZKD: »Prebujene strasti« ob 14.1R ▼ ktau Matici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg lž. Hočevar, LJubljana Vil, Celovška cesta »4. in TJstar, Sv. Petra ceata 78. Kar res )e res, krivulj Imamo dosti, sam Einstein nam lahko zato čestita, da skromnost naia in pa brihtnont skrita odkrijeta počasi vse skrivnosti. Problem težak rešili smo na mosti: sta led in voda hkrati z njim prebita in pa resnica gola nanj pribita, da zdaj v prometu konec je norosti. Imamo krožno progo - lavo-brate! Naš tramvaj pihne ga na vse pretege, ker noge nam trenira in podplate. Nazaj in tja lahko po nji capljata, saj MZD ne gre iz prave lege, ker ve, da srednje le poti so zlate Saše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 23. februarja: ob 15. uri Soojkin in njegova sreča. Dijaška predstava p«» globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din Sobota, 24. februarja: Konec ipotl. Red A Nedelja, 26. februarja: ob lf. url RobLn son ne ame umreti. Izven. Znižane ce ne od 5 do 14 Din. Ob 20. url Goap< Učna Izven. Znižane cene. Jutri bo za red A letos prvič vpn zorjena svetovno znana Sheriiova vojna drama »Konec poti«, ki jc tudi pri nas prein OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 28. februasja: zaprto. Sobota, 24 februarja: Ples v Savoju. Iz ven Znižane cene. Nedelja, 25. februarja: ob 20. uri Carmen Izven. Carmen v ljubljanski operi. V nede Ijo 25. t m. se poje prvič v letošnji sezoni Bizetova opera Carmen z go. Vilmo Thier ry-Kavčnikovo v naslovni vlogi. Tenorsko partijo Don Joseja poje g. Marčec. Escami-la g. Primožič. V vlogi Moralesa nastop: znani in priljubljeni baritonist Anton Pc trovčič. Vlogo Micaele poje ga. Ribičeva. Zunigo g. Marjan Rus Opozarjamo, da SO uvrščeni v opero tudi vsi plesi, katere jc naštudiral g. Golovin. Inscenacija je popolnoma nova, režija g. Primožiča. Predstava je izven abonmaja. Iz Setniča — Večer smeha. Naš Sokol nam je na pustno nedeljo s svojo vpnzoritvijo »Maksla« priredil v resnici večer smeha, ki bo še dolgo ostal vsem. ki so prireditev obiskali, v lepem spominu. Vsi igralci so do malega odigrali svoje vloge brezhibno in je re« škoda da zaradi malega prostora niso vsi domačini mogli v dvorano. S to prireditvijo so naši vrli Sokoli zopet pokazali svojo požrtvovalnost za sokolsko idejo, ker se niso strašili hjditi k vajam niti v najslabšem vremenu il ni nikdar noben igralec izostal Vsi so se zavedali, da gre za moralen uspeh dočim na materi jamega zaradi malega pr »tor3 sploh ni mogoče računati Ljudje vid'i<> da sokolsko društvo živahno delule na vseh poljih in se mu radi pridružuieio Sikclska pot je čvrsta in ne bo do i g > kn borne- po 23 letih napornega dela o**» trmeljni kamen za naš novi SnknUki dom -»dnrt vsem ki imajo dobro volio i« ofV 5tor.o sok»»isko delo. A na odru zop?r kmalu ns svidenje! DANES PREMIERA TINO PATTIERA komorni pevec Edeu najslavnejših sodobnih tenoristov nas rojak iz aolnč- ne Dalmacije poje v Johan Strauaaovi opereti: BENESIA N©"C Sodelujejo: operetna subreta Lizzi Bali a, lepa revijska zvezda Tina Ei-lers in slavni komik Ludvik Stdssl. Smeh, ljubezen, glasba, petje i. t. d. Predstave ob 4., 7.^4 in 9.*4 uri zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do *413. ure. NOV ŽURNAL. IN ŠALA ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 NEVNE VESTI — Izrazi sožalja ob smrti belgijskega kralja. Ob tragični smrti belgijskega kralja Alberta in njegovega pogreba je prejel tukajšnji belgijski honorarni konzul dr. Milan Dular več sožalnih pisem. V imenu dravske banovine je namestu odsotnega g. bana izrekel sožalje podban dr. Pirk-majer, v imenu občine župan dr. D. Puc, za univerzo rektor dr. Slavič, dalje kot predstavnik tukajšnje cerkvene hierarhije škof dr. Gregorij Rozman, dalje vsi tukajšnji konzuli, zastopniki belgijske kolonije v dravski banovini tn mnogi drugi zasebniki, ki so tudi prišli osebno izrazit svoje sožalje. — Vrhovna komisija za ocenjevanje uslužbencev državnih prometnih ustanov. Na podlagi §§ 34, 35 in 36 zakona o državnem prometnem osobju je bila na odredbo prometnega ministra ustanovljena vrhovna komisija za ocenjevanje uslužbencev državnih prometnih ustanov pri prometnem ministrstvu- V komisiji sta med drugimi tudi referent prometnega ministrstva dr. Fran Bončina in šef adminis trativnega odseka dT. Ivan Kavčič. To je komisija v prvi in zadnji instanci za ocenjevanje uslužbencev splošnega oddelka in kabineta. Za ocenjevanje uslužbencev drugih prometnih ustanov pri prometnem ministrstvu se komisija izpopolni z novimi člani. — Konferenca predstavnikov naših in madžarskih železnic. Te dni so se sestali predstavniki naših in madžarskih Železnic. Na konferenci je bilo določeno število vlakov med obema državama in njihov vozni red. V glavnem je šlo za ureditev prometa med Madžarsko in našim Primorjem v poletni sezoni. Konferenca je sklenila, da se uvedeta na progi Budimpešta-Koprivnica-Zagreb-Sušak še dva brzovlaka, ki naj bi vozila ponoči. — Banovinska kmetijska Šola na Grmu pri Novem mestu priredi 5. marca celodneven poljedelski tečaj. Na tečaju se bodo obravnavala vsa za poljedelca važna vprašanja, kakor: obdelava zemlje, uporaba hlevskega gnoja, u met. gnojil in komposta, o semenih ln setvi, o plevelih, boleznih in škodljivcih. Tudi se bo praktično Tolmačilo in razkazovalo poljedelske stroje. Začetek ob 8. uri zjutraj. Vsi, ki se zanimajo, vljudno vabljeni. — V nedeljo na smuko, k Sv. Duhu! Pri Sv. Duhu nad Višnjo goro je še vedno dovolj snega in zadnjo nedeljo, ko celo na Vlsoški kroniki , ki jo je priredila za oder po dr. Tavčarjevem romanu. —lj Oficirski družabni večer. Jutri bo v prostorih Oficirskega doma oficirski družabni večer Povabljeni so tudi rezervni oficirji z dtružinami in gostje, ki tanajo stalne vstopnico. Večer se prične ob 21. —lj V društvu »Soča« matica Ljubljana bo predaval v soboto dne 24. t. m. v salonu .Pri levu < ob običajni uri g. prof. ■ ir. Josip Mibalek o temi: -Pomen denarja Ln zlata v naroinem gospodarstvu*. Predavatelj bo obravnaval poljudno o osnovnih denarnih pojmih, o pomenu zlate valute ter o borbi Anglije. Amerike in Francijo za in proti zlatemu denarnemu sistemu. Razpravljal bo o mednarodnem tečaju denarja, o inflaciji, devalvaciji itd. Posebno pa bo predavanje namenjeno našemu denarnemu sistemu. Ker je snov predavanja v sedanjih časih za vsakogar iz-redno pomembna in je naša javnost o teh vprašanjih premalo poučena, smatra društvo Seča predvsem potrebno, da uvrsti v svoj program to zelo aktualno temo. — Vabimo vse Sočane in prijatelje društva. Vstop prost. —lj Uprava krajevnega odbora JS se je konstituirala pri snočnji seji. Na občnem zboru je bil že izvoljen za predsednika g. Josip Pogačnik, sedaj so pa izvoljeni za funkcionarje naslednji gg.: za I. podpredsednika podpolk. Knez Rudolf, za II podpredsed mž. Zelenko Franc, za tajnika Likovi-? Joža in za njegovega namestnika Osterc Ludvik, za blagajnika prof. SK: Fran in za njegovega namestnika Verbič Anton, za gospodarja Pristou Filip in za ekonoma dr. Souriat Miroslav. V propagandnem odseku so gg. načelnik Marjano vic Hubert, dr. Berce Lojze ter Strus Ruti i; v prireditvenem odseku načelnica ga Marija dr. Pirkmajerjeva in načelnik dr Moliva Viktor ter Ravljen Davorin in PlesniČar Stojan, a v izletnem odseku so načelnik prof. Sič, ga. Nada Kmetova, dr Jeglič /oljko in Gaber Ante. Po konstituiranju je novi odbor takoj priOel z redralm delom. —lj Društvo ljubljanskih konservatori- stov priredi svoj vsakoletni tradicionalni /abavni večer dne 3. marca v kazimski dvorani. Ta tako priljubljeni zaibavni večer bo kot vedno združil ljubljansko elitno iružbo. zlasti pa glasbo ljubeče občinatv > pri prav prijetni zabavi. —lj Dražba lova. Mestna občina ljubljanska bo oddala mestni lov na javni dražbi dne 12. marca 1934 ob 11. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Natančnejšo informacije se dobe v mestnem gospoda rakom uradu med uradnimi urami. —lj Kino. Torej popoldne bomo tudi v Ljubljani v kinu Matici čuli slavnega dal-raatinskosra rojaka tenorista Tina Pattle-ro v veselem filmu Beneška noč:. Gotovo bomo ugotovili, da ima ta slavni naš pevec v primeri z najslovitejšimi tovariši glas Še čistejši in izredne bnrve. Tudi drugi igralci so na višku, da je filmu uspeh zagotovljen. Za Tinom Pattiero prideta v Ljubljano Magda Schneider in priljubljeni Gustav Frbhlich. ki prvič nastopita v filmu skupaj, zamuditi pa danes ne smemo tudi ljubkega filma »Prebujene strasti«, ki ga imenuje tudi Prva dekliška ljubetzen« in slika predvsem lepa dekleta pri veslanju in plavanju. Film predvaja ZKD vsak dan ob 14.L5 v kinu Matici. —lj Lutkovni oder viškega Sokola vprizori v nedeljo 25. t. m. ob 17. pravljičen o igro »Čarovnik Ropotar in njegova žena Ježibaba«. Vljudno vabimo! —lj V. (XXIV.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo jutri 24. L m. ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice z bogatim sporedom, ki smo ga že prinesli včeraj. Vetopmlce po 3, 2 in 1 Din. Iz Trebnjega — Občinski kmečki odbor bo krnel v nedeljo sejo. Na tej seji se bo odbor konstituiral in določil smernice za delo v letu 1934. Istočasno bo sklepanje o predlogu proračuna zs leto 1934 ter o predlogih, ki jih bo iznesel delegat našega odbora pri seji sreskega kmet. odbora. Občinski odbor je izvolil za delegata v sre-sko kmečko skupino odbornika g. Pavlina Doifa, — Obrtništvo. Po najnovejši statistiki je v občini Trebnje 89 raznih malih obrtnikov, med katerimi prevladujejo gostilničarji, čevljarji m krojači. Poleg pravih obrtnikov Je pri nas, kakor povsod, tudi nekaj šusmarjev, o katerih pa statistika molči. . _____ — — Mamica, kaj pa jc to statist? — Statisti so ljudje, ki samo igrajo svoje vloge, pa ne govore. — Torej je tudi naš papa statist. Stara grajska utrdba se ruši Zidovje je močno razpokano že več tednov. - Pred leti bi bili morali utrdbe pošteno zbetonfraH Ljubljana, 23 februarja V v*ej Ljubljani je zbudilo veliko pozornost, da so se začele rušiti grajske šance ali utrdbe, ki so posebno slovite izza bojev s Francozi in ki so ostanek rimskih utrdb, kot sc splošno misli. Včeraj so prihajali ljudje ves dan na Grad, da bi si ogledali razvaline, a so se le redki preborili do terase nad mogočnim opornim zidovjem, ker je zdaj Grajska planota skoraj vsa prekopana. V drevoredu presajajo že precej velike kostanje vsak k sebi, da postane drevored širši. Sicer je pa boljše, da meščani ne prihajajo blizu rušečega se zidovja, ker so preveč pogumni. Včeraj jih je moral ves dan odganjati od zidovja paznik, kajti utrdba se }e-hko zdaj zdaj še naprej poruši. Visoko oporno zidovje (od 20 do 30 m) zadržuje velike količine zemlje, cel hrib. Ena terasa je na koncu glavnega drevoreda nad opornim zidovjem in je že dolgo dostopna za sprehajalce, to so tako zvane velike šance nad Regalijevim gajem, male šance so pa manjša terasa na juini strani, ki doslej ni bila dostopna. Po prof. Plečnikovem načrtu zdaj grade pot do nje. De" lati so pa začeli že lan:. Z velikih šanc ni dohoda na male. ker teren pada prestrmo Oporno zidovje se ravna po različnih višinah teras, zato je nižje pri malih šancah. V kotu. kjer se stikata višji in nižji zid. med malimi in velikimi šancami, sc je začelo rušiti zidovje. V višini približno 10 m in v širini 5 m se je izluščil del zidovja. Da se je porušilo zidovje baš tam, ni brez pomena. V kotu. kjer sta se zidova stikala, najbrž zidovje ni bilo dobro zvezano med seboj ter je bil le pokončen prazen sklep. Nedvomno ni tam najmočnejši pritisk zemlje, ampak nekje sredi najvišjega zidu. To tudi dokazuje pokončna razpoka sredi najvišjega, vzhodno-južnega zidu. Će je včeraj komisija ugotovila, da je tista razpoka nasta* la potem, ko se je porušil del zidu, in da je nastala neposredno zaradi tega, so se zmotili. Zidovje je namreč razpokano že več tednov in je bil ogrožen del zidu enako nagnjen navzven (približno 5 cm) že v nedeljo, kar so opazili mnogi sprehajalci. Zidovje se je precej sesedalo, čim je br lo zgrajeno, kar dokazuje že to, da je tako kmalu razpokala betonska krovna plošča na vrhu zidovja, in sicer na različnih krajih, ne le ob diletacijah. Zc tedaj je začelo pokati, toda razpok seveda nihče ni opazil, dokler so bile maniše. saj jih ni niti zdaj marsikdo, ko so bile že nevarne. Ce bi kdo pred dnevi trdil, da se bodo šance porušile, bi se mu posmehoveli in najbrž b še čitali popravek. Zdaj pa očitno čakajo, da se zidovje ruši naprej. Za novim opornim zidovjem, ki so ga zgradili, kot znana, pred tremi leti, je še debelo starinsko kam nito zidovje, ki je pa bilo tudi ie zelo n« četo na raznih krajih m so morali že zara di tega zgraditi ob njem nov zid. Zato n; tako zanesljivo, da bo staro sidovie zadržalo hrib, ee se poruši novi zid. Novo zidovje ima nedvomno dovolj naklona, jc dovolj naslonjeno na notranje zidovje. da bi lahko nosilo samo sebe, čeprav bi bilo zidano še s tako slabo malto sli celo s blatom. Vode se rudi ni moglo nabrati toliko za zidovjem, zlasti ne tako visoko, da bi led razgnal tako velik del zidu. To pomeni torej, da na zid pritiska zemlja, zlasti ie. zdaj, ko je povsem prepojena z vodo. Ne zdi se nam pametno, da zid kratko-malo puste, da se poruši, ker bi zdaj lahko še odvrnili večjo škodo. Ob takšnih prilikah je vsak trenutek dragocen. Zakaj bi ne skušali zidu podpreti? Spori zaradi nesolidne gradnje navadno trajajo dolgo in med tem se lahko zid poruši. S podpiranjem b: bile sicer težave, ker je zid razpokan visoko, toda kot podpirajo ob potresu ogrože ne stavbe, bi lahko zavarovali zdaj tud oporno zidovje. Pregovor pravi: Bolje drž: ga kot lovi ga! Na katere stroške bi zgra dili ves novi zid v primeru, če bi ne mogli ugotoviti krivca aH če bt jim ne povrni škode? Nedvomno bi škodo trpela mestna občina, zato je nujno nekaj ukreniti brez odlašanja, da se ne poruši z novim sidoni vred terasa in stari zid! Sicer jim pa nudijo šance lep nauk; ee bi pred leti namestu slabega kamnitega zidu zidovje pošteno zabetonirali, bi bila je deva najbolje opravljena. Seveda bi zidovje ne imelo več zgodovinskega lica, toda bolje je vsekakor, da je soliden betonski zid kot razpokan kamnit, ki se bo porušil prej ali slej. Najbrž bi bilo betonsko zidovje še celo znatno cenejše. Mislimo, da ne more toliko odločati zunanjost zidovja, saj so šance skrite za gozdom in od južne strani sploh nedostopne, zato je brez pomena, če hna zidovje verno zgodovinsko lice ali ne. Seveda je po toči zvoniti prepozno, a se bojimo, da ne bo Še več toče. ZVOČNI KINO IDEAL 0aa«s ob 4., 7. in 91/« ari zvečer MOŠKI NAPRODAJ ladnja kariera aristokrata. Od bogatega grofa do siromašnega gigola! uradai! Grofje na Pustolovščina Američanke? Dunal ponoči! Herbet Marsball — Sari Maritza Ceae 4. večinoma brer. premoženja, dovolile znčamo bivanje na našem oz^mlfu. Včerai ie zouet prispelo več beguncev. Mariborski socijalisti zbirajo za podporni sklad austriiskih socijalisiov, apelirali so n* tudi na v** druvro delavstvo v državi. Iz Celja —0 V Mestnem gledališču bodo ceijsN igralci v nedeljo 25. t m. ob 16.30 ponosili NVellfriedovo kmečko burko »Maksi v režiji g. Milana Košiča. Vstopnice se do-be v preprodaji še v soboto od 10. do 12. in od 15. do 17. ter v nedeljo ob 16. pri blagajni v Mestnem gledališču. Obisk t*, predstave priporočamo tudi podeželanom. ker so zveze r vlaki in avtobusi «elo ugod ne. —c Poroka. V sredo 21. t. m. sta ee po ročila v župni cerkvi v Celju g. Franc Dom. posestnik v Zagradu pri Celju, m gdč. Liza Kranjčeva, gostilničarka na Bregu. Čestita mo! —c Razmere na delovnem trgu. Brezposelnost -c vedno naraača Pri ekspozitur javne borze dela v Celju te je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 51 brezposelnih (47 moških in 4 ženske/, delo je bilo ponu jeno za 4 osebe U moškega in 3 ženske posredovanj je bilo izvršenih 6 (za 1 mo skega in 5 žensk), odpotovalo je 7 brezposelnih (5 moških in 2 ženski), odpadlo je 10 oseb (14 moških in 2 ženski). Dne 30. t. m. je ostalo v evidenci M28 brezposelnih (86" moških in 59 žensk) napram 906 (842 moškim in 64 ženskam) dne 10 L m. Dei" dobi 6 tesarjev, po 1 strojni ključavničar, strojnik in kurjač ter po 2 kuharici in sluškinji. Iz Kranja —« Zanimivo planinsko predavanje, \ torek sta v nabito polni gimnazijski telovadnici predavala o turah na Montblanc g. Andrino Kopinšek iz Celja in o turi na Mat-terhorn gdč. Francka Mohorčičeva is Ljubljane, izredno zanimivi predavanji, ki so ju spremljale krasne skioptične slike, so na vzoči nagradili z burnim odobravanjem. Tukajšnji podružnici SPD, ki je predavatelja povabila v goste, gre vsa pohvala, saj jc to društvo eno tistih redkih, ki skrbi tudi za duševno razvedrilo. Nabito polna dvorana pa naj bo kranjskim prosvetnim in podobnim društvom resen memento, da je tudi pri nas uresniči ideja ljudske univerze, kajti široki ljudski množici, če morda tudi ne zgornjim stotim, se hoče resne duševne hrane. — Suknjo je zamenjal. Ko je hotel got»p. R.oe»tanjevec iz Ljubljane zapustiti Sokolovo maskerado na pustno soboto, je moral v veliko svoje začudenje ugotoviti, da v garderobi ni njegove nove suknje in ne klobu ka. garderobier pa mu je ponujal staro obnošeno in oguljeno suknjo. Na javni po ziv se ni nihče oglasil, zadeve* so vseli \ roke orožniki in posrečilo se jim je uttak niti gospođica s tujo suknjo. Novo suknjo, nov klobuk m kožne rokavice g. Kostanjev ca v vrednosti 2234 Din so našli pri I91et-nem R. V. iz Stražišča, ki pa se je izgovarjal, češ da je bil takrat popolnoma pijan in kar so mu na predloženi garderobu Istek da!:, da je to pač vzel. kasneje pa je misli!, da se bo lastnik itak oglasil pri ntem. Čudne so misli nekaterih gospodičev, ki se hočejo kititi s tujim perjem. Za enkrat šc pr« na. ne velja, da je to, kar je moje tud tvoje. — Prometne knjižice za kolesa so bo t vrnjene od sreskega načelstva in \.h more lastniki dvigniti v mestni stražn ci. — Osebna vest. Ker ie podala u rado ška pripravnica na tukajšnji dri šolski po likliniki ga Teodora Ažman-Vovk na ban vinsko služ-bo kot sestra pomočnica ost: ko. je bila meno vena za banovinsko ur niško pripravnico gdč. Hedvika Loč-v Ponson du TerraJl i Zdravnikova tajna Roman Grof Martial Gorobault de la Fres-naie je bil menda še zadnji v Sologni živeči plemič. Njegov rod je bival v tem kraju že tri ali štiri stoletja in med križarskimi vojnami za časa kraljev Henrika H., Franca II. in Karla LX. so igrali Gombaulti de la Fresnaie važno vlogo. Grof je bil že več let vdovec, pn sebi je imel svojo hčerko in sestro. Bil je bivši vojak. Ljudje so ga redko videli in govorilo se je o njem. da je osoren in surov, dasi v gradu nikoli ni bila nobenemu prosilcu odbita prošnja. _ . Dobre pol ure od la Fresnaie se je dvigal drug grad- Naključje, ki ima rado kontraste, je dalo temu gradu, Mausejour po imenu, za prebivalce vdovo z dvema sinovoma. Zemljišča obeh gradov so mejila drugo na drugo. Mausejour je bilo skromno, staro poslopje,, ki je v njem vladalo pomanjkanje že od leta 1793. Malarija >e divjala tu še bolj kakor drugod; odtod tudi ime Mausejour, nastalo iz Mauvais-Sejour, kar pomeni slabo bivališče. Grof de la Fresnaie je bil bogat. Mauredini so bili siromašni plemiči. Ime Mauredin, zapadlo že pred stoletji pozabi, je bilo v srednjem veku slavno obdano celo s pravo legendo. Srečen vojščak, — Jean po imenu, je spremna1 sv. Ludvika v Sveto deželo in rešil svojemu gospodarju v bitki življenje. S tem si je pridobil pravica priključiti svojemu rodbinskemu imenu ime mrtvega sovražnika. I biti musliman se *e 'menovai M.-el-Redin; iz Ma-el-Redin je nastalo sčasoma Mauredin, a rodbinsko ime Jean se je izgubilo- Toda graščini la Fresnaie in Mau-seiour nista samo mejili druga na drugo, temveč sta veljali tudi za sovražnici. Giof de la Fresnaie bi za vse na svetu ne bil pobral mrtvega zajci, e-žečega na drugi strani jarka, ki je tvoril mejo med obema graščinama. Graščak Mausejour je vedno poklical nazaj svoje pse, kadar se je bližal smrekovemu gozdu, pripadajočemu graščini la Fresnaie. V vaški cerkvi se nista nikoli pozdravila. Tudi služinčad obeh graščin se je sovražila. Odkod je izvirala ta medsebojna mržnja, sicer tiha in obzirna mržnja, prosta na obeh straneh vsake bojevi-tost;? Tega nihče ni vedel. O vsem tem je razmišljal dr. Rous-selle ta Čas, ko se je čoln bližal nasprotnemu bregu. Končno sta priveslala do brega. Tam je zagledal zdravnik oba konja, privezana k drevesu. — Zda: na pot. gosnod doktor! — je vzkliknil grajski služabnik in skoč'i urno na suho. III. Zdravnik je zajahal konja ia krenila sta na pot. Konja sta bila dobra, cesta speljana po peščenih tleh, ni bila tako razmočena. Kakor pota na nasprotni strani za reko in zato sta jezdeca lahko pognaia konje. Prvo uro nista izpregovorila niti besedice. Ko sta pa prispela do klanca, po Katerem sta morala nadaljevati pot. če sta hotela priti na ozemlje So-logne, sta malo zadržala konja in navezala pogovor. — Dovolite mi nekaj vprašanj, prijatelj, — je dejal zdravnik. — Govorite, gospod. — Koliko je stara gospodična Berta? — Dvajset let. — Je že dolgo bolna? — 2e teden dni, gospod doktor. Potem je pa priTH>mnil: — Reči hočem, da je šele teden dni, odkar sem to opazil. — Oho! — In gospod grof še ničesar ne ve. — Kaj, grof ne ve. da je njegova hčerka bolna? — se je začudil zdravnik. —Ne, gospod, še ne. Grajski služabmk si je otrl z rokavom solzo in nadaljeval: — Po vas. gospod doktor, sem prišel zato, ker veljate za poštenjaka, ki se človek nanj lahko zanese; raje bi pustil gospodično Berto umreti, nego da bi se obrnil na drugega zdravnika. In potem... vi niste dumačin... in menda niste tako hudobni, kakor so domačini tu, ki ljubijo samo dukate. — Izrazite se raziočneje, prijatelj. — Reči vam moram, — je nadaljeval grajski služabnik, — da kakor gotovo se imenujem Germain Mazet in sem iz Tour, je bila gospodična Berta še pred letom dni najlepše in najsrečnejše dekle v vsem kraju. — Veste, v našem kraju muči skoraj vsakega človeka malarija in tudi gospod grof, ki je bil vojak, jo ima. Toda gospodična Berta je nikoli ni imeia Dorasla je na bregu naših okuženih ribnikov zdrava in sveža kot planinska roža. Z dvanajstimi leti je znala jahati bolje od svojega očeta, bolje od mene, in po cele dneve je prebila na lovu v gozdu kakor moški. Gospod grof. ki se dolgo ni mogel potolažiti, da nima sina, se je končno sprijaznil s tem. — Germaine, — mi je dejal večkrat, — Berta ni dekle, to je tam. Ln res, gospod, gospodična Berta je bila večkrat na konju, nego v kočiji Ln na streljanje se je spoznala bolje, nego na gospodinjstvo- Ni dosti manjkalo, pa bi se bila še oblačila kot moški. Germaine je obmolknil, da bi otrl novo solzo. — No, in vidite, gospod, — je nadaljeval, — sam bog ve kakšen nesrečen veter je zapihal nad nami v zadnjem letu. Gospodična Berta je bila vesela samo še vpričo svojega očeta, očividno zato. da bi ničesar ne opazil. — Kaj poveste! — se je začudil zdravnik. — Hodila je na lov kakor običajno, to je res... toda do Dravega iova ji ni bilo, tavala je samo po gozdu brez cilja. Cesto sem jo našel na kraju gozda žalostno in objokano. To mi je bilo nerazumljivo. — In kako dolgo je že bolna? — Danes je legla prvič. — In rekli ste. da umira, — je dejal zdravnik vedno bolj začuden. Germaine je nada.jeva . — Gospoda groia že teden dni ni doma. Izžreban je bil za porotnika k porotnim obravnavam in vrne se šele jutri. Do njegovega odhoda se je gospodična Berta premagovala. Vsak dan je hodila kakor običajno na »ov. Cim je pa gospod grof odpotoval, je nehala hoditi na lov; ostajala je po ves dan zaklenjena v svoji sobi s svojo dujiljO Genevievo. Danes mi je pa dejala Genevieva: »Gospodična je težko bolna.« — Kaj ji pa je? — sem jo vprašal. Genevieva ni hotela odgovoriti. Vem samo toliko, gospod, da grize uboga gospodična pernice, da ne kriči in da se premetava po postelji, kakor bi imela ogenj v sebi. Tedaj mi je Genevieva dejala: — Brž pojdi v Saint-Florentin po zdravnika, ki ni iz tega kraja, toda paziti moraš, da nihče v gradu ne zve, da je gospodična bolna — Ah, to vam je rekla? — se je začudil zdravnik.__ Edisonov pogled v bodočnost Edison je rad govoril o bodočnosti in kakor sicer v življenju, je bil tudi tU op' mist. Čez 200 let, je dejal, se bo kormort tako pocenil, da bo živel delavec ;ako dobro, kakor živi sedaj bogataš. k1 ima na leto milijon dohodkov. Tako blagostanje prineso človeštvu avtomatični stroji m nov način obdelovanja zemlje. V bodoči družbi ne bo prevladovalo de.o poedincev, temveč delo skupnosti. Poedmec ne bo mogel več sam delati dh strojih. V tovarnah ne bo nobenega ročnega dela več. Človek bo v njih samo nadzornik, ki bo pazil na stro;e, če dobro delajo Vsak človek potrebuje toliko dela, da se obvaruje lenobe in da ostane srečen. Toda naši potomci bodo delali z možgani in sicer samo to. kar jih bo zanimalo in ] njhovo delo bo teklo v prijetnem okolju. ! Vedno mani se bo rabil človek kot stroj ali kot konj. njegovi možgani bodo delali samo za njegov in bližn ega 1 blagor. Mnogo se piše o stikih z dru-grmi svetovi. Po mojem mnenju bi morali ostati ljudje na.prei na tem svetu ! in ga bolje spoznati, predno pridemo v stik s sosedi. Saj bi se nam utegnilo pripetiti, da bi stali pred njimi osramočeni. Burno življenje Aleksandra Staviskega Paul Boncour se zavzame ravnava proti pustolovcu Vračamo se zopet v leto 1926, v kaznilnico Sante, kjer sedita Alexan* der Staviskv in njegov prijatelj ter tajnik Henry Havotte, in v jetniško bolnico, kjer preživlja svojih umetno zaviečenih šest tednov Arletta Simo* nova. Ona je v tej trojici edina, ki lahko še kaj počenja, za kar se ima za* hvaliti svojemu stanju. Te možnosti 5e poslužuje s čudovito energijo in spreta nostjo. Vse je v njej usmerjeno na m sel, kako Izmuzniti se Iz zapora ter pomagati iz njega tudi ljubčku m njegovemu prijatelju. Simonova si nn* kliče v spomin vse svoje in prijatelje svoje rodbine ter razmišlja o vsakem, kdo, kje in kako bi ji mogel pomagati Od doma se spomni uglednega politi; ka, ki je bil med vojno dobro znan z njenim očetom in ki ji je v najtežjih letih večkrat pomagal z očetovskim nasvetom. Njegovo ime je slavno: Paul Boncour. Dobi njeno obupno pismo in spomni se dražestnega dekleta, ki je zašlo po smrti njegovega tovariša v hude škripce. Paul Boncour je mož mehkega srca. Napoti se v bolnico, kjer posluša tarnanje in rotenje bivše svoje varovanke, ki zna biti z novorojenčkom na nrsih v svoji nesreči ne= izrečeno ganljiva. Paul Boncour poseti sodnika De= cantea in govoriti z njim o usodi uboge= ga dekleta. Sodnik Decante ni mož iz kamna. Posebno stališče do tega pu* stolovskega para je bil zavzel že zato, ker je zagledalo nezakonsko otroče luč sveta za mrežami jetnišnice. Arletta pa napravi tudi tako ugoden in dober vtis. v svoji nesreči se vede tako lepo. da ji človek res lahko veriame, da je zašla v obupen položaj bodisi podzavedno. ali pa pod nenrerna^ljivirn pritiskom. Sicer pa . . . Če se pomenkujeta dva stara Parižana o lepem, toda nesreč? nem dekletu, ne more biti drugače, nego da eden zatisne eno oko nad drugim, da obuja spomine na dogodivščine, ki jih je sam videl ali doživel ... Skratka, zakon vendar ne sme biti sekira — in tu gre za novega majčkenega Francoza in človek mora torej biti po potrebi človeški. In tako je sodnik Decante uredil to zadevo bolj kot modri poznavalec lju* di, nego kot strogi tolmač zakonov Prvo, za kar je poskrbel, je bilo, da bi se AIexander Staviskv z Arletto Simo vo poročil, da bi ne bilo več dekle z nezakonskim otrokom na vratu. Poroka je bila v jetnišnici in kdor le malo razume čustveno razmerje med ljudmi, bo tudi razumel, da je pridobil ta dogodek Staviskemu med pazniki, ječarji in višjimi funkcijonarji v jetniš* niči mnogo simpatij. Potem je prijazni sodnik odredil, da gospe Staviske ni treba odvesti iz bolnice v ječo, ker ni nevarnosti, da bi s svojim dojenčkom pobegnila. Sodnik je sklenil izpustiti jo in voditi preiskavo proti nji samo tako. A baš na to je čakala Arletta. Cim je bila zunaj, je mobilizirala vse mogoče pomožne sile, da reši svojega m^ža Brez sredstev v ta namen ni bila. Nedotaknjeni sta ostali dve družbi, kjer je bil Staviskv neomejen gospod. P'tit Pot« in «SIMA«. Srečno naključje je hotelo, da se je Havotte baš leta 192o seznanil z mladim možem izred-nih trgovskih sposobnosti in prožnega, toda zvestega značaja. Imenoval se je Romagnino in tudi Staviskv je zavohal, da bo to izreden sotrudnik. Postavil ga je torej za ravnatelja »P'tit Pota« in Romagnino je res imenitno vodil to podjetje. Ko je zvedel, da so njegovega šefa vtaknili v ječo, je skr= bel za njegove interese izredno vestno in dosegel je tudi, da je prevzel v za= stopstvu Staviskega še vodstvo družbe »SIMA«. Leto dobre konjunkture je vrglo dovolj, da je lahko pošteno pod* pri akcijo gospe Staviske. ki je mimo* grede rečeno s svojim šarmom zopet znala zasukati položaj tako, da je bil Roma£n:no boli nji udan suženj, nego 7/ est upravitelj niene^a moža. ljubico Staviskega — Ob-sedemnajstkrat preložena Njuna glavna skrb so bili dovolj sloveči in spretni, zlasti pa vplivni advokati. In tu sta našla poleg advo= kata Rene Renaulta vseslovitega nje* govega tovariša Andre Hesse po ime* nu. To je bil mož, kakršnega je iskala Sla viska pri svoji širok opoteznosti: odličen predstavnik odvetniške zbor? niče, poslanec in podpredsednik parlamenta. Hesse je prevzel obrambo pod domne* vo, da Staviskv, kakor je trdila njego* va žena, ni duševno normalen. Težko je reči, da bi zakrivil v tem zastopstvu kakšno prenagljenost kot politik. Tudi Paul Boncour, ko je prvič in zadnjič posredoval za Arletto, ni položil na | tehtnico svojega političnega vpliva. Toda kdo more kdaj reči, da 'ta vpliv v resnici vendarle ne učinkuje na dru* ge osebe? Kdo more z objektivno go* tovostjo trditi, da odvetniška profesi* jonalna vnema v takih primerih ni sprejeta pri sodnikih, sodnih zdravni* kih in izvedencih obenem z zavestjo, da tega ne trdi samo odvetnik, temveč tudi ugleden politik, ki ima velik vpliv na najvišjih mestih? Kdo bi mogel to trditi zlasti v Franciji, kjer sloni vse početje ua prijatelj* skih dogovorih, uslugah, prigovarjanju in osebnih vplivih? Dejstva so enostavno tale: 1. Da sta na predlog odvetnika Hesse Staviskega preiskali uradni zdravnik in sodni izvedenec, ki sta bila mnenja, da ga je treba začasno iz* pustiti. 2. Da je bilo 22. decembra 1927 s sodnim odlokom sklenjeno izpustiti Staviskega iz zapora proti kavciji 50.000 frankov, dočim je bil Havote izpuščen in osvobojen že mnogo prej; 3. da je bila 28. decembra istega le* ta položena kavcija in Staviskv izpu* ščen, namreč izpuščen začasno v svrho preiskave »na svobodi«; 4. da pomeni izpustitev pod takimi pogoji po francoskem kazenskem re* du, da pripada tako izpuščeni svojemu sodniku in da ne sme biti aretiran dru* gače, nego na povelje istega sodnika ali na zahtevo državnega tožilca in da ga zlasti policija ne sme aretirati, da ne prekrši § 114 kazenskega reda; 5. da je pet sodnikov, ki so se vr* stili tekom let na čelu doričnega sodi* šča, sedemnajstkrat določilo obravna* vo proti Staviskemu. h kateri Staviskv nikoli ni prišel in je bila obravnava vedno zaradi njegovega zdravstvenega stanja preložena, osemnajstih pa ni bila zaključena. ker je bil že mrtev; 6. da so odvetnika Rene Hesse, po* slanca in podpredsednika parlamenta, ko je prišla afera Staviskega na dan, v parlamentu in v zborničnih kuloarjih napadli, da so ga na hodnikih sodne palače mladi odvetniki opljuvali, premikastill in pretepli, njegov talar raztrgali in sežgali, da je bi pozvan na dvoboj, da je odložil podpredsedniško mesto in jo brž popi* hal iz Pariza. To je bilo očividno kri* vično, vendar je pa bilo tako. Novo sovjetsko gledališče Prebivalci Moskve dobe v dogled-nem času najoriginalnejše gledališče sveta. To bo gledališče peterih čutov, kajti predstave v njem naj bi ustrezale vsem čutom posetnikov. Ljudje bodo imeli užitek ne samo za oči in ušesa, kakor v starih gledališčih z zvoki, barvami in svetlobnimi efekti, temveč se upoštevata tudi vonj in tip, ker bo režija pojačevala realistiko svojih predstav s hladom in gorkoto ter s karakterističnimi vonjavami. Stvar pa ne bo šla tako daleč, da bi na posetnike deževalo ali snežilo. Misel novega gledališča se je porodila v glavi Vladimirja Durova. Mož živi že dolga leta v nekakšnem živalskem vrtu. V njegovi hiši prebivajo živali vseh vrst od mladih slonov do stoletnih papig in vse smatra za svoje prijatelje. Spi in je z njimi. Če pride kdo k njemu, mora izkazovati živalim enako pozrnost, kakor njemu. Durov dresira svoje živali, toda ne z bičem in revolverjem, temveč samo s psihološkimi sredstvi in zato se naziva sam zoopsiholog. V novem gledaiišču bodo nastopale tudi živali Durova. Mož smatra dramsko tehniko za zelo nerazvito, ker deluje samo na dva človeška čuta. Vsak posemik novega gledališča bo popolnoma !očen od svojih sosedov, da ga ne bodo motili med predstavo. Sovjetska vlada se zelo zanima za idejo Durova in posebna komisija prosvetnega komisarijata in vseruskega zavoda za eksperimentalno medicino je proučila njegov načrt. Novo gledališče bo zgrajeno v enem izmed moskovskih parkov na površini 15.000 m*. Posebna naprava bo skrbela za najrazličnejše vonjave, druga pa za naglo naraščanje ali padanje temperature, da bo iluzija gledalcev popolna. Gledalci bodo čutili zdaj afriško vročino, zdaj zopet sibirsko zimo. Vsak gledalec bo imel miniaturno ložo, ki bo iz nje dobro videl na oder, ne bo pa videl drugih gledalcev. Iz Trbovelj — Odlični gostje v Trbovljah. Včeraj zjutraj z vlakom ob poi 9. uri sta dospela iz Ljubljane v spremstvu generalnega ravnatelja TPD g. Riharda Skobec« komandant dravske divizije general g. Cukavac s šefom divizijskega štaba podpolkovnikom g. Orlovičem. Odlični gostje so si pod vodstvom rudniškega ravnatelja g. inž. Loskota ter spremstvom gg. inž. Ivanoviča in Petriča ogledali rudniške zunanje, pa tudi nekatere notranje jamske naprave. Popoldne so si ogledali tudi novo bolnico bratovske skladnice. — Odlična gosta sta pohvalno priznala moderen tehnični ustroj trboveljskega rudnika, kakršnega ne more prikazati nobeno rudarsko podjetje v naši državi. — Popoldne so se gostje vrnili v Ljubljano. — Dmžabno-prosvetni večer Sokola. V soboto ob 20. uri priredi prosvetni odsek tukajšnjega Sokola prvi druiabno-prosvetni večer za sokolsko članstvo in po članstvu vpeljano narodno delavstvo s svojci. Na sporedu je godba, film, predavanje in razgovori. Namen teh večerov je, da se poleg splošne prosvete goji med članstvom tudi družabnost m z medsebojnim »poznavanjem poglobi bratstvo med članstvom in narodnim delavstvom. — Ti prosvetni vn družabni večeri bodo brez vstopnine, tako da se jih lahko tudi delavstvo udeleži. — — Razglas občine. V smislu vojaških predpisov o prijavi konj, vozov in koles poziva uprava občine Trbovlje vse lastnike konj. vozov in koles, da prijavijo v pisarn vojaškega oddelka do 5. marca t. 1. vse one svoje konje, vozove in dvokolesa. ki jih doslej vojaška komisija še ni pregledala. Do tega časa je prijaviti rudi morebitne spremembe, ki so nastale pri že pregledanih konjih, vozovih in dvokolesih, kakor n pr. prodaja, zamenjava, nakup etc. Kdor bi prijavo opustil, bo v smislu voj. predpisov kaznovan. — — Praznovanje pri rudniku. Sedaj so predvidno že končnoveljavno določeni prazno valni dnevi za tekoči mesec. Po d os eda niih dispozicijah se ne bo delalo v februar ju 16, marveč le 15 dni, praznovalo pa »e bo 9 delovnih dni in 4 nedelje, torej 13 dni. To razmerje je še vedno ugodnejše napram lanskemu februarju, ko se je obrate valo le 13 dni, praznovalo pa 11 delovnih dni in 4 nedelje. Vsekakor je položaj letos za spoznanje ugodnejši kot lani, toda iz kušnje kažejo, da se moramo tudi še v naprej držati pregovora: »ne hvali dneva pred večerom«, kajti poletje utegne prinesti >>c slabe čase, zato mora biti delovno ljudstvo pripravljeno na vse prej. kot na zboljšanje težkega položaja. Lansko poletje so razni ukrepi Ln prošnje znatno zalegli, kajti mnoga dobra srca so se usmilila bednih revežev v revirjih, zato naj bi se beda na enak način milila tudi letos, ker ni izgledov, da bi bilo letošnje poletje mnogo boljše od lanskega. — Iz Metlike — Most na Kolpi. Delo na novem ni<>-stu čez Kolpo napreduje precej naglo Hite z betoniranjem, da jih spomladansko naraščanje Kolpe ne bi zopet oviralo. Zadnja zima je delo .precej zadrževala, ker so proti pričakovanju vode stalno naraščale. Delo nadzoruje inž. g. Njegovan, član tehnične sekcije iz Karlovca. — Pustno rajanje je minilo in smo že krepko zajadrali v pepelnioo. Letošnji pust je bil sicer bolj skromen, a vendar ni izostal pustni korzo, dasi je bil v manjšem obsegu, kakor druga leta. Iznajdljive maske so merile vodovod, ker za naše mesto vodovod vedno le merijo, a ga nikdar ne izvrše. Mogoče se bodo merodajni končno vendar usmilili i« lotili tudi tega vprašanja. DEFINICIJA — Čuj, prijatelj, kaj pa je to farna? — Fama je, če človek ničesar ne ve. pa pripoveduje to drugim. Kemično čistimo OBLEKE. PEREMO. SVETLOIJKA-MO PERILO LN OVRATNIKE ZA VAS STANE ŠAVS LJUBLJANA, Tjrševa cesta 36 VREĆE ZA OGLJE močne, trpežne, nudim najceneje. — Ljudevit Sire, Kranj. 1024 KRASNA KREDENCA za jedilnico in 70 let stara violina naprodaj. — Naslov: Bla-ha, Maribor, Vetrinjska Št. 30. 1023 Večia množina makulaturnega papiria naurodaf po zelo ugodni ceni Nuslnv oov# oprava Jeserteft — Cm uprave id mseratni aei usu». utoo w ona tal _ Val t ujum j«nj