Ameriška Domovi ima *6>n arOnL?e^nr,: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol letat $5.00 za I meseca Ž-* Kanado in dežele Izven Združenih držav: * $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: * ini ted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 35 Thursday, Feb. 19, 1970 za božjo zastavo? Vaša dolžnost je bila, ostati na božji strani. Vi pa se prepričujete, da komunizem ni isto kot brezbo-štvo, čepiav še Furki niso bili tako hudobni kot so naši komunisti. To vam povem jaz, ki sem to borbo v teh letih od blizu in najbolj občutil.” Tak je bil torej kardinal Stepinac, veliki borec za res-nico pravico in svobodo. Iz njega je žarela vera v zmago ožjih načrtov, ki se neizprosno uresničujejo, vsem prega-njalcem Cerkve nakljub. In če bo tisti, s čigar pristankom je bil leta 1946 od krivičnih sodnikov vržen v ječo v bližnji bodočnosti prestopil prag sv. Petra v Rimu in se poklonil Kristusovemu namestniku na zemlji, ne bo to najlepše Ste-pinčevo maščevanje za zadane mu krivice in najveličastnejše posmrtno zmagoslavje? [kSoravitomi s hriba Ko pripravljajo Titov obisk v Rim Lani je predsednik republike Italije G. Saragat obiskal Jugoslavijo in povabil nato predsednika SFRJ na o-bisk v Italijo. Tito bo predvidoma obiskal Rim letos in tedaj bo nekdanji ministrant iz Kumrovca obiskal menda tudi sv. očeta. V zvezi s tem je posebno zanimiv naslednji članek, ki ga je pretekli teden objavil slovenski tednik ‘‘Katoliški glas” v Gorici. Škof Gregorij Rožman in kardinal Stepinac, oba žrtvi komunistične hudobije, sta si bila tudi v smrti blizu. Umrla sta drug za drugim, škof Rožman 16. novembra 1959, kardinal Stepinac pa 10. februarja 1960. Zanimivo je^ da je bil veliki kardinal po prednikih slovenskega rodu .“Veste — je pripovedoval enemu izmed o-biskovalcev iz Avstrije — jaz bi se pravzaprav moral šteti za Slovenca. Moji predniki so se namreč na Hrvaško priselili s Štajerskega. Pri naši hiši v Krašiču se še danes reče “pri Kranjcu”. Prvotni priimek se je glasil Tepina. Proti koncu prejšnjega stoletja pa so nam neki narodni gorečneži priimek pohrvatili: spredaj so pritaknili črko “s”, na konec pa dodali črko “c” in tako smo se začeli imenovati Stepinac. Za duhovnika me je gotovo izmolila moja svetniška mati. Ko sem bil še ljudskošolski fante, me je v poletju vzela na romanje v Novo mesto. Tam so bili v kapiteljski cerkvi na hribu v glavnem oltarju ostanki mučenca sv. Feliksa. Njemu se je priporočala, da bi postal služabnik sv. Cerkve.” Res je postal, in ne samo njen služabnik, temveč tudi njen spoznavalec, njen mučenec. Bil je prvi škof iz komunističnih dežel, ki je bil postavljen pred sodišče po zadnji vojni in tudi obsojen. Dobil je 16 let zapora. Obtožen je bil, da je sodeloval z ustaši. Kardinal Stepinac je kasneje to krivično obsodbo komentiral takole: “To so trdili o meni, čeprav so dobro vedeli, kakšen je bil moj odnos do ustašev. Med birmovanjem so ustaši dvakrat izvedli name atentat, ko sem zapuščal farno cerkev. Enkrat me je rešila samo prisebnost mojega šoferja. Ustaši so mi ubili brata in jaz naj bi bil z njimi?” Kardinal Stepinac je odklanjal ustaško nasilje, prav tako pa komunizem. Kaj je mislil o slednjem, naj povedo izjave, ki jih je podal nekaj mesecev pred smrtjo že zgoraj omenjenemu obiskovalcu iz Avstrije. Ta jih je objavil v spisu “Meine Pilgerfahrt nach Krašič — Moje romanje v Krašič”. “Eminenca, — je ta obiskovalec dejal —, Titu gotovo ne boste odrekli dobre volje. Rešil vas je jetnišnice v Le-poglavi in dal premestiti sem v Krašič.” “Rešil zapora? — se je nasmehnil Stepinac. — Poglejte skozi okno! Tu v Krašiču me stalno nadzira 60 tajnih agentov, ko dobro vedo, da ne delam drugega kot molim. Če me je rešil Lepoglave, je to storil zato, da je dobil pšenico iz Severne Amerike. Po letu 1948, ko se je sprl s Stalinom, sem postal zanj veliko breme. Leta 1949 so poskušali name izvršiti celo atentat v samem zaporu, da bi me odstranili. Zgodilo se je to med sprehodom po dvorišču jetnišnice. Tedaj sem opazil, da so me počasi zastrupljevalk Nekaj so dajali v hrano, kar je sedaj izzvalo leukemijo j potrebno za večji razvoj večje cialjevalo, da bo nas življenje in raka v krvi. Sedaj bučno kličejo v Krašič svetovne kapa- poslopje in da ima veliko zaupa- borba za obstanek tu na našem citete v zdiavstvu, da ukrotijo bolezen, ki so jo sami iz- nje v te prostore našega mesta, svetu ščipalo bolj in bolj. In če BESEDA IZ NARODA našem hribu na North Broadway cesti. Častitamo ji in veseli smo, da sestra naše krvi je na čelu tukajšnje velike bolnišnice sv. Jožefa. Bog ji naj da vso pomoč na njenem važnem in odgovornem položaju! Častita sestra Pavline Racich je bila zadnja štiri leta upraviteljica velike bolnišnice “Queen of Angels” v Los Angelesu, California. Ima za take položaje že skušnje in ni novinka za take odgovorne službe. To tudi jamči, da bo tudi tu na svojem mestu kot taka. Še preje je bila že na važnih položajih v bolnišnici sv. Jožefa v Elginu, lil., okrog 11 let in nekaj časa tudi v bliž-žnjem mestu Aurora, 111., v St. Charles bolnišnici. Njen še živeči oče Frank Racich še vedno živi na 1202 No. Broadway cesti na našem hribu. Njen brat Frank živi tudi v Jo-lietu. Sestra Mrs. John Mrozek prebiva v bližnjem Plainfieldu, 111., druga sestra Mrs. John Ma-rovič, pa v Calumet City, na južni strani Chicaga. * KAJ JE ŠE KAJ DRUGEGA NOVEGA PRI NAS? — Dosti, največ pa takega, ki bi bilo bolje, da bi se ne dogajalo. Neugodnih novic in dogodkov je vedno več kakor dobrih. Največ pritožb in kislih opazk se čuje v teh časih pfoti vedno bolj naraščajoči draginji. Bi ne verjel, a sem sam doživel, kako nas o-tipava bolj ih bolj draginja na vseh raznih poljih. Prav pred božičnimi prazniki so po živilskih veletrgovinah spreminjali cene raznemu blagu in živilom, da se je občutno čutilo. Cene raznim konzerviranim jedilom so povišali po nekaterih krajih obsežno posestvo, ki se nahaja za kar 20 in več odstotkov. Podob v glavnem delu mesta, pre- sebno mesenine so se podražile, ko ceste cd okrajnega poslopja. | Meso od kakih starih živin, vse Zemljišče se razteza med Chica- žilavo, vmes še polno kosti, pa go in Jefferson cestama. Na Chi- j je drago, da je le kaj. Boljše me-cago cesti je 78 čevljev proče- j so od pitane živine pa še bolj. !ja, na Jefferson cesti pa 108 Kam bo vse to privedlo? Če bo čevljev prostora na širino. To > šlo tako naprej, kaj bo dobro posestvo in zemljišče je kupil od meso stalo o prihodnjem boži-našega znanega rojaka-veljaka ču? Če se draginje in inflacije Mi. Franka J. Gospodarica, za'ne bo ustavilo in omejilo, je res vsoto $125,000. j vprašanje, kako se bodo mnogi Kovačevich je v sosed nem morali s težavami in največjimi Harveyju razpečevalec piva in1 skromnostmi prebijati skozi živ-svoj čas je bil v družbi s tukajš-1 Ijenje. njo United Liquor and Bevera-J Pa tudi vse drugo se draži in ge Co. j cene gredo vedno navzgor in Kovačevich pravi, da je tu navzgor. Zgleda, če se bo to na- Joliet, 111. — Kakor po drugih mestih, tako tudi pri nas razne korporacije in privatni podjetniki vseh vrst povečujejo svoja podjetja, zidajo nove, obsežne stavbe itd. Vse to kaže, da imajo zaupanje v bodočnost, kljub temu, da nekateri napovedujejo, da “business” se nalezuje neke naduhe ter da najbrže, kakor razne okoliščine sedanjih časov kažejo, vsaj nekaj časa ne bo več tako krepko odganjal in cve-iel kakor doslej. Res je, upanja se ne sme izgubiti. Le pogumni ljudje uspevajo in dosegajo uspehe. In od njih je odvisen napredek mest in o-koliških naselij. Našemu Jolietu takih pogumnih mož ne manjka. Še vedno jih je dosti, ki niso pozabili tistega gesla: “Joliet first, then America!” ki je brstel in svetil dolgo doli blizu Rock Island postaje. Naši Slovenci so veliko prispevali na vseh raznih poljih k napredku Jolieta. Naši mladi tu rojeni ta napredek širijo in večajo naprej, vsak po svoje v svojih poklicih in okoliščinah z raznimi podjetji itd. Pred kratkim je znani podjetni Sam Kovačevich, ki biva v bližnjem Tinley Parku, kupil * NOV GROB. — Pred nedolgim je umrl v zavodu za stare ljudi “Americana Nursing Home” po dolgi bolezni rojak Ferdinand Ferlin, star 81 let, ki je bival na 517 Terry Drive. V Joliet je prišel pred 64 leti. Nad 45 let je bil zaposlen v U.S. Steel jeklarni in od leta 1953 je živel v pokoju. Žena Anna mu je u-mrla pred dvema letoma. Zapušča dva sinova, Walterja in Henryja, oba v Jolietu, in dve hčeri, Mrs. Valentino Podnar in Mrs. Emeric Lazar. Zadnja biva v St. Peterburghu, Fla. Pogreb je bil iz cerkve sv. Jožefa. Sorodnikom sožalje, pokojni pa naj počiva v božjem miru! Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj o čem drugem. Tone s hriba zvali.’ Nato je nadaljeval: “Zavedajte se, s komunizmom ni mogoč noben sporazum. Iz njega se reži demon, večni božji nasprotnik. Sam sem imel brez števila prilik spoznati njegov resnični obraz. Kristusova beseda je v njegovem primeru jasna: “Po njih sadovih jih boste spoznali.” In za nas Staro poslopje bodo podrli in pride (kar ni neizogibno) še kaj postavili novo štirinadstropno drugega vmes, ker po vsem sve-cbsežno zgradbo, ki bo stala nad tu nekaj tli, ki zna zaropotati,' en milijon dolarjev. .Spodaj bo- kadar bomo najmanj pričakova-do prostori za razne prodajalne, li, kaj potem? zgorajšnjih nadstropjih pa * DRUGOD PO NAŠI AME- duhovnike velja ona druga: “Udari pastirja” in oni to zna-j Pro£tori za razne pisarne in u- RIKI je tudi dosti novega. Vsa-jo. Mene so odvlekli v temnico naravnost od zahvale po ra£e- |ko uro, vsak dan, teden in ta- sv. maši. Ali ne vidite v vsem tem Satana?” “Vem, da se npr. v Sloveniji trudijo nekateri revčki (mislil je na duhovnike cirilmetodarje) dokazati, da je komunizem bliže evangeliju kot kapitalizem. Izhajajo iz Tako se naš Joliet širi, debeli ko naprej. Nekaj dobrega, veli-v svoji sredi in raste in se veča ko pa tudi slabega. Žalostna so vse na okrog. | norcčila naših varnostnih orga- Naši mlad, tu rojeni se tudi na nov, ki omenjajo, kako nara- zmotne predpostavke, da je komunizem predvsem gospo-!razn^ ^rugih poljih in področ-išča zločinstvo vseh vrst. Nekje darski sistem. To ni res! Komunizem je v službi Kneza te me, je apostol brezboštva. Vse drugo je le krinka za lahko-vernejjudi. Pa prihajajo k meni razni gospodje, “pogli-havce” bi jih imenoval, in me hočejo pridobiti za “novo stvarnost". Najprej je hodil k meni msgr. Rittig iz Zagreba, za njim pa v istem poslanstvu pleterski prior dr. Edgar Leopold. Pa sem jim dejal: “Za nas, gospodje, ni kompromisa. Če verujemo evangeliju in Kristusu, se dvema gospodarjema ne more istočasno služiti. Kot se je sv. Ignacij Lo-jolski lepo izrazil, sta na svetu samo dva tabora, samo dva prapora: božji in hudičev. Zato sem tem poglihavcem v o-braz zalučal: Vi ste dezerterji! Niste mar svojemu škofu v roke prisegli, da se boste kot oficirji na božji strani borili jih dvigajo in prihajajo v o- krivda za to? Kje? To se zdi, spredjena častna mesta in polo- da vsi premalo preiskujejo. Veža j e. Zadnjič sem omenjal neka- liko navdihov za nerednosti in tere, ki so na važnih uradnih i zločinstva zaneso v glave zlasti političnih položajih. Danes pa naj omenim častito sestro Pavlino Racich, redovnico reda frančiškanskih sester Presv. Srca Jezusovega. Ta častita sestra je bila nedolgo tega izvoljena in imenovana za upraviteljico tukajšnje velike bolniš- mladih ljudi, ne v vse, v mnoge pa, prikazi s slikami in drugim. Prikazujejo jih, zraven pa ne povedo dovolj efektivno, kaj je prav in kaj ne. V mladih glavah pa ostane mnogo, ki potem daje mladim navdihe za to in ono. , To vse vodi in ustvarja nice sv. Jožefa, ki se nahaja na čudno bodočnost. Pismo misijonarke Kristine Mlakar iz Zambije CLEVELAND. O. — V Ameriški Domovini od 12. jan. je izšlo poročilo o novi slovenski laični misijonarki profesorici Kristini Mlakar, doma iz 11-članske družine v Bohinjski Češnjici. Teden dni kasneje, 19. jan., pa je Ameriška Domovina priobčila iz Anglije pismo njenega brata Janeza, jezuitskega bogoslovca, ki se prav tako pripravlja na misijon v Zambiji, v katerem nam je popisal svojo pot iz Maribora na Angleško in prve vtise, zlasti kako prisrčno ga je bila sprejela Rehbergerjeva slovenska družina v Bedfordu. Danes objavljam prvo Kristinino pismo iz Zambije, napisano po njenem prvem mesecu bivanja v zambijskem misijonu. Takole piše: “Končno sem le prispela v svojo misijonsko domovino. Nekateri mogoče mislijo, da si želim pustolovščin, pa to ne bo držalo, saj mi v resnici manjka za kaj takega junaštva. Ko sem hodila še kot otrok v bohinjskih hribih po vodo, sem drgetala na bolj strašljivih krajih, toda šla sem naprej. Tako so me vzgojili da se ne vračam.” “Iz Bohinjske Češnjice me je pot pripeljala na ljubljansko u-niverzo, kjer sem diplomirala iz matematike. Več let šerp vzgajala in poskušala reševati prob leme mladostnikov. Moje brezskrbno življenje pa je vznemiril o. Kokalj s svojim povabilom v Afriko. Tako sem zapustila domače in prijatelje ter odšla študirat angleščino med Angleže. V Anglijo je prišel za menoj tudi moj brat Janez, ki se je tudi odločil, priključiti se zambijskemu misijonu. Pod streho naju je sprejel dobri župnik g. Bergant m pa misijonska družina g. Miha Rehbergerja.” “Sedaj je za menoj že prvi mesec mojega bivanja v Zambiji. Življenje mi poteka kot doma. Razloček je le v tem, da sem tu med ljudmi iz vseh koncev sveta. S pravo Afriko pa sem se srečala šele te dni, ko sem začela s svojim delom kot profesorica na katoliški moški gimnaziji v župniji Matero v Lusaki.” “Pred mojim odhodom 'v Afriko sem se za nekaj ni ustavila v Sloveniji. Se enkrat bi bila rada uživala ob pogledu na belo snežno odejo... Ob tej priložnosti sem obiskala tudi družine tukajšnjih oo. misijonarjev; srečala pa sem se tudi s premnogimi misijonskimi prijatelji v domovini. Zelo me je ganila ter mi postala v veliko moralno podporo velikosrčnost zlasti mladih misijonskih prijateljev v Sloveniji.” “Na letališču v Lusaki so me sprejeli kar štirje co. misijonarji, med njimi je bil tudi o. Nikola Sipušič, s katerim sem se bila srečala že v Angliji. Z vsemi slovenskimi kakor tudi hrvaškimi oo. misijonarji sem prežive-la prijetno silvestrovanje v našem tukajšnjem m i s ijonskem laičnem domu (centru), kjer živiva z Zinko (Herzog, prvo slo-laično. misijonarko Ruda Jurčec: Skozi luči in sence. (Tretji del) V opremi arhitekta Marjana Eiletza je pri Editorial Baraga v Buenos Airesu izšel tretji del spominov Rude Jurčeca, ki obsegajo obdobje od leta 1935 do leta 1941. Pisanje spominov ni lahka stvar. Človek jih piše iz srca, težko jih je zapisati le s hladnim razumom. V tem je na j večja nevarnost pisanja spominov. Zdi se mi, da se je pisatelj Jurčec to pot tej nevarnosti mnogo boljše izmikal kakor v drugi knjigi. Pogled v revijo Beseda, ki ni imela dolgega življenja, mimohod mnogih pisateljev in pesnikov je sila zanimiv začetek. Zanimiva in dobro podana je v tem delu muka pisatelja, ki je pisal knjigo o dr. Janezu Evangelistu Kreku. Ob njej zadene še v osebnost dr. Korošca in ob njegovo internacijo. Zdi se mi, da so prav te strani najboljše v knjigi. Introibo ad ... pričenja pisatelj to knjigo. Morda bi jaz dodal ... altarem artis. Občutek imam, da je prav v tem času umetnost primaknila pisatelju Jurčecu pero bliže. je posebno pri francoski agenciji vrh v masonskih' rokah. Tudi pri Avali gredo niti v to mrežo. Reorganizacija slovenskega tiska, rojstvo Slovenskega doma, revolucije v Španiji in odmev knjige pisatelja Gideja Vrnitev iz Rusije. Posebnost pisatelja Jurčeca je, da v širok okvir velike zunanje politike trpa osebne spomine, včasih le prebliske, drobne odmeve od nekod. Spominom daje to posebno pestrost, toda včasih tudi nejasnost. Občutek imam, da se prižigajo in ugašajo žarometi. Ni se mogoče ustavljati ob posameznih poglavjih. Spomini pisatelja se pomude ob Muenche-nu, ob obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana v Beogradu, ob blejskem sporazumu, ob Hitlerjevem napadu na Poljsko in ob Koroščevi smrti. Tu se pričenja začetek našega konca. Puč v Beogradu, bridka cvetna nedelja, Italijani v Ljubljani, nemški napad na Rusijo in gošarstvo pri nas. To je vsebina tretje knjige spominov na grobo podana. Jur-čecevo pero je spretno, pozna se mu francoska šola in široka razgledanost. Mnogo nastopajočih oseb sem osebno poznal. Morda se moji spomini nanje za to in ono posebnost razlikujejo, toda dejstvo je pač, da so vsaki spomini osebni. Včasih grenak spomin zamegli pravi, resnični o-braz osebe — vesel ga morda preveč ožari. Tako, kakor sem že Dopisnik francoske agencije zapisal: Po moje je ta tretja HAVAS, dopisnik Avale v Beo-'knjiga objektivnejša, kakor je gradu. V tem delu so slike in!bila druga. skice Koroščeve osebnosti, skri-j Njena velika cena je v živah-te politične igre in spoznanje, da nosti opisovanja. Ni suhih stra-" j ni, vse je gibanje, prepleteno z sliki naju vidite z družino tu-'mnogimi liričnimi vložki. Nekoč kajšnjega inženirja, ki je Studi-'sem že zapisal, da ima Jurčec ral v Ljubljani. Zinko boste naj- iep slog in lep jezik. Ob tej tret-brž težko prepoznali. Kot vidi- ji knjigi moram to ponoviti, te, se je oblekla v zambijsko o-' Gotovo spomini niso zgodovi- rta, so pa dragoceni drobci, mimo katerih noben zgodovinar ne blačilo. Vam je všeč?” Zanimivo pismo, ali ne? J. S. more. Morda bo moral tem in onim dogodkom, tem in onim o-sebam dati več luči — morda j več senc, prepričan pa sem, da Vabilo na občni zbor CLEVELAND, O. — Odbor Štajerskega kluba vljudno vabi(bo vsak zgodovinar pregledal svoje člane na redni občni zbor tudi te strani, ki nam jih je v nedeljo, 22. februarja 1970, ob zdaj pisatelj razgrnil v svoji pol treh popoldne v Baragovem j tretji knjigi. Mislim, da bo knji-domu na 6304 St. Clair Avenue.Iga na razpolago v obeh Sloven-Odbor naproša vse člane, da skih pisarnah, v Clevelandu in se letos zares udeležijo in pride- Torontu. Do zdaj, ko tole kratko jo s svojimi predlogi, željami in poročilo pišem, pošiljke še niso morebitnimi novimi idejami, ’ prišle. kar bo v korist in napredek | Knjiga je vredna branja in kluba. Seveda bo z vašimi gla-' razmišljanja. Vsaka knjiga, v sovi izvoljen tudi novi odbor za kateri je preteklost ponovljena, leto 1970. j odpira spoznanja, nova gledišča Po občnem zboru bo priprav- in razkriva odnose, mimo kate-Ijen prigrizek. rib smo nekoč morda preslepo Pridite vsi! Odbor ' šli. Karel Mauser Uveljavljanje Slovenca v rimskem javnem življenju venski hotelir v Rimu, je bil tokrat od Vikarijata imenovan za predsednika komisije, ki je ocenjevala najuspešnejše storitve udeležencev nagradnega natečaja “Natale a Roma” — Božič v Rimu (božične jasli in drevesca vjv javnih lokalih v Rimu), Nate-Zambiji. Op. p.) Na priloženi- čaj je razpisal rifnski Vikarijat, vensko Gospod Vinko Levstik, slo- skupno s turistično ust: E.P.T. in z rimsko občino, s tem propomogel k čim mu oživljenju božičnega v ja v večnem mestu. Gornja slika nam kaže slovenskega rojaka, kako skupaj s predstavniki omenjenih ustanov podeljuje nagradna odlikovanja v dvorani “Protomoteca” na Campidogliu. AMERIŠKA DOMOVINA, KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar “Ne govori!” Tone je umolknil in se je jezil zaradi poti, ki je bila posuta s tako grobim kamenjem, da je Hanca težko hodila s svojimi majhnimi, trudnimi nogami... Postala je nenadoma, oči so se ji bile zdramile. Kaj ni to tista pot? Poznajo se še sledovi njenih in njegovih korakov ... Tod sta hodila, da, prav na tem mestu sta postala, roka se je oklenila roke, tako tiho sta govorila, naravnost iz srca; mehke in čiste so bile besede, da bi ne oskrunile čiste ljubezni... “Dalje, Hanca! Še malo, komaj še pol ure, pa bova doma!” To je bil robat, tuj glas, ni bil njegov! “Kam?” “Domov, Hanca! Daj, primi se me za roko!” Stopila je, dihala je težko; motno in mučno ji je bilo v glavi, rada bi že legla, zatisnila °či. .. Počasi sta romala v hrib. Daleč za njima, izpod fare, se je oglasila hripava pesem. Učitelj se je vračal domov s težkimi nogami in veselim srcem. Adijo, pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko!...” Hanca se je spoteknila in padla na kolena. “Ej, Hanca, Bog s tabo!” Tone se je sklonil in jo ie Vzdignil. “Ne zameri, Hanca, otrok, rahlo te bom držal!” Vzel jo je v naročje kakor otroka in je stopal varno in z velikimi koraki. “Okleni se me okoli vratu, laže ti bo!” Položila mu je glavo na ramo, misli so se ji zmedle in zaspala je težko spanje brez sanj. Četrto poglavje. I Veliko veselje je zavladalo v globeli. Mate Kovač, tujec in umetnik, ki je propadel sramotno z vso svojo slavo in umetnostjo. Potikal se je po svetu, sam sebi v nadlego, drugim na kvar... Na pomlad je bilo, ko je brstelo življenje za hribom in se je svetilo od daleč čistejše nebo; v globeli je kopnel sneg. S kukavico je prišla vesela Vest in se je raznesla po globeli bolj glasno in bolj radostno nego kukavičji klik. Učitelj je Pozdravil Amerikanca v krčmi z veselim smehom in rdečim obrazom, kakor da ga je bilo doletelo nekaj zelo prijetnega. t “Ali si videl? Kaj ti nisem Povedal? Spotaknil se je in je Padel, pa ne bo nikoli več vstal ■— zato ker je porojen iz globeli!” “Kaj je z njim?” “Bog vedi! Kaj je z drevesom, kadar usahne? Njegov čas je prišel! ... Globo.ro je padel, do tal se je ponižal! Pisal je župniku tako klavrno pismo, da bi se človek razjokal od sramu' Strmoglavil je zelo hitro, veseli tant s svojo žametno kamižolo; 2daj se potika bogvekod in strada...” Amerikanec je pogledal temno. “Tebe veseli ta reč?” “O, reč sama ob sebi ne! Celo Žalostna je, če jo človek do dobrega preudari... Ampak za-radi teorije! Nobeden, ki ima v P"sih ta zrak iz globeli, nobeden ga ne reši več! Kdor je gledal puste, prstene obraze, jih ne ’abi nikoli več in naposled je : 4i njegov obraz pust in pri-sten ... Kdor je zrasel v teh mr-Hih sencah, ne more živeti v soncu! — Taka je stvar in zato me veseli, da je bil Mate tako Prijazen in mi je odprl teorijo!” Amerikanec se je zamislil; temna segaca mu je bila legla na obraz; poslušal je komaj napol, zakaj v srcu se mu je zbudila neprijetna slutnja, strahu podobna. “Jaz sem želel —” je odgovoril zamišljen — “želel sem, da bi se mu godilo dobro na svetu ... Morda ni bila poštena ta želja ...” S srepim polzatisnjenim očesom mu je pogledal učitelj v obraz. Polagoma so se mu ustnice širile in naposled se je zasmejal razposajeno. “Ah... glej!... Ne bil bi si mislil, da si tako premeten.. . Še samemu mi ni prišlo na misel kaj takega... Siromaka bi imela rada, objokanega, pomoči prosečega — to si pač mislil? In zdaj ti ni prav, ko je loputnil nenadoma z višave! ... Spoštoval bi tvojo bistroumnost, če bi ne bila tako nečedna.” Amerikanec mu je pogledal v obraz in je nalahko potrkal po mizi s stisnjeno pestjo. “Ali bi se rad pomenil z mano, šolmešter?” Učitelj je povesil oči, odmaknil je stol in je umolknil... Segel je kukavičji glas do Matejevega doma. Oče je sedel za mizo, ko je pripovedoval nekdo na pragu; kodi aj da je trenil z očesom. “Slabo se mu godi, pravijo!” In obraz na pragu je poizkušal, da bi se nabral v skrbne in žalostne gube, toda v glasu, na licih je trepetala radost. “Sam si je kriv, sam se je zavrgel!” Komaj za hip je šinila misel nekam daleč, se je zgenilo v prsih nekaj mrzlega; toda bilo je kakor bežna senca, ki švigne pod poletnim oblakom preko mirnega polja.. . Pogledal je proti nebu in je bil vesel kopnega vremena. Materi se je zbudilo kakor spomin, zavzdihnila je. “Bog ga varuj, — sam si je kriv!” Otopela je bila v srcu žalost, komaj v sanjah je še zaskelela rana... Razlegel se je glas po vsej globeli, poslušali so in radost jim je zasijala na obrazih. “Glejte! Odtujil se je, potujil, zato se je izgubil! Nikoli ni bil nič prida, nezaupen in potuhnjen je bil njegov obraz!” Cerkev sama, siromašna in polurazpala, kakor je bila, se je belila svetleje v spomladanskem soncu; tudi do nje je bil segel žarek radosti in veliko oko zvonika je strmelo v globel s topim zadovoljstvom ... Hanca je šivala za mizo, ko se je vrnil oče iz vasi. Bolj suh je bil, zelo že sključen in siv; nagubani obraz se je smehljal veselo. “Kaj si že slišala, Hanca? Tako se j c zgodilo, kakor sem rekel! — Ali se še spominjaš na Mateja; na tistega Mateja, umetnika?” “Še se spominjam nanj ..” “No, izgubil se je, slabo se mu godi!” Hanci je padlo delo z naročja in vstala je; v suhih, bledih licih se je prikazala kri. “Slabo! Župnika je prosil miloščine pa ga je prav tako nagnal, kakor takrat, ko je prišel k njemu s svetnikom!” “Kje je Mate?” “Bog vedi kje! Po svetu se potika, pravijo, in nima kamor bi glavo položil.. .” “Kdo je povedal to novico?” “Stopi na cesto; pove ti to, kdor pride mimo ... Kaj še nisi pozabila nanj?” Videl je, kako je zasijala v njenih očeh mokra svetloba in kako so nenadoma vzplamtela lica .. . (Dalje prihodnjič) ------o------ Tito na poti po Afriki organizira neuvrščene BEOGRAD, SFRJ. — Ko je Tito napovedal svoje potovanje po Afriki, je svet ugibal, kaj pravzaprav hoče doseči s svojo potjo. Ko je že bil na poti, je kmalu postalo jasno, da je šel tja bolj kot turist in ne kot politik. Najbrže se je naveličal o-stre letošnje zime in se pravi čas umaknil na jug. Seveda je moral dati potovanju uraden značaj. Našel ga je v ideji, da je čas za novo mednarodno konferenco neuvrščenih držav. Ideja mu je prinesla slavo in pomen pred 10-15 leti, potem je pa začela odmirati, kar je prirodna posledica boljših odnosov med Washingtonom in Moskvo. Čim manjša so trenja med Ameriko in Sovjetsko zvezo, tem manj so potrebne organizacije neuvrščenih držav. Tita boli še druga stvar: .Ne more pozabiti, kako majhno je bilo med neuvrščenimi državami razburjanje radi vdora čet Varšavskega pakta v Češkoslovaško. Tito je mislil, da bo večje. Sedaj se mu v Kremlju posmehujejo, saj bi morale prav neuvrščene države najbolj rohneti proti vdoru, pa niso. Ko je Tito premišljeval o vsem tem, je prišel do sklepa, da je treba sklicati novo konferenco neuvrščenih, da ideja o neuvrščenosti ne bo čisto pokopana. Nastalo je vprašanje, kje in edaj naj bo konferenca. Titovi diplomat j e so se razgovarjali z vsemi 65 državami, ki so kdaj bile na dosedanjih konferencah.! Ko je Tito dobil odgovore, je, mislil, naj bo konferenca kje v; Afriki, čas zanjo naj se pa dolo-1 či pozneje. In tako jo je mahnil na pot’v Afriko ravno takrat, ko: je vreme v Jugoslaviji najbolj zoprno. Iskanje mesta za konferenco ni bilo lahka stvar. Med vsemi mesti bi bil menda še naj-! bolj pripraven Dar-es-Salaam v Tanzaniji, tako politično kot ideološko. V tehničnem pogledu bi bila pfipravnejša Addis Abeba, pa drugače ne odgovarja. Abesinski cesar je še zmeraj prevelik prijatelj ZDA., njegov režim je preveč diktatorski, Eti-' opija pa ni priljubljena med A-rabci, ker je pretežno “krščanska” dežela. Tito in Nyerere iz Tanzanije sta se sporazumela, da naj se v aprilu sestane vseh 65 zunanjih ministrov iz držav,1 ki bi se udeležile konference in dogovori vse formalnosti, predvsem pa sporazume o programu.! Titu je še zmeraj ostalo dosti1 časa, da si je povsod, kamor je prišel, privoščil odmor in ogledoval prirodne lepote, pa tudi živalstvo in rastlinstvo. V tem' oziru je posnemal ameriškega državnega tajnika Rogersa, ki se je na primer v Keniji zanimal posebno za slone. Naravno! Saj v Keniji vedo, kaj sloni po- menijo za ameriško politiko. Za- je moral sam glavni tajnik Brež-izvajanje civilnih pravic v po-to je Kenyatta poskrbel, da je njev ostro nastopiti proti tej Rogers videl najlepše vzorce a-friških slonov, ki so pa bili men da res krasna divjačina. V Sovjeliji so začeli ovirati menjanje služb MOSKVA, ZSSR. — V Sovjetski zvezi obstoja zakonodaja, ki ne dovoljuje, da bi se delavci svobodno premikali od tovarne do tovarne in iskali boljše plačana mesta. Vendar so zakonski predpisi zgubili svojo veljavo. Kršitve so v navadi in nihče ni radi tega zapostavljen. Razvada hitrega menjavanja služb se je sedaj tako razpasla, da že dela škodo sovjetskemu’ gospodarstvu. Vpoštevati je treba, da v Sovjetski zvezi raste število novih tovarn hitreje kot število novih delavcev. Delavcev torej primanjkuje, zato pa ni ravno težko dobiti novo delo. Delavci se tega položaja zavedajo in ga pridno izkoriščajo. To se je že tako razbohotilo, da razvadi, kar je menda storil na decembrski seji glavnega partijskega odbora. Njegov govor še ni bil objavljen, toda v Kremlju ne zanikajo, da je Brežnjev o tem govoril. Aparatčiki so naravno Brež-njeva takoj ubogali. Vse tovarne so dobile nalog, da naj delavce, ki pogosto menjajo službe, pošiljajo kar naprej na “izbrane fa-brike”, to so verjetno take, kjer je delo težje in slabše plačano. Dalje ne morejo taki delavci dobiti prvo leto nobenega povišanja plače, nimajo tudi nobene pravice do obrobnih koristi. Število tovarn, ki morejo spreje^-mati take delavce, pa ni preveliko, kar zopet dela težave “premikačem”. Fanetta naletel na zid WASHINGTON, D.C. — Leon Panetta, 30 let stari odvetnik iz Kalifornije, je bil do preteklega ponedeljka direktor oddelka za gledu šolstva. Mladi liberalni republikanec je bil proti “okoliškim” šolam in se je gnal za prevažanje šolarjev z busi iz okoliša v okoliš, da bi bila dosežena integracija šol. V Kongresu za prevažanje šolarjev ni prave podpore, tudi predsednik Nixon se je izjavil proti temu. Tako so v Kongresu začeli pritiskati na odpustitev Panette, vendar je ta vtzrajal, dokler je užival podporo tajnika za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo Roberta H. Fincha. Ko je ta začela kopneti in je Panet-ta, kot je dejal na tiskovni konferenci, “naletel na zid”, ko se je obrnil na Belo hišo, je Panetta odstopil. Časnikarjem je dejal, da je prepričan, da je bil Nixon v svojih načrtih, “privesti nas skupaj” iskren in je nemara še vedno, “toda cilj tistih okoli predsednika je dobiti prihodnje volitve”. S tega vidika pritiskanje k prevažanju šolarjev ni priporočljivo. Naznanilo in JZah-Vala 'A globoko žalostjo v naših srcih naznazijamo, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče, MARTIN ROMIH Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu 11. januarja 1970. ilojen je bil 3. avgusta 1883 v št. Juriju na štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1913 Pogreb se je vršil 14. jan. iz pogrebnega zavoda Jos. žele i« sinovi v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je pogrebno sv. mašo daroval lather Victor Tomc. Potem pa smo truplo pokojnika prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili v družinsko grobnico k večnemu počitku Pokojnik je bila član društva Naprej št. 5 SNPJ, SMZ št. 3 in društva upokojencev na Holmes Ave. S tem se iskreno zahvalimo Father Victor Tomcu za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano pogrebno sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so daroval* za vence cvetja, vsem, ki so darovali za sv. maše in razne dobrodelne namene. Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnika prišli kropit in molit ob njegovi krsti; vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in vsem, ki so pokojnika spremili na pokopališče.—Hvala vsem, ki .so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo na pokopališče. Srena hvala pogrebcem, sorodnikom in članom društev ki so nosili njegovo krsto. Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči, posebno pa Mrs. Magdalena Dobnikar in Mrs. Dorothy Žagar. Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. žele in sinovi za vzorno ureditev vseh pogrebnih priprav in za vso izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost. Ljubi mož in dragi oče, počivaj v miru vtej blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Za vse dobro, ki si ga storil na tej zemlji, Te pa se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in bo BOG obilno poplačal v novem življenju, hvaležnostjo v naših mislih in molitvah! Mi Žalujoči: Cleveland, O. 19. februarja 1979 LUCIJA — soproga LUCILLE — hčerka OSTALO SORODSTVO EDEN OD MODERNIH — David Smith, eden od največjih kiparjev sedanjega ameriškega rodu, je stvaritelj tegale čudnega voza "Wagon lil”, zvarjenega iz jekla. Kupil ga je industrialist Donald J. Hall za Crown Center, vzorno mestno naselje v Kansas City, Mo. Nemčija protestira proti sen. Mansfieldu BONN, Nem. — Kot je dobro znano tudi v Nemčiji, vodi senator Mansfield skupino naših senatorjev, ki bi radi videli, da ZDA čim preje umaknejo svoje divizije iz Nemčije. Nemški politiki so o tej zadevi molčali. Sedaj se je oglasil nemški vojni minister Helmut Schmidt ih' javno protestiral proti tej ameriški želji. Svoje stališče je utemeljeval š tem, da so ameriške divizije najmočnejša obramba vse zahodne Evrope proti Sovjetski zvezi in njenim satelitom. Kakor hitro bi se podrl ta obrambni zid, bi se spremenila vsa evropska, pa tudi mednarodna politika. Zato Nemčija nikakor ne more pristati na ameriški predlog, kadar bo uradno stavljen, kar pa še ni. Drugi člani vlade se o tem predmetu še niso izjavili. --- o------- Posebne naklade NEW YORK, N.Y. — Mestne in okrajne uprave v ZDA nabe-ro skupno na raznih posebnih nakladah na motorna vozila letno 4.5 bilijona dolarjev. V to vsoto niso vštete mostnine, bro-dovi in cestnina. DELO DOBIJO DELO DOBE Uradnico za tipkanje, vlaganje, inventurne zapiske. Obrobne kfl-risti, stalno delo, oglasite se osebno. Žensko za tovarniško delo, zlaganje in inšpekcija, odlični delavni pogoji. Moški za delo na opločnem traku. Skušnja nepotrebna, vas izučimo. Oglasite se osebno. ADVANCE PLATING CO. 1530 E. 40th St. Cleveland, Ohio 44103 (36) dobijo dala Čistilka Iščemo čistilko za lepotični salon, 5 dni v tednu. Kličite CH 1-8383. PIERRES BEAUTY SALON 210 Buckley Bldg. 1501 Euclid Ave. (10,11,12,17,18,19 feb) Gospodinjska pomočnica Iščemo zanesljivo žensko za splošno gospodinjsko delo, nič pranja. En dan na teden. Znanje angleščine nepotrebno. Kličite 371-3072 po 5. uri pop. . —(36) MALI OGLASI ~ Pes zgubljen Zgubil se je črn pes, mešane pasmi, srednje velikosti, 19. januarja, v bližini E. 77 m St. Clair Ave. Kličite 431-5898. •-(35) V Nottingham Naprodaj je 6-sobni bungalow, garaža. Se lahko takoj prevzame V Chesterland, Ohio Lot naprodaj 197 x 450, tla-kana cesta in plačana plinska napeljava. Zmerna cena. KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. Pohištvo naprodaj Se selimo v Californijo in prodamo 4 sobe pohištva v dobrem stanju po zmerni ceni. Oglasite se v soboto ali nedeljo na 18601 Locherie Ave., Euclid. —(37) Naprodaj Zidana hiša za 2 družini, 5-5 z dodatnim lotom (extra), blizu Holmes Ave., in cerkve Marije Vnebovzete, samo $19,200. Vprašajte za Ann Bowers. BOB ANDERSON REALTY 531-2345 (36) Car st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZD ELO V AL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15415 Waterloo Ud. IV l-USI JAN PLESTENJAK: H E R O D E Z i m “Saj me imaš rad?” je mehko in nežno vprašal Tončka. Da je otroka nalagal, mu je bilo hudo in zdaj mu je odleglo. Tonček mu je bil prijazno in otroško vdano pokimal in s tem več povedal, kot da je kopičil besede v jecljajoče stavke. In zgodilo se je tedaj, da ga je oče pobožal in še po rami potrepljal. “Si že priden, v nedeljo pa ne bom pozabil.” Te besede so bile za Tončka slajše kot Vipavkine fige in Žužkove žemlje. “Danes bomo kurili,” je še slišal in nehote šel za očetom. “V dveh, treh urah bo pa požgano,” se je silil Tone, ko mu je Neža pomagala snemati izpod strehe na dolgih drogih nasajene železne mačke. “Če tudi ne!” se je odrezala Neža, preveč živo se je spominjala prejšnjega dne, ko se je trapila s hosto, da ji je sapo jemalo in da se ji je pred očmi meglilo. Tone je obmolknil. Bal se je, kdaj ga bo vprašala, kako in kaj misli z ajdo. Odlašati ne bo smel, drugod so že posejali. Zažgali so na vseh konceh in suha hosta je bila hipoma v plamenih. Z železnimi mački so goreče vlake vlekli navzdol in se v vročini kar topili. Tonček se je držal očetovega drpga in le, kadar ga je preveč palilo, se je odmaknil in si z rokavom brisal pot od dima in pepela, ki se je dvigal izpod grabečih mačkov, pa mu je bil obraz črn. Tudi CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP BABYSITTER My home. 3 children. Ages 2, 4, 6. Oak Park area. Ph. 386-2971 (35) Tone in Neža sta bila vsa sajasta, nista pa utegnila, da bi se obrisala, goreče vlake je bilo treba razvleči po vsej njivi. “No, če je pa kaj kač na njivi, danes jih bo pa precvrlo,” je pomislila Neža, ko se je spomnila, kako se je včeraj strupenka prevalila čez Tončkovo nogo. “Ti, včeraj se je pa gad prepeljal čez Tončkove noge. Slabo mi je prišlo, tako sem se ustrašila.” Ni mogla zamolčati, spet pa ji ni prišlo nič pripravnega na misel, da bi pretrgala moreči molk. “Kaaj?” je zategnil Tone in se delal, kot da ga je strašansko prestrašlo. Obstal je in potegnil mačka iz plamena in povedati mu je morala natančno, kako je bilo. Se tisto dopoldne sta požgala hosto in njiva se je zdela kot razgrnjeno pogorišče. Tu in tam se je še kadilo, od ogorka se je zdaj pa zdaj obliznil plamenček, ponekod se je vnel posušen in CHICAGO, ILL. MALE HELP WE NEED ARCHITECT GRADUATES Opportunities are Open for ARCHITECTS or PLANNERS in the Phoenix office of a major architectural and planning firm. Our work includes significant architectural and planning commissions in Arizona, Massachusetts, Nevada, California, Colorado, Montana, New Mexico and Hawaii. All personnel are afforded a wide variety of job experience in all aspects of architecture & planning. Send resume to: (602) 264-5503 Flatow-Moore-Bryan & Fairburn, Inc. 3800 N. Central Ave. Suite 1017 Del Webb Building Phoenix, Arizona 85012 (36) BUSINESS OPPORTUNITY FOR SALE BY OWNER. DRY CLEANERS Long est. steady neighborhood trade in heavy traffic area. Illness forces sale. 486-9245 (35) REAL ESTATE FOR SALF Palatine—Owner. 7 yr. old bi-level, 4 bed., IVz bath-large fam im. & kitchen. Extras, 2 car gar. $34,900. Buyer could assume 5’/4% mtge. 241 N. Dean Dr. 359-2228 (35) INTERCOSMOS — Ruski inženirji sestavljajo raketo Intercosmos, katero bodo porabili za raziskavo sončnih ultra-violetnih žarkov in njihov učinek na gornje plasti ozračja. osmojen plevel, da je zadišalo po sladkem soku, po mleku iz stebel osata in po pečenih glavicah še nezrelih plodov. Ob robeh njive je Tone še razkopal, kot da se: mu je strašno mudilo posejati. Pri vsakem zamahljaju ga je zbodlo, ni se pa mogel domisliti, kje bi dobil semensko ajdo. Neža je vedela, kaj ga muči vselej molčala, kadar se je v Tonetu oglasila stara strast. Ogibala se je ljudi, ker je čutila, da je za vsak bore pomenek z moškim ljubosumen. “To je pa res, pa še tako mlada!” jc zatrjevala Drajnarica, ki bi se bila že zdavnaj rada omožila, pa se ji je vselej spakedralo. Sama je tako rekla in zato jo je in je molčala. Saj bi šla domov, Dolinarjev Tomaž, še zmerom pa Adamovec je že posejal in še sam si je moral semena dokupiti. Popoldne je Toneta nenadoma zmanjkalo. Kopal je na njivi, tam rovnico pustil in izginil. “Bog pomagaj, ali ga je spet v Loko neslo?” je Nežo zaskrbelo, ko je prišla kopat. Tonček ji, je pomagal, se trudil in mučil, pa ga je očetova rovnica kar zanašala. “Joj, kako si močan!” ga je hvalila mati, Tončku je pa lilo po licih in mu polzelo za vrat. Večerilo se je že in na Osolniku je odzvonilo, Tonček in Neža sta pa še zmerom molila. “V čast sv. Florijanu, da bi nas varoval ognja, večnega in časnega: oče naš...” je počasi izgovarjala, da jo je mogel dohitevati. “No, tole me je pa upehalo!” jo je zmotil Tone s hudo utrujenim glasom in odložil koš. “Jaz sem pa že tako mislila, kam te je neslo!” “Do Rožnika! Jutri bova sejala. Štiri mernike sem jo dobil,” se je pohvalil in glas mu je bil zveneč, kot da hoče dodati še to: “Viš, ajde sem ti pa le prinesel; nismo še tako na koncu. In to ti je hribovsko seme pa ne ravansko.” Tone se je oprijel grunta z vso trmo, toda goličave so ostale goličave in kostanjevi parobki so še zmerom glasno očitali in obtoževali, čeprav so jih obrabljale tenke in visoke mladike. “Vse pa moram z rokami!” se je pridušal, kadar ga je že krivilo in dušilo. “Vole in konje si imel, samo ‘hi’ si zavpil in so ti potegnili iz grape, pa če so se kolesa do pest udirala v ilovico!” se mu je oglasilo v srcu; za trenutek ga je zgrabilo, da bi se pognal v svet, pozabil na grunt in na sramoto, kajti to je občutil zlasti ob nedeljah. Težki gruntarji so se ga nekam izogibali, bajtarjem je bil še zmerom premočan in marsikdaj je obvisel na njegovem obrazu čuden pogled. Privoščil mu je ponižanje in sramoto, pomiloval pa Nežo in Tončka, ki sta bila zdaj skoraj vsako nedeljo z njim. Edina spremljevalca in edina družba. “Poglej ga no, kako se je drži kot bi bila še na oklicih,” je menil Kamnar, Fojkarjev Tine se je pa namrdnil, rad je včasih pogledal za Nežo. “Saj se je tudi lahko. Ne vem če bi se mu še katera pustila pretepati in nazadnje pa na taki groblji živeti z njim. Tudi z zlatom ne preplačaš Neže. Nak!” “Mica, kar kmalu se zasukaj zatorej si pa že, da ga boš lahko dobila,” se je poslovil Kamnar. “Takih, kot je Tomaž, imam po pet na prst in bi me bilo sram, če bi se taka vesa metala za menoj!” “Tomaž, vidva sta si pa precej časa v laseh. Nekaj ni bilo prav, Bog ve, če se ni kdaj spakedralo,” jo je zasukal Fojkar. “Kaj še!” je zamomljal Tomaž in mu je bilo žal, da se je lotil Mice. Pozabil je že, da zna biti strupena. “Pa srečno!” se je poslovil od obeh gospodarjev in | zavil proti Osojam in prebite. Konškarja. Razločno je slišal kako se je ponorčeval in kako se je Neža zasmejala. “Ta bi se pa oženil, pa če bi mu pripeljali slamnato babo!” Tomaž bi mu jo bil rad zasolil in jo mu zaradi grunta pogodil, pa se je bal pesti in pa zaradi Neže mu je bilo nerodno. Tako sta hodila od maše in Tonček se je večkrat posladka s figami in Žužkovimi žemljami. “Če bo pa tako, bo kar pri jetno!” si je zatrjevala Neža in •samec, tudi zdaj podražil. “Ti, Micasta, kdaj se ti je zadnjikrat spakedralo?” Kvatrni teden, malo prej, ko se je tebi kar petkrat, deša de-šata,” jo mu je zarobila Drajnarica. “Kako pa veš?” se je zanimal Fojkar, tudi okoli Fojkarjevih oken se je Tomaž smukal, pa so bila zmerom pretrdo zaprta in čim bolj mehko je prosil, moledoval in se slinil, tem bolj gluha je bila kamra, tem huje se je pa zaganjal pes, da se je hlapec prebudil. Tomaž je bil urnih nog, odpetal jo je, kajti hlapec bi ga bil prav gotovo nalomil. Preveč je bil hud na ponočnjake, vsak , r IN FULL BLOOM I THROUGH SUNDAY MARCH 8th 27th ANNUAL CLEVELAND HOME and HOWERSHOW PUBLIC AUDITORIUM DAILY AND lUNBAYt -11:00 A.M. Visitors idmittod diilj ’til * P.M to »o|oy the •ntire show. Sundsjs 'til 7 h.M. mu je bil tatinski plašur in prebito namazan štekljačar. “Jaz pa da bi ne vedela. Saj fantje sami povedo, da se mu nobena ne oglasi in da ga izpod okna še pastirji zapode, kaj šele, če se oglasi hlapec. To ti jo ucvre! Kar čez njive. Gospodarji pa otroke dolže! Ha, ha!” (Dalje prihodnjič) SEALY SLEEP TIGHT SALE You could navs20 more for a mattress as firm as this Sealv Health Guard GOOD ANYTIME ADVANCE SALE TICKETS| $1.25 ADVANCE TICKET SALE ENDS TUESDAY — FEBRUARY 24th ■..—i. BUY NOW! cl— • FLOWER SHOPS • SEARS e RICHMANS • BURROWS Limited time only $59f- You just don't expect firmness like this for under S79! Hundreds of extra heavy gauge coils plus special high resiliency foundation in the matched set. Compare the comfort, too, of deep-quilted Dura-Lux* cushioning-topped by a rich satin twill cover. Such luxury! Such a great buy during our once-a-year sale! QUEEN SIZE 60x80" 2-pc. set S169.95. KING SIZE 76x80" 3-pc. set $249.95. EUCLID POULTRY V *a!ogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma »veža Jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl Izberlt«! HOWARD BAKER S4S EAST 185 STREET. EUCLlD KB 1-8187 •otethan# foam anil coiion M ^ From yawn ’til dawn...it’s Posturepedic time SEALY POSTUREPEDIC*Designed in cooperation AtU with leading orthopedic surgeons for comfortably firm support. "No morning backache from sleeping on a too-soft mattress". s89?-.n o, full ,i;t,« pr. FASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK & SONS • & 4 c 4 ,_c 'OS rc □ LE CTf /C TV !_ ¥ DOWN -28% Življenjski stroški proti stroškom za elektriko. Poglejte, kaj se dogaja. Med tem ko so se življenjski stroški od leta 1940 ved kot podvojili, se je cena za enoto elektrike po domovih dejansko znižala za 28%. Obrat večine gospodinjskih električnih naprav, ki jih rabite v vaših domovih — sušilniki, pralniki, televizorji, štedilniki in ducat drugih — stane komaj nekaj penijev na dan. Vi imate danes več električnih pomočnikov. Vi jih rabite večkrat. Tako mi lahko produciramo več elektrike. In čim več jo produciramo, tem kolj ekonomično jo lahko dobavljamo. To pomaga nižati ceno povprečne enote za vas. Če je vaš sedanji račun za elektriko višji, pomislite, koliko več rabite res dober kup. ELECTRICITY HAS NEVER BEEN A BIGGER BARGAIN ILLUMINATING $2^^ An tnvcitflr-owMd Company Sorvtng Tht Bmt location In tho Nation .Ik- L a