Ljubljana, četrtek, 22. novembra 1956 LETO XXII. Stev. 276 OLAVin CN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOB List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Juudshou PRAVICA •LJOOIKA F SAVICA- USTANOVLJENA k OKTOBRA IU4 - MED N A.ROON008VO-BODDLNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNK V NIK CN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L JUL. MU KOI DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA IBM IZHAJA 7 REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* Hammarskjold je dosegel privolitev Britanije in Francije v njun umik s Sueškega prekopa in v izraelski umik s Sinajskega polotoka? New York, 21 .nov. (Reuter) Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je zahteval od Ve- Francoska privolitev s »pridržki« Pariz, 21. nov. (Tanjug). Urad- so danes potrdili, da je Fran-C1ia »pozitivno odgovorila« na Vprašanja generalnega sekretarja OZN glede umika francoskih čet * Sueškega prekopa. Vendar poudarjajo, da Hammarskjolaov načrt o umiku ne ustreza francoski vladi in je zato izrazila *natne pridržke. Romunska delegacija odpotovala na Madžarsko Bukarešta, 21. nov. — Kakor Porota radio Bukarešta, je delegacija romunske vlade in Romunske delavske parti>; nocoj odpotovala v Budimpešto. V delegaciji so Gheorghiu Dej, Chi-Vu Stoica, Emil Bodnaraš ih drugi. like Britanije, Francije in Izraela pojasnila, zakaj še niso umaknili svojih čet iz Egipta. Poročajo, da je na sinočnjem sestanku z zunanjimi ministri vseh treh dežel zahteval, naj mu čimprej odgovore na naslednja vprašanja: koliko so se čete 'doslej že umaknile, kakšne načrte imajo vlade v zvezi z umikom in zakaj še niso umaknili svojih čet v skladu z resolucijami OZN. Britanska delegacija pravi, da bo zunanji minister Selwyn Lloyd odgovoril na ta vprašanja v najkrajšem času. V tem odgovoru bo bržkone potrjeno britansko stališče, da se bodo britanske sile umaknile s področja prekopa postopoma in da bodo prepustile svoje položaje varnostnim silam OZN. Po britanskem stališču varnostne sile OZN, zdaj še niso dovolj močne ali dovolj organizirane, da bi jim lahko tako.i r>repuštili položaje. Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold se je sestal tudi s predstavnikoma Egipta in Indije. Sklepi zveznega odbora SZDLJ Beograd, 21. nov. Danes je bila seja predsedstva zveznega odbora SZDL, na kateri so obravnavali temelje naSe gospodarske politike v letu 1957, pereča mednarodna vprašanja in vprašanje kulturnega in družabnega življenja. Preden so prešli na dnevni red, so z enominutnim molkom počastili spomin člana predsedstva in ene- ! ga izmed ustanoviteljev SZDL Save Kosanoviča. Predsedstvo je tudi sprejelo sklep o ustanovitvi inštituta za proučevanje delavskega gibanja. Razen tega so sprejeli sklep o spremembah y sestavi nekaterih komisij Zveznega odbora SZDLJ. Novi bolgarski veleposlanik v Beogradu Beograd, 21. nov. (Tanjug). Predsednik republike je privolil v imenovanje Miše Nikolova za novega bolgarskega veleposlanika v Beogradu. Dosedanji Dolgarski veleposlanik Ljubomir Angelov odhaja iz Beograda, ker je bil imenovan za pomočnika zunanjega ministra. IZJAVA EGIPTSKE VLADE OKUPATORSKO NASILJE morajo sile OZN nemudoma onemogočiti Obtožbe o zarotniškem sodelovanju Britadcev in Fran cozov z Izraelci v napada na Egipt — Škoda, ki je bila prizadejana na plovbi po prekopu zainteresiranim deželam Govor tovariša Tita v interpretaciji sovjetske brzojavne agencije , tremi dnevi je bilo v »Pravdi« objavljeno ag£nr sovjetske časniške spvJ* Rovoru generalnega _n . "rja Zveze komunistov Ju- r;t iS .tovariša Josipa Broza _ a v , !$.u- To poročilo je prav-aprav kombinacija časniskin po-r°cil in komentarjev. V njem so navedene, zlasti v drugem delu, kritične pripoipbe h govoru tova-r‘ša Tita in sploh o politiki Jugoslavije.* Nič nimamo proti temu, da se i je zdelo TASS potrebno, da vklju-v časniško poročilo tudi komentar politične narave in da tako vnaprej opozori sovjetsko jav-n°st, da se sovjetsko vodstvo ne sinnja z mnogimi gledišči, izraže-®>®i v govoru tovariša Tita. Mi zmerom poudarjali potrebo odkriti, svobodni izmenjavi v!neni> zlasti med komunisti, am je torej lahko samo ljubo, ?J®. TASS v neposredni, odkriti ; v H i’ ne Pa na-zavit način, po-j erJala, kaj sovjetsko vodstvo 1 0 govoru tovariša Tita in ! Ploh o politiki Zveze komnni-st0v Jugoslavije. Ta1q* 50 na™ Pa’ na^’n' kako Polemizira z govorom tova-«v l j .a* n' v skladu z normami pn°i e, poštene, odkritosrčne in akopravne razprave med ko-^^SS navaja zelo hude In i .P10^ Zvezi komunistov ncik av'je ‘n Pr°ti tovarišu Titu .ne Podpre pa jih z nobe-dejstvi. Po metodološki plati * j, eraike sovjetske agencije se je anil stari polemični način, k? i avzaprB-v sovjetski javnosti ni ’ ^a bi spoznala prava s*n ?'s*e strani, proti kateri naperjena kritika in polemika. metodološko-polemičnem 'poročilu TASS je rečeno, da je »v s voru tovariša Tita več glediSč, v ’*zvcne kot ostra neskladnost stv riI5eriavi * tistim, kar je vod-vii° j2? komunistov Jugosla-ibp?- z.?°nie čase izjavljajo o te-‘jnm vprašanjih mednarodnega PO*ozaja, o medsebojnih stikih , ed socialističnimi deželami in ornunističnimi partijami«. „ ^ poročilu TASS nikjer ni jasli* Povedano, katera so ta gledišča. Sovjetski bralec zve samo to, d?, Je ^ Titovem govoru »več gle-'Sc- ki so napačna«, nihče pa mu pove, katera so ta gledišča. i ar ne bi bilo bolj koristno, ko j- namesto da so ostali pri praz-' prmulaciji »več gledišč«, na-,;v 1 J‘s*a mesta iz govora tova-tJk '*a> ki bi lahko osvetlila di J, >Ve^ zvenečih kot .. armonija v primerjavi s ti-lj'71, kar je vodstvo ZKJ izjav-Jalo zndnje čase? v hoče biti kritika prepričljivi m2ra Predvsem navajati dej-r j Ja-Komentar TASS očita tova-„„u l'tu. »da so v njegovem go-ru nekatere izjave, ki po obliki »V. Glej »Borbo« i dne 40. novembra. povzeto poročilo TASS teko. i n r Ie bilo objavljeno t »Pravdi« **• novembra. in po vsebini nasprotujejo načelom proletarskega internaciona-lizma in mednarodne solidarnosti delovnih ljudi«. TASS pa ne pove, katere so te izjave. Seveda, logično se vsiljuje vprašanje, zakaj TASS te obdolžit ve ni podprl s citati iz govora tovariša Tita? Najhujša obdolžitev je nedvomno tista o naših poskusih, da bi se vmešavali v notranje zadeve drugih. »V Titovem govoru,« pravi TASS, »je jasno videti težnje po vmešavanju v, zadeve drugih komunističnih partij.« Človek bi seve pričakoval, da bodo tako hudo obdolžitev spremljali izvlečki in citati iz govora tovaTiša Tita. Toda v član k u TASS ni o tem ne duha ne sluha. Zakaj TASS ni uporabil citatov? Ali je to naključje? To, da se je TASS v hudih obdolžitvah proti tovarišu Titu in Jugoslaviji omejil na formulacije, kakor je »več gledišč«; »težnje po vmešavonju«, »nekatere izjave«, ne da bi katerokoli teh stvari osvetlil z navedbami iz govora tovariša Tita, vsekakor ni naključje. TASS bi za trdno uporabil metodo osvetlitve, saj se zaveda, da je to najučinkovitejši in najbolj prepričljiv način, svoje kritične pripombe in obdolžitve bi za trdno podprl s citati iz govora tovariša TUa. ko bi bila v tem govoru -res takšna mesta, ki bi lanko potrdila obdolžitve. In prav zato, ker v Titovem govoru takšnih mest ni. ker so si pisci komentarja TASS zaman prizadevali, da bi našli takšne citate, te obdolžitve TASS ne morejo zveneti prepričljivo. Ni pa stvar samo v tem, ali je kaj napisano prepričljivo ali ne. Stvar je mnogo hujša in prek nje ni moč preiti kar tako. Ce so bile izrečene obdolžitve proti drugi komunistični partiji in drugi deželi, zlasti kadar so te obdolžitve zelo hude narave, kakor je to n. pr. v članku TASS, tedaj tega ni moč storiti na neodgovoren način. Ce se navajajo obdolžitve neodvisno od dejstev in celo proti njim, tedaj to ni več konstruktivna razprava, niti tovariška kritika, temveč tendenciozno pačenje dejstev. V poročilu TASS pa so neodgovorno navedene zelo hude obdolžitve proti političnemu vodstvu Jugoslavije, ki niso z ničimer dokazane, V tistem delu poročila TASS, v katerem so navedena kritika in obdolžitve, 'je samo en citat iz govora tovariša Tita, pa še ta ni objavljen v celoti. Se več, pisec celo ne citira nobenega celega stavka, marveč navaja samo polovico stavka. Iz jasne misli je iztrgal nekaj besed in jih samovoljno raztolmačil. Ko je tovariš Tito govoril o spopadu med starimi stalinističnimi elementi in novimi silami, ki teže po nadaljnjem gibanju socializma, ter opozoril na proces razvijanja novih odnosov, ki ustrezajo koristim socializma, je med drugim rekel: . »Tovariši, ta boj bo težaven in dolgotrajen, kajti zdaj gre res za to. ali bo v komunističnih partijah zmagala rtova smer, ki se je pravzaprav začela v Jugoslaviji in za katero je ustvarjenih precej elementov v sklepih 20. kongresa KP SZ. Zdaj gre za to, ali bo zmagala ta smer ali pa bo znova zmagala stalinska smer. Jugoslavija se ne sme zabubati sama vase, delati mora v vseh smereh, toda ne z izpodkopavanjem teh dežel od znotraj, da bi tam prišlo (Nadaljevan j* no I utr ant) Kairo, 21. nov. (Reuter). — Vlada je objavila izjavo o vrsti dogodkov v okviru napada na Egipt. Velika Britanija in Francija pravi, sodelujeta z Izraelom, da bi »ostyarili svojo agresivno zaroto«.' Edenovo utemeljevanje britanske in " francoske akcije proti Egiptu je «brez vsake logike«. Z njim je hotel Eden pre- i slepiti svetovno javnost. Britanski obrambni minister Anthony Head je v Spodnji zbornici sam priznal, da je bil »cilj anglo-francoskega napada na Egipt, doseči nadzorstvo nad delom egipt-skega ozemlja proti volji egipt-skega naroda«. Tudi francoski minister Pineau je »priznal, da sta hoteli Velika Britanija in Francija okupirati področje Sueškega prekopa in tri mesta — Port Said, Ismailijo in Suez«. S tem sta Velika Britanija in Francija prekršili konvencijo iz leta 1888, ki določa, da je treba ohraniti svobodni prehod po prekopu, prekop Sam pa ne sme biti izpostavljen vojaškim operacijam. Anglo-francoski napad je ohromil plovbo po prek9pu in spravil v nevarnost gospodarske koristi cele vrste držav. Vlada v izjavi nadalje poudarja, da so hoteli državniki obeh agresprskih velesil, ko so zagovarjali svojo akcijo, preslepiti svetovno javnost tako, da so »obdolžili Egipt, češ da ima tajne Burgiba pri Eisenhowerju Washington, 21. nov. (Af1^). — Predsednik Eisenhower se je danes sestal s tuniškim premierom Burgibo. Po sestanku, ki je trajal 45 minut, je Burgiba izjavil: »[Predsednik Elsenhower in jaz sva pregledala vsa vprašanja, ki motijo mir, kakor tudi probleme Bližnjega vzhoda in Severne Afrike.« Dodal je, da je Eisen-hower docela razumel probleme, o katerih sta govorila. stike z Rusijo«. Vlada izjavlja, da so vse takšne izjave namerne laži in da je njihov cilj, opravičiti agresijo in okupacijo egipt-skega ozemlja. Vdor izraelskih sil na Sinajski polotok in bombardiranje egipt-skih mest pomeni vnaprej zasnovano zaroto. Po objavljenih podatkih je bombardiralo Port Said nad 500 angleških in francoskih letal ter prizadelo mestu veliko razdejanje in Izgube. Razen tega so skušale agresivne sile z vsemi sredstvi prisiliti egiptske delavce, da bi sodelovali z njimi. Port-saidci niso hoteli privoliti v tako sodelovanje in zato so zdaj agresorji segli po »barbarskih ukrepih proti civilnemu prebivalstvu«. Egiptska vlada je poslala OZN posnetke in filme o »zverinskih početjih, s katerimi je okupator poteptal vse človeške pravice«, • Egiptovska vlada sodi, da bi morali pristojni organi OZN, vštevši tudi komisijo za človeške pravice, skupno z Rdečim križem pripraviti dokumentacijo o bar-* barskem ravnanju agresorjev. Agresorje naj bi primerno kaznovali. . Vlada bo te dni baje objavila tudi posebno Belo knjigo o agresiji, ki bo vsebovala vse njene podatke o pripravah na agresijo. Vsebovala bo posebej tudi dokumente o skupnih naklepih treh dežel. VARNOST.N E SILE OZN V PORT SAIDU Priprave za umik okupatorja s Sueškega prekopa Kfliro, 21. nov. (Tanjug). Davi je prišla v Port Said prva skupina varnostnih sil OZN, ki šteje 175 vojakov in 15 častnikov ter ji poveljuje norveški major Vilke. Z letališča v El Abuseiru pri Ismailiji je ta četa prispela v Port Said z vlakom. V njej so povečini Norvežani. Poučeni krogi poudarjajo, da je njena naloga, pripraviti umik francosko-briitanskih sil. Varnostne sile OZN bodo po umiku agresorjev krenile na egip-tovsko-izraelsko- mejo. V El Abuseir je doslej prišlo naomoglotudi to, da tahtopj! proizvodnja narašča re proizvodni indeks je v primer-trošnik vzame nov kredit, pre- j Industrijska proizvodnja v na-den je poravnal prejšnjega, In da ši državi je narasla v prvih dese-je rok podaljšan od enega na dve'tih mesecih tega leta po prvih leti za več industrijskih izdelkov podatkih za 9 odstotkov v pri-za opremo stanovanj. Zato so za- j merjavi z istim obdobjem lan-čeli v poletnih mesecih potrošnl- 1 skega leta. V oktobru je znatno ški krediti naraščati, vtem ko la- narasla proizvodnja črne meta-ni niso naraščali. ilurgije, živilske industrije, indu- Zadnje čase se potrošniki čeda- stri j e tobaka in nafte. Lanskolet-lje bolj zanimajo za nakup šte- no povprečje proizvodnje sta do-dilnikov, frižiderjev, sesalcev segli v oktobru tudi obe panogi, prahu, električnih bojlerjev, ši- ki sta med letom zaostajali — bivalnih strojev in drugih gospo- dustrija gradbenega materiala in dinjskih potrebščin na kredit. I lesna industrija. Tako zdaj ni več - * ■ , IZ ZVEZNE TRGOVINSKE ZBORNICE Velesejmi v prihodnjem letu Proučili bodo njihovo problematiko Beograd, 21. nov. (Tanjug). — Sekcija za velesejme in razstave Zveze trgovinskih zbornic je sklenila, da bo mednarodni velesejem v Beogradu prihodnje leto od 23. avgusta do 2. septembra. Njegova uprava bo naknadno sporočila značaj svoje prireditve. Sekcija je tudi sklenila, da bo mednarodni velesejem v Zagrebu od 6. do 12. septembra s pridrž-i kom njegovega predstavnika na sestanku, da bo stališče Zagrebškega velesejma o terminu naknadno sporočeno sekciji. Mednarodni kmetijski velesejem v Novem Sadu bo od 22. do 30. septemb-a. Sekcija je tudi ugotovila datume drugih vele- sejmov in razstav v naši državi v prihodnjem letu. Med razpravo o velesejmih so poudarjali, da bi se morala naša podjetja bolj usmeriti na nakup blaga na domačih velesejmih. Ta usmeritev bi bila koristna z več vidikov, ker bi tako kupovali blago z manjšimi stroški, povečal bi se tujski promet ln ugled jugoslovanskih velesejmov. Sekcija za velesejme in razstave Zveze trgovinskih zbornic je sklenila temeljito proučiti problematiko jugoslovanskih velesejmov, ki naj zajame sporna vprašanja, s katerimi naj se seznanijo pristojni državni organi. podpolkovnik Milutin Morača in pridržal člane delegacije na kosilu. Obisk naših atomskih znanstvenikov v ČSR Na povabilo češkoslovaških znanstvenikov je odpotovala včeraj iz Beograda v Prago delegacija jugoslovanskih znanstvenikov za jedrsko energijo s podpredsed-lahko izplačajo novoletne nagra- ] nikom Zvezne komisije za jedrsko de na podlagi tega sklepa svojim | energijo akademikom Pavlom Sa-uslužbencem. Novoletno nagrado i vičem na čelu. • Jugoslovanski Novoletna nagrada Zvezni izvršni svet je sklenil podeliti uslužbencem zveznih državnih organov in zvdznih ustanov kot novoletno nagrado 50 % skupnih rednih mesečnih dohodkov. Ljudske republike in ljudski odbori so pooblaščeni, da bodo izplačali ob obračunavanju plač za december. Trgovinska ^mgajanja Konec novembra se bodo začela v Beogradu pogajanja med Jugoslavijo im CSR o sklenitvi trgovinskega sporazuma za 1957. Jugoslovansko delegacijo na pogajanjih bo vodil pomočnik predsednika odbora za zunanjo trgovino Ivica Gretič. Sprejem v Zvezni verski 1 • • • • komisiji Clam Zvezne verske komisije Petar Ivičevič in sekretar komisije Miloje DilpariČ sta včeraj sprejela bosenskega provindala patra Borisa Ilovačo, ki se te dni mudi v Beogradu. Delegacija sovjetske armade v Sarajevn Delegacijo sovjetske armade, ki je prispela v Sarajevo, je sprejel včeraj popoldne komandant predstavniki si bodo ogledali atomske inštitute im več industrijskih objektov ter se seznanili z razvojem in uspehi na področju jedrske znanosti v CSR. Sestanek komunistov jeseniške železarne Jesenice, 21. novembra. Danes popoldne so se v Mestnem gledališču na Jesenicah zbrali komunisti jeseniške Železarne. Na sestanku so sprejeli sklepe za nadaljnje delo, In sicer na osnovi predlogov, ki so jih člani CK dali na predhodnjih konferencah po obratih in na skupni konferenci. V razpravi je sodeloval tudi član CK Tomo Brejc, ki je poudaril pomen nekaterih ugotovitev teh konferenc ter prikazal nujnost, nekaterih izmed predlaganih sklepov. Tov. Brejc je na željo zbranega aktiva komunistov tudi objasnil nekatere dogodke na Madžarskem ter reagiranje v tujini' na zadnji govor tovariša Tita istrskemu aktivu komunistov. Vh. Anton Seljak, predsednik delavskega sveta tovarne »Iskra« v Kranju (na levi), v družbi z bivšim predsednikom DS Alojzem Ragljem. »Kakšna naj bi bila mandatna doba članov Stalne konference DS?« »V osnutku poslovnika je predvidena enoletna mandatna doba. Mislim pa, da se bomo ogreli za dvoletno mandatno dobo, kakršno imajo delavski sveti.« »Kakšne naj bi bile po vašem mnenju naloge te konference?« Večino teh nalog vsebuje že prvi osnutek poslovnika. Po mojem bi bile najvažnejše naslednje naloge: izmenjavanje delovnih izkušenj organov delavskega upravljanja, utrditev organizacijskih oblik dela DS, pomoč delavskim svetom (n. pr. glede njihovih pristojnosti, načina reševanja posameznih vprašanj itd.), dajanje predlogov ljudskim odborom oz. zboru proizvajalcev s področja gospodarstva in delavskega upravljanja, dajanje sugestij za ekonomsko vzgojo članov DS in UO in podobno. Predvsem bo sama praksa pokazala nekatere praktične naloge, ki jih bo morala reševati konferenca.« »Gotovo se vseh teh vprašanj ne boste lotili že takoj v začetku. Katere neposredne naloge imate v programu?« »Ena prvih nalog bo pregledati najosnovnejše in že izdelane oblike dela delavskih svetov ter jih posredovati vsem tistim delavskim svetom, ki teh oblik še ne poznajo. Dogovoriti se bo treba Za najbolj preprost pa hkrati učinkovit način medsebojnega obveščanja In izmenjave izkušenj.« »In še eno vprašanje: kakšen uspeh pričakujete od Stalne konference DS?« »Uspeh bomo dosegli tako v funkcionalnem kot vsebinskem pogledu delovanja delavskih svetov. Če bo pa to kmalu, je odvisno od pomoči, ki jo bo konferenca morala dobiti od podjetij samih, od političnih in družbenih organizacij in od organov oblasti.« Kr Ceneje, pa vendarle dobro V zadnjem času lahko opazujemo na našem notranjem tržišču zanimiv pojav. Na eni strani lahko opazimo zlasti pri živilih, da se cene rahlo dvigajo, medtem ko je pri nekaterih vrstah industrijskega blaga čutiti bolj ali manj znatno pocenitev. To gibanje cen je gotovo odsev hitrejšega razvoja industrije in zaostajanje kmetijstva, prav tako pa je to tudi odsev kupne moč i prebivalstva in tudi trenutne podobe našega življenjskega standarda. Ze se pojavljajo prvi, sicer osamljeni primeri, da podjetja ponujajo blago in iščejo kupce, predvsem za industrijsko blago pa velja, da ga skušajo podjetja spraviti v promet s tem, da 0® pocenijo. Čeprav je to posamičen pojav, vendar pa tudi sicer niso redka podjetja, kjer so delavski sveti razpravljali, kako bi lahko izdelke pocenili in tako laže spravili na trg svoje večje ali manjše zaloge. Pred kratkim je bilo med industrijo elektromateriala precej presenečenja, ko je kranjska »Iskra* dala v prodajo daljinska stikala skoraj za dve tretjini ceneje, kakor prodajajo podobne izdelke druga tovrstna podjetja v državi. »Iskrina*, tehnično izpopolnjena stikala so v prodaji po nekaj čez 4000 dinarjev, nekatera druga podjetja pa prodajajo podobna daljinska stikala po približno 13.000 dinarjev' Ob tako različni ceni, za isti Izdelek pa se seveda porodi vprašanje, zakaj je možna tako velika razlika. Pri »Iskri* so povedali. da so lahko dali ta izdelek v prodajo po taki ceni predvsem zaradi dobro preštudirane organizacije dela in pa, ker jih izdelujejo v velikih serijah. Gibala za pocenitev blago so lahko dvojna. Prva je zahteva trga oz. zaloga, ki sili proizvajalce, da blago proda ceneje, če ga hoče prodati, čeprav nima za to ekonomskih pogojev, to je nižji ceni primernih proizvodnih stroškov. Drugo gibalo pa so z boljšo organizacijo dela in zaradi večje proizvodnosti znižani proizvodni stroški, ki omogočijo potem tudi nižjo prodajno ceno. Vsi naši potrošniki bi si želeli, da bi bila pocenitev kakršnekoli vrste blaga predvsem plod drugih vzgibov, ker v prvi vrsti ti objektivno zboljšujejo Sivlieniske pogoje. G. G. Razgovori gospodarstvenikov severne Grčije in Makedonije Ob zaključku razgovorov med predstavniki Trgovinsko-indu-strijske zbornice Soluna in Trgovinske zbornice Makedonije, na katerih so izmenjali misli o povečanju blagovne menjave ln izbire blaga med sevemogršklini in makedonskimi podjetji, s° predstavniki obeh zbornic včeraj izjavili novinarjem, da so tovrstni stiki v zadnjih dveh letih znatno prispevali k povečanju blagovne menjave med Grčijo in Jugoslavijo. Med razgovori so gospodarstveniki Makedonije in severne Grčije obravnavali tudi nekatere težave v blagovnem prometu, k' jih je treba čimprej odpraviti-Dogovorili so se tudi, naj bo v prihodnje čimveč sestankov. IVAN KREFT: Na drugi seji v letu 1955 od 22. do 24. aprila je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o davku na dediščine in darila, ki je v glavnem odpravil plačilo dednih taks, zakon o dopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in zgradbami, zakon o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1955, statut Zvezne gradbene zbornice, zakon o obdelovanju neobdelane zemlje, zakon o občinskih dokladah in krajevnem samoprispevku, zakon o dedovanju, ki vnaša pravične rešitve glede dedovanja v socialistični družbi, zakon o pospeševanju pravdnega postopka, zakon o državnih praznikih, zakon o dopolnitvi temeljnega zakona o zakonskih zvezah in zakon o ratifikaciji sporazuma o ustanovitvi Balkanske posvetovalne skupščine. Na seji od 15. do 17. junija je Zvezni zbor razpravljal o že omenjenem zakonskem predlogu o ureditvi občin in okrajev, ki daje pravno podlago za ureditev komun. V zvezi s tem predlogom je dal tov. Edvard Kardelj obširen ekspoze, ki ga je Skupščina sprejela s splošnim odobravanjem. Dalje je Skupščina razpravljala o zakonskem predlogu o doktoratu znanosti, kakor tudi_ o zakonskih predlogih o narodni obrambi in Jugoslovanski ljudski armadi. Skupščina • je tudi ratificirala sporazum med FLRJ in republiko Tri leta Zvezne ljudske skupščine Avstrijo o obnovitvi določenih pravic tovarniških in trgovskih žigov, dalje sporazum med FLRJ in Zvezno republiko Nemčijo o določenih pravicah s področja zaščite industrijske lastnine in avtorskih pravic, kakor tudi konvencijo o prevozu potnikov in blaga na železnicah. Zvezni zbor pa je sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah statuta Zvezne industrijske zbornice, odobril je predlog za ustanovitev obrtnih zbornic ljudskih republik in hkrati potrdil tudi njihove statute. Zadnja seja pred drugimi počitnicami sedanje Skupščine se je začela 2. julija 1955. Na tej seji je bil med drugim sprejet zelo važen zakon o pristojnosti ljudskih odborov občin in okrajev. Ta zakon določa pristojnost ljudskih odborov enotno za vso državo. Razen že prej sprejetega zakona o ureditvi občin in okrajev je dal ta zakon pravno osnovo za uvedbo novega sistema občin (komun). V njem je točno določeno delovanje novih občinskih odborov ne samo na temelju zveznih zakonov, temveč tudi na temelju uredb, pravilnikov in drugih navodil. To pa je bilo za začetek dela novih občinskih odborov (Nadaljevanje in konec) zelo važno. S sprejemom tega zakona in zakona o štipendijah ter z obravnavanjem poročila o gibanju gospodarstva v prvem polletju 1955. leta je Zvezna ljudska skupščina zaključila svojo dvanajsto sejo. Na seji v dneh 10. in 11. novembra 1955 je Zvezni zbor ratificiral državno pogodbo o uposta-vitvi neodvisne in demokratične Avstrije in sporazum med FLRJ_ in republiko Italijo o dokončni ureditvi vseh medsebojnih obveznosti gospodarskega in finančnega značaja, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in sukcesivnih spdra-zuitiov. Nadalje so bili sprejeti zakonski predlogi o javnem pravobranilstvu, o odlikovanjih in radiodifuznih postajah, kot tudi odločba o izpremembah ip dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1955. Zvezni zbor je potrdil tudi statut jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice. Medtem ko je bil na novembrski seji pomemben med drugim tudi zunanjepolitični ekspoze sekretarja Koče Popoviča, je bil na decembrski seji pomemben ekspoze Milentija Popoviča o osnutku odloka o začasnem finansiranju federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot in ljudskih odborov oziroma o podaljšanju veljavnosti družbenih planov 1955 za leto 1956 do uveljavljenja novih planov. Razen odloka o začasnem finansiranju ter zakona o prispevku za stanovanjsko izgradnjo je Zvezni zbor sprejel tudi zakon o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o univerzah, osnutek zakona o spremembi in dopolnitvi temeljnega zakona o prekrških in osnutek zakona o ratifikaciji konvencije o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopaida. V letu 1956 je Zvezna ljudska skupščina razpravljala o glavnih gospodarskih nalogah, o nadaljnjem izpopolnjevanju našega državnega in družbenega sistema in o zveznem družbenem planu, ki pomeni začetek uresničevanja nove gospodarske smeri. Na seji od 23. do *27. marca je imel Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, ekspoze o osnutku zakona o državni upravi ter o osnutku zakona o zveznih organih uprave, o zakonih, ki pomenita nadaljnje izpopolnjevanje državne uprave, Sve-* tozar Vukmanovič pa ekspoze o osnutku zveznega družbenega plana. Kakor je izjavil Edvard Kar-l delj v svojem ekspozeju, so se pokazale v državni upravi nekatere pomanjkljivosti, predvsem kadrovske in organizacijske, v določenem smislu pa tudi glede pooblastil uprave na področju kontrole nad izpolnjevanjem predpisov, ki so jih izdali državni organi. Oba zakona, ki urejata funkcioniranje državne uprave in posebej zveznih organov uprave, Sta .bila po ekspozeju tov. Kardelja soglasno sprejeta. Prav tako je bil sprejet osnutek temeljnega zakona o proračunih. Njegovo Potrebo je utemeljeval Milentiie opovič. Skupščina je sprejela tudi zakon o gledališčih, o filmu, o zdravstvenem nadzoru nad živili ter o pravicah nosilcev, partizanske spomenice 1941. Na Seji 10. in 11. maja je Skupščina obravnavala in odobrila poročilo Zveznega izvršnega' sveta o imenovanjih v zveznih organih državne uprave, poslušala je poročilo zveznih združenj in zbornic in sprejela poročilo anketne komisije o kmetijskih po- j sestvih in melioracijah ter izvolila dva nova sodnika Zveznega vrhovnega sodišča. Sprejela je zakonske osnutke o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi, o sanitarni inšpekciji in o, vojaško-pomorskih zastavah, Na seji dne 25. in 26. junija je Skupščina sprejela zakon o orga- nih notranjih zadev, zakon o časopisnih podjetjih in zavodih, ki uvaja družbeno upravljanje v te zavode in podjetja, o proglasitvi 4 julija. Dneva borcev za Dan vstaje jugoslovanskih narodov in zakqn o dopolnitvi zakona o odlikovanjih. Skupščina je poslu-šala tudi poročilo, ki ga je v imenu Zveznega izvršnega sveta podal Dobrivoje Radosavljevič 0 razvoju jugoslovanskega gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Zakonski predlog o organih notranjih zadev je utemelji) Aleksander Rankovič. Triletno razdobje dela Zvezne ljudske skupščine bo zaključila seja, sklicana za 26. t. m. Na tej seji Skupščina fte bo razpravljal® samo o predlogu zakona o civilno pravdnem postopku,' o predlog0 zakona o upravnem postopku ter predlogu zakona o razlastitvi, temveč tudi o stanovanjskem vprašanju, za rešitev katerega že pripravljenih sedem zakonskih osnutkov. Zanimivo je, da se Je za diskusijo o tem vprašanju popravilo veliko število jmslancgv, med njimi tudi takih, ki niso vključeni v skupščinske odbore- Tehtno vsebino tej seji pa b° dalo tudi poročilo Svetozara Vuk-manoviča-Tempa. podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, o osnovah jugoslovanske gospodarske politike. Tako bo Skupščina imela priložnost, da še pravočasno prouči vsa gospodarska vprašanja, ki jih bo treba rešiti v družbene® planu za prihodnje leto. Govor tovariša Tita v interpretaciji sovjetske brzojavne agencije (Nadaljevanje $ 1. strani) do negativnih ekscesov, marveč n& idejnem torišču, s stiki in razgovori, da bi zmagal novi duh.c TASS pa je povzel to mesto iz Titovega govora takole: »Tito je tudi trdil, da je bodočnost odvisna od tega, ,ali bo v komunističnih partijah zmagala °ova smer, ki jo je začela Jugoslavija'. Človek se ne more znebiti vtisa, da so takšne težnje v določeni zvezi s tistimi članki v jugoslovanskem tisku, v katerih I® čedalje pogosteje izražena mi- j sel, da je baje ,pot Jugoslavije, v socializem' edina prava in celo; edina možna pot socialističnega razvoja malone za vse dežele.« , Iz takšnega pisanja TASS je videti: 1. Titovo misel so raztolmačili docela samovoljno in celo še več, da so ji podtaknili povsem drugačen smisel. Takšen način citiranja, da iztrgaš pol stavka in da 8a samovoljno tolmačiš, je enak ‘isti metodi, o kateri smo pravkar Sovorili in ki je ne bi smelo biti v razpravi med komunisti. , 2. Kar zadeva trditev, da so odi objavljeni v jugoslovanskem »sku članki, v katerih je prišla izraza misel, da je pot Jugoslavije v socializem edina možna P°t socialističnega razvoja, bi bilo Prav zaželeno, da bi TASS konkretno navedel te članke. Mi namreč takšnih člankov nismo j °Pazili. Politika Zveze komuni-! kr Jugoslavije glede politike in j °blik socializma pa je jasna. Sicer pa je obdolžitev, ki jo navaja TASS proti tovarišu Tita ln Jugoslaviji, ovržena v samem Poročilu TASS, in sicer v njegovem prvem delu, v katerem je informativno povzet del Titove preboje dogodkov na Madžarskem, vtem ko pisec članka v komentatorsko polemičnem delu TASS r<*i> da tovariš Tito in ZKJ me-ruta, da je pot Jugoslavije v eo-cializfetn edina možna pot socialističnega razvoja, je povzeta v prvem, informativnem delu poročila j ASS tale Titova presoja madžarskih dogodkov: , ‘Te reakcionarne sile,« je re-, , “to, »so kaj hitro, v dveh, Jr™ dneh pokazale svoje pravo P°Sojih ljudskega ogorče-v Lf0« Vs«nu, kar se je godilo V takratno vodstvo ni ai?" želje, da bi odstranilo emente, ki so povzročili ogorčenje med madžarskim' ljudstvom, n> izpričalo ielje, da bi stvarno ubralo madžarsko pot razvoja socializma, z vsemi njegovimi notranjimi specifičnostmi. (Podčrtal J. S.) V komentarnem delu poročila TASs je popačena tudi Titova naisel, da ne gre zgolj za kult osebnosti, marveč za sistem, ki je omogočil, da je ta kult nastal. Ta Jpisel je prikazana v tem smislu. *akor da je tovariš Tito podprl Zo reakcionarne propagande, da korenine kulta osebnosti v socialističnem družbenem redu. Z “žalovanjem moramo ugotoviti, r3 fo še zdaj možna takšna pa-enja našega jasnega gledišča in p se more takšna obdolžitev po-javiti v komentarju uradne so-Jetske časniSke agencije. v poročilu TASS je prikazana tvar takole: ‘Tito je tudi trdil, da je kult palmove osebnosti baje .proizvod določenega sistema'. Znano pa je, Prav reakcionarna propaganda , svojem boju proti marksizmu n leninizmu zlasti vztrajno trdi, rf se kult Stalinove osebnosti ba-Porodil iz določenih zgodo-“mskih pogojev, ki že sodijo v ■mn ul ost, marveč iz samega so-letskega sistema. Znano je tudi, ~a Je te izmišljotine reakcionarne propagande ovrgel ves potek d^iljj3 fi°vjetske socialistične Tovariš Tito pa je o kultu osebnosti rekel: »2e od začetka smo govorili, „ ne gre zgolj za kult osebnosti, marveč za sistem, ki bi mogočil kult osebnosti, da so tu tegove korenine, da je treba po em nepretrgoma in vztrajno J^arjati, to pa je najtežavnejše. 5_je so te korenine? -V birokrat-j^em aparatu, v načinu vodenja v tako imenovanem samopred-pojnlštvu, v ignoriranju vloge in eženj delovnih množic, v raznih ®“verjih Hodžih, Sehujih in dru-voditeljih nekaterih zahodnih H1 vzhodnih partij, ki se upirajo £«moikrati>aradoi in sklepom 20. £ongresa in ki so mnogo pripomogli, da se je Stalinov sistem “trdil, zdaj pa si prizadevajo, da t znova oživel in zavladal. Tu korenine in to je treba popraviti«. Zakaj pačijo jasne Titove besede? Vsak človek ima pravico do Voj ega mnenja o kultu osebno-r*» kakor seveda tudi o drugih “tvareh. kadar pa razpravljamo kultu osebnosti, tedaj moramo azpravljati o stvarnih, ne pa o nekakšnih izmišljenih glediščih. želimo polemizirati z Jugosla-o kultu osebnosti, tedaj je “rez slehernega pomena načenjati vP»4auje, jjaj 0 tem trdi reak- cionarna propaganda, marveč je treba polemizirati z našo tezo, da so korenine kulta osebnosti v birokratskem aparatu, v birokratskem načinu vodenja, v ignoriranju vloge in teženj ljudskih množic. V komentarju TASS, v katerem je napadeno naše gledišče, ne najdemo nobene besede o teh stvareh. V poročilu uradne sovjetske časniške agencije je napačno povzeto tudi tisto, kar je tovariš Tito govoril o stalinističnih in naprednih silah v mednarodnem delavskem gibanju. TASS prikazuje vso stvar, kakor da je Tito skušal razdeliti komunistične partije na svetu v »stalinistične« in »proti-stalinlstične« in na podlagi tega povzema sklep, da lahko poskus, da bi razdelili komunistične partije v »stalinistične« in »nestali-nistične«, objektivno samo škoduje komunističnemu gibanju, kajti življenje zahteva zdaj kakor še nikoli prej strnjenost znotraj komunističnih partij in v vsem mednarodnem komunističnem gibanju. Jugoslovanski komunisti so zmerom pripisovali zelo velik pomen enotnosti delavskega gibanja nasploh, kakor tudi enotnosti komunističnih partij in njihovemu medsebojnemu sodelovanju. Vztrajali pa so na tem — in življenje je dokazalo pravilnost njihovega gledišča —, da mora sloneti enotnost v mednarodnem delavskem gibanju na zdravih te-njelijih, ne pa na temeljih sile, hegemonizma in diktata, kakor je Stalin ‘pojmoval enotnost. Enotnost v mednarodnem delavskem gibanju predpostavlja tudi pošteno, odkrito in smelo razpravo, nikakor pa ne dušitve razprave in zatiskanja oči pred dejstvi, za kar se pravzaprav zavzema komentar v časniku »Rude Pravo«. Kolikšna sreča, da je bilo v minulosti več komunistične razprave in smelega odnosa do stvarnosti! Ko bi to bilo, bi bržčas ne prišlo do tako tragičnih dogodkov, kakor so madžarski! V deklaraciji o stikih med ZKJ ln Komunistično partijo Sovjetske zveze, podpisani junija 1956, je poudarjeno tole: »Obe strani se ravnata po gle-dižču, da so pota socialističnega razvoja v raznih deželah in po- CYRANKIEWICZ V POLJSKEM SEJMU Novi temelji sodelovanja med LR Poljsko in Sovjetsko zvezo Varšava, 21. nov. (Tanjug). — Poljski Sejem je snoči odobril poročilo predsednika vlade Cy-rankiewicza o razgovorih, ki jih je imela poljska vlada in partijska delegacija v Moskvi, ter Sprejel skupno poljsko-sovjetsko deklaracijo. Današnje seje Sejma se je prvikrat po več letih udeležil tudi sekretar Združene delavske partije Poljske Wladislaw Gomul-lca. V ministrskih klopeh so sedeli tudi novi člani vlade, med njimi minister za narodno obrambo divizijski general Marjan Spychalski. Ob koncu te zadnje seje desetega zasedanja Sejma se je maršal Sejma Jan Dembowski gojth različna, da bogastvo oblik hvalil poslancem za štiriletno delo razvoja socializma prispeva k nje- in poudaril zlasti njihovo dejav-govi krepitvi, in stoječ na stali- nost v zadnjem času, ko je Sejem šču, da je eni in drugi strani tu- začel izpolnjevati svoje zakono-ja težnja po vsiljevanju svojega dajne in kontrolne dolžnosti naj-mnenja pri določanju poti in višjega predstavništva ljudske oblik socialističnega razvoja, sta oblasti. . O. razgovorih v Moskvi je Cy-rankiewicz izjavil, da je moskovska deklaracija zelo važna za stike med socialističnimi deželami baje slabilo trdnost socialistične- | lovanje, zavezništvo in prijatelj-ga tabora, ali nasprotno — kar je stvo med obema narodoma, sloneč povsem pravilno — obravnavanje | na skupnih družbenih temeljih in teh vprašanj, zahteva po njihovi j narodnih koristih, na popolni su-pravični ureditvi in naposled sa- verenosti, enakopravnosti, medse-ma ta pravična ureditev izpod- bojnem spoštovanju in nevmeša- kopavajo tla protisovjetskemu razpoloženju.« Cyrankiewicz je rekel, da je bil ta spor poravnan na 8. plenumu ZDPP m da je bila šele takrat izkrčena pot k pravilnemu postavljanju poljsko-sovjetskih odnošajev. V resoluciji poljskega Sejma ob poročilu predsednika ministrskega sveta o razgovorih v Moskvi je med drugim rečeno: »Pačenje minulega obdobja v stikih med ZSSR in Poljsko so vanju v notranje zadeve, so bili sprejeti skupno in dokončno kot podlaga za nadaljnje medsebojne stike med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Sejem izjavlja, da je to dejstvo zelo važno, za utrditev neodvisnosti,- suverenosti, nedotakljivosti in varnosti Poljske, za nedotakljivost meja na Odri in luži-ški Nisi, za zagotovitev širokih možnosti mirnega razvoja ter sistematičnega zboljševanja življe- se sporazumeli o tem, da mora sodelovanje sloneti na popolni prostovoljnosti in enakopravnosti, na prijateljski kritiki, na tova- ;—> riškem značaju izmenjave mnenj ln da pomeni pomemben korak v o spornih vprašanjih med obema uresničenju idej, sprejetih partijama.« (Podčrtal J. S.) Govor tovariša Tita je samo konstruktivna uporaba teh načel. Mar želi komentar TASS odrekati jugoslovanskim komunistom to pravico? Jože Smole Napadalčevi izgovori in špekulacija.z obnovitvenimi deli na Sueškem prekopu in z mednarodnim nadzorstvom nad plovbo po njem New York, 21. nov. (Reuter), j na pod nadzorstvom OZN in pri-Britanski zunanji minister Sel- pravljeni smo nuditi sleherno wyn Lloyd je sinoči na večerji, pomoč, ki jo premoremo.« Drugo ki so mu jo priredili v New Yorku vprašanje, ki čaka na ureditev, izjavil, da se bodo britanske čete je po njegovem mnenju vprašanje režima, ki ga bo treba upo-staviti, da bi zagotovili pravice prekopa. Lloyd je dejal, da bi lahko to dosegli na podlagi šestih načel, o katerih so se že prej sporazumeli Velika Britanija, Francija in Egipt idej, sprejetin na 20. kongresu KP SZ, »o katerih lahko, če bodo dosledno vplivale na oblikovanje politike mednarodnega delavskega gibanja, rečemo, da nam bodo po odstranitvi napak in pačenj, podedovanih iz stalinskega obdobja, odprle zmagovito obdobje v boju za socializem«. Cyrankiewicz je potem poudaril, da so se razvijali moskovski razgovori od začetka do konca na podlagi popolne enakopravnosti obeh strani in da je bila do kraja izravnana bilanca gospodarskih stikov med Poljsko in ZSSR iz prejšnjega stalinskega obdobja. Dotaknil se je vprašanja, kako to, da je bilo moč šele zdaj- v praksi uspešno urediti vprašanja poljsko-sovjetskih stikov in je rekel: »Najprej smo morali načelno poravnati spor med našima deželama. Bistvo stvari je bilo v tem, ali,pomeni obravnavanje teh vprašanj nasprotovanje, protisovjetsko razpoloženje, kakor so nekateri malodušno trdili, kar bi Nehru o položaju Predvsem je treba preprečiti vojno — O odnosih med Jugoslavijo in SZ New Delhi, 21. nov. (IIS). Na pripravljala že več let, naglo je koncu zunanjepolitične debate v izbruhnila ob nacionalizaciji Sue-parlamentu je imel Nehru govor, j škega prekopa, v katerem je obravnaval med narodni položaj. Rekel je, da je Velika Britanija prizadejala hud udarec demokraciji, in da je Francija, pa čeprav ima močno Socialistično stranko, šla v napad na Egipt in da podpira tisto, kar se dogaja v Nemčiji. Poudaril je, da je treba sedaj predvsem preprečiti vojno in ne samo govoriti o demokraciji in svobodi. Vsa vprašanja je treba presojati s stališča, ali olajšujejo ali otežujejo položaj in ali povzročajo nevarnost nove vojne. Narodi preživljajo zdaj obdobje »težavnega prehoda iz starega v novi svet.« Potem je govoril o ZDA in Sovjetski zvezi. Indija bi lahko pomagala odstraniti nekatere ovire v stikih med njima. Sedanja - ... _ kriza se je V določenem smislu padu naJSgipt. O sovjetsko-jugoslovanskih stikih je Nehru dejal, da so bile odstranjene v njih mnoge ovire. Jugoslavija je povsem neodvisna in razvoj v njej je sam po sebi vplival na vzhodnoevropske dežele ter na proces liberalizacije v njih. Stiki med Jugoslavijo in Indijo so bili zadnja leta zelo tesni. Indija je pripoznala Madžarsko za neodvisno deželo. Zato ne odobrava sedanje kubanske resolucije v OZN o »ustavitvi deportacij Madžarov v Sovjetsko zvezo«, ker bi bilo treba, preden bi kaj ukrenili, proučiti, zakaj indijska resolucija zahteva od madžarske vlade, naj dovoli predstavnikom OZN pt-oučiti to vprašanje. Nehru je tudi d§jal, da Indija ni bila obveščena o na- odstranjena in njihove posledice nja poljskega naroda, razširitve v državnopravnih in gospodar- in poglobitve socialistične demo-skih stikih so odpravljene. Sode-! kracije Tudi Sirija ima dokaze Damask, 21. nov. (AFP). — Zunanje ministrstvo je objavilo, da so Francozi in Britanci efektivno sodelovali v operacijah Izraelcev na Sinajskem polotoku, v Rafahu in v Gazi. Ministrstvo ugotavlja, da so se britansko- _ . - - francoske sile izkrcale 23. oktobra lel Avivu kot tudi sporočila prek v Haifi, da so sodelovale pri na- , radia francoskih enot, razmešče-padu na Rafah ter da so nritan- nih v Izraelu. prišlo na dan, da so na ciprskem letališču slikali na letala tipa »Misterc izraelske znake in da so bile prestrežene tudi zapovedi in poslanice, ki sta si jih oddajali radijski postaji na Cipru m v ske ladje 2. novembra napadle Gazo in prisilile mesto, da se je vdalo, ker so Angleži zagrozili, da ga bodo sicer razdejali. Sirsko poročilo nadalje pravi, da so Gazo zasedle francoske in britanske čete, medtem ko so prispele izraelske v Gazo šele pet ur po anglo-francoski okupaciji, dalje da je Ta dejstva, pravi na koncu poročilo sirskega zunanjega ministrstva. dokazuje, da je šlo za tristransko zaroto, ki gladko izpodbija sedanje anglo-francoske izgovore, češ d^ sta Anglija in Francija le intervenirali, da se ne bi izraelsko-egiptski spopad še razširil. Z mitinga, ki so gu p»ed dnevi priredili britanski laburisti proti agresorski politiki Edenove vlade, na sliki Aneurin Bevan med govorom na mitingu umaknile iz Egipta, kakor hitro bodo varnostne sile, ki bodo »primerno močne«, pripravljene prevzeti njihovo mesto. Lloyd je skušal znova zagovarjati anglo-francosko akcijo v Egiptu, pri čemer je omenil oboroževanje Egipta z orožjem iz Sovjetske zveze in izraelsko - egiptovski spopad, Trdil je, da je imelo nnglo-francosko vmešavanje ▼ dogodke v Egiptu namen, ustaviti vojno med Egiptom in Izraelom ter omejiti vojni požar. »Med izbruhom izraelsko-egiptovskega spopada,« je rekel Selwyn Lloyd, »je bilo mnogo Angležev in angleških ladij v Sueškem prekopu ali v njegovi bližini. Če bi dopustili, da bi se sovražnosti nadaljevale, bi bila potrebna leta in leta, da bi spet usposobili Sueški prekop za. plovbo.« Po Lloydovem mnenju je bil položaj tolikanj pereč, da ni bilo časa, da bi se prej posvetovali. Ko je potem govoril o anglo-ameriških odnosih, je potrdil, da so v glediščih glede Bližnjega vzhoda znatne razlike. »Zmotno pa bi bilo, če bi to jemali preveč tragično, toda prav tako bi bilo zmotno, če bi si utvarjali, da so te razlike manjše, kot so.< Govoril je tudi o vprašanjih, s katerimi se bo treba ukvarjati v prihodnje, in predvsem omenil odstranjevanje ovft in usposabljanje Sueškega prekopa za plovbo. »Pozdravljamo, da bo ta naloga verjetno v celoti izpolnje- t . ^ Z laburističnega mitinga v protest proti Edenovi napadalni politiki; pogled na množico na Trafalgar Squareu. Tolikega števila ljudi v Londonu po vojni ni bilo na nobenem političnem zborovanju (Prvo nadaljevanje) Tudi pri beograjskem Putniku, kjer kupujem povratno vo-vozovnico za dvanajst tisočakov, so zelo začudeni, da potujem v Romunijo. Prijatelji Srbi so sploh ganljivi. Komur koli povem, kam imam namen potovati, me pogleda, kakor da bi bil podvomil v mojo zdravo pamet. Njihov odnos do Romunov in, kakor sem kasneje dojel, odnos Romunov do Srbov, je svojevrsten. Med obema narodoma, se pravi med Jugoslavijo in Romunijo sploh ni meje v pravem pomenu besede. Banat-ravnina in reka Donava, ne moreta biti »meja«. Po ravnini stoje nekakšni leseni opazovalni stolpi, razpadajo kolči z bodečo žico iz leta 1948, in široko črno cesto, ki so jo zorali tanki, zarašča plevel. Vsega tega bi ne bil opazil, če bi ne bili romunski vojaki in cariniki prav na meji ne dvignili vika in krika, da je začel vlak še bolj počasi voziti in so se lahko vanj vkrcali. Na obeh straneh meje živ6 Romuni in Srbi, dve manjšini s svojim šolstvom, Srbi celo z lastnim oddelkom na bukare-štanski univerzi. Po mnenju epsko razpoloženih In zgovornih Srbov imajo Romuni »slabe cigarete, slabo žganje in vino, toda lepe ženske«. Njihov odnos do Romunov določajo predvojni pojmi o zaostalosti romunskega podeželja, o izredno nizki življenj- FRANGE BRENK Zemlja je vendarle ravna skl ravni romunskega kmeta. Spet po drugi strani pa so Romuni »rasno« in narodnostno tako svoji in drugačni, da nimajo s Srbi nič skupnega in sploh nič, zaradi česar bi se lahko kadar koli v zgodovini med seboj prepirali ali celo vojskovali. Za Romune so Srbi predvsem »junaški narod« in zato jim z dobrohotno kretnjo starih, zrelih Romanov, ki jih je poznal verjetno že Aleksander Makedonski, radi odpuščajo njihovo »mladostno zanesenost«. Ponpsni so na svoj rod, na krvno sorodstvo z velikimi romanskimi narodi, in se zde samim sebi »bolj evropski«, »bolj kultivirani«. V Vršcu na naši strani, ln v Stamari Moraviti na romunski, sem se srečal z najljubeznivejšimi cariniki in čuvarji evropskih meja, kar jih poznam. Ostal sem v obeh vagonih sam. In pošteno so se nasmejali na moj račun! »V Jugoslavijo je prišla eela romunska vladna delegacija' — v Romunijo pa samo vi?« »Izjavljam, da moj obisk v Romuniji ni. v direktni zvezi z obiskom Gheorgheja Gheorghla Dej a v naši državi.« Menjali smo Morave za Moro-sesti in slivovko za tuico-cuiko. Samotni popotnik In ko zavpijejo Romuni svoj »£ata, gata!« mi rečejo v slovo: »Ne pozabite pomakniti svoje ure za eno uro naprej! Tamkaj hodijo zgodaj spat.« Minila je noč in pozabil sem na vedre šale. Sivolasa gospa- ob meni ni spi. Spet kadi na hodniku. Nato tiho posedi in se vrne na hodnik. Ponudim ji sarajevsko Moravo. Zna francoski in nemški. Od 1941 do 1943 je živela z možem v Berlinu. Potlej so se začeli strašni zračni napadi. Pravkar je pospremila hčer v Temišvar. Študira na politehniki. V Bukarešti je »numerus clausus« — le omejeno število študentov sprejmejo na bukareštansko politehniko. »Kako živimo?« grenko ponovi moje vprašanje. »Kdor, ima denar, dobro. Kdor ga nima, slabo. Moj mož je bolan upokojenec. Hči stanuje pri sorodnikih. — 2ivilske karte? Ne, kart že nekaj let nimamo več. Slabo smo oblečeni, poglejte,« mi pravi v zadregi. »Toda so, ki so dobro oblečeni.« Ure in ure drvi vlak iz noči v rano jutro po brezmejni Vlaškl ravnini. Med njo in Banatom je le tesni zahodni greben Transilvanskih Alp. Do k6der seže pogled — plodna, črna, globoka in ravna zemlja. Da, zemlja je vendarle ravna! Bogata, ravna zemlja! Ena najbogatejših v Evropi, na 'svetu! Malo vidim traktorjev na njej. Vidim sklonjene može z visokimi ovčjimi kučmami na glavah za plugi, v katere so vpreženi voli In konji. »Imamo močno tovarno traktorjev, toda ni še kos prostranstvu naše plodne zemlje,« mi po-jasne. , »Ponekod po deželi še čakajo v vrstah za kruh,« d6 sivolasa gospa. »Da, čakajo. Spet čakajo,« s? oglasi postarni, v obraz zaripli gospod. »Od julija do današnjega dne ni padla kaplja dežja na našo ravno zemljo. — Kdo sem? Kmet. Nemec. Po poklicu -šeni tapetnik. Tudi v Ljubljani sem bil in v Trstu. Toda moja ljubezen je zemlja. Kupil sem jo, Jo obdeloval, zdaj ne zmorem več. Ne zdržim suše, davkov in prisilnega odkupa. Na Dunaju imam sina, zdravnika. Potujem po potni list Izselil se bom.« Spet stoji naš vlak. Nasproti mu prihaja neznan in nagel brzovlak. Tod tulijo vsi vlaki dolgo in zamolklo. Kot v Bolgariji. Spomnim se na film »Šanghaj ekspres« z Marleno Dietrich v glavni vlogi. Gledal sem ga pred vojno. Kdo ve kdaj! Tudi »Sgnghaj ekspres« je tako neznansko ln močno vreščal v tedanjo temno noč. Sto tisoči korakajo nocoj po budimpeštanskih ulicah. Jaz tega še ne vem. Nihče izmed nas tega še ne ve. Toda čutimo, da se nekaj dogaja. Nimam prijatelja, da bi se z njim pogovoril. Slutim, da se prvotni namen moje poti spotoma sprevrača. Postajam utrujen. Zelo utrujen. Ravninsko sonce obseva brezmejno ravnino. Da, zemlja je ravna,.. Sinova sta zagotovo že vstala. Kristina jima pripravlja zajtrk in ju skuša prepričati, naj si očistita čevlje in si umijeta tudi zobe. Delavka nasproti meni se je presedla, In zdaj tišči svoje noge ob moje mlad črnolas hrust. Moji novi rjavi čevlji za 5600 din, na katere sem bil tako ponosen, ker me tudi ne tišče, so izgubili svojo lepo industrijsko barvo in svoj lesk. Ko se zbudim, je oddelek prazen. Zdramila me je sivolasa gospa. »Bucaresti — monsieurl« »Merci, madame!« (Dalje prihodnjih SE VEDNO PASTOREK Prispevki za turistična olepševalna društva, avtomobili, pohištva za posredovalnico dela itd. iz skladov za zdravstveno preventivo — Kakšni so vzroki takega gospodinjenja — Velik pomen obratnih ambulant Ljudj e HudO 153SiiS£8Li£S£2, je biti pozabljen V skladih preventivnega zdravstvo nega varstva pri Republiškem in pri okrajnih zavodih za socialno zavarova nje ae bo letos nabralo nad 200 milijonov dinarjev. Lani se je v te sklude nateklo 170 milijonov dinarjev. V primerjavi s proračunom Centralnega nigi cnskcga zavoda v Sloveniji, ki zadnja leta niha okrog stotih milijonov dinar jev letno, so torej sredstva teh skladov občutno večja, kot so bili doslej izdatki za našo higiensko službo. Pri tem pa ne gre pozabljati, da — vziic spozna nju vseh naprednih držav, kakor je preprečevanje nesreč pri delu in mnogih boleznih uspešnejše in cenejše kot zdrav- ših krajih pa je še močno zapostavljena novina. Razen tega se člani komisije zbero k delu le za kratek čas na sejah, marsikateri odsek za higiensko tehnično zaščito pri okrajnih zavodih pa je še prešibak, da bi dobro pripravil gradivo in potlej sprejet program tudi uresničeval. Smotrno uporabo teh sredstev ovirajo tudi nepravilna gledanja nekaterih ljudi v upravah zavo- MMgPPt H ■ 'V* h Hi ■ ,■■■■ Med najzglednejše urejene obratne ambulante prav gotovo sodi obratna ambulanta splitske ladjedelnice. V ambulanti imajo stalno nameščena dva zdravnika, redni pa so tudi pregledi specialistov, ki Imajo v obratni ambulanti na razpolago rentgen in vse ostale pripomočke. Število obolenj delavcev, ki so zlasti izpostavljeni revmatičnim obolenjem, se je z 'uvedbo obratne ambulante in najrazličnejšimi oddelki — med njimi je tudi sodobno urejeni fizioterapevtski oddelek — močno zmanjšalo in še naprej pada. Na sliki: detajl iz laboratorija. — pri nas še zmerom dajemo za ativo 27-krat več kot za preventivo. Sredstva iz teh skladov so v Slove nlfl že omogočila niz akcijski se prej niso ganile z mesta, na primer letovanja in preventivno zdravstveno zaščito vajencev in mladih delavcev, izdajo mn Kil dov in v ljudskih odborih. Če-prav je sklad za preventivno zdravstveno varstvo namemben, je vendarle moč na tak ali drugačen način za silo opravičiti ogih publikacij, diatilmov, ‘razstav ter skoro vsak izdatek iz tega skla-prlrejanje številnejših seminarjev o za da. Nekateri z njim maše finanč-ščiti zdravja in higiensko tehnične za-ščite delavcev ipd. Dalje so ta sredstva poživila dejavnoat komisije za proučevanje zaščite dela v težki industriji in enake komisije za rudarstvo, pri Centralnem higienskem zavoda so začeli sistematično voditi podrobnejšo stitistiko nesreč in obolevanj pri delil in tudi marsikatera druga koristna preventivna dejavnost si je s to gmotno pomočjo opomogla. NESMOTRNO TROŠENJE SKLADOV Komisije za gospodarjenje s preventivnimi skladi so pri dkrajnih zavodih za socialno zavarovanje v glavnem dobro sestavljene, saj so iz njih nastali nekakšni koordinacijski odbori, v katerih razen zastopnikov okrajnih zavodov sodelujejo tudi zastopniki okrajnih svetov za zdravstvo higienskih zavodov, sanitarni inšpektorji in inšpektorji dela. Delo teh komisij ni zadovoljivo. Nekaj zato, ker so se temeljiteje lotile posla šele letos in še nimajo izkušenj, pa se morajo vbadati z velikim nezaupanjem do preventive. Predvsem je v mnogih okrajih še malo preventivnih ustanov in delavcev, ki bi mogli in znali ta sredstva hitro in zares učinkovito porabiti. Sistematično proučevanje zdravstvehih razmer po na- Ji ne vrzeli ter nabavljajo reči, ki jih ni moč kriti iz drugih skladov. VSE DRUGO PREJ KOT PRAVA PREVENTIVA Mariborski Zavod za socialno zava-rovanje je na pr. od 11 milijonov 170 tisoč dinarjev iz tega sklada letos do septembra porabil 1,737.000 dinarjev zn ureditev traumatološke postaje. Zanjo je plačal celo dva pisalna stroja, perilo, tiskovine ipd., nabavil pa je tudi pohištvo za posredovalnico dela. Ljubljanski zavod je od ? milijonov in pol, ki jih je porabil iz sklada, razdal v obliki dotacij za investicije in opremo lekarniške postaje (strogo kurativna ustanova) v Ivančni Gorici nekaj tisočakov manj kot 1,390.000 dinarjev. Okrajni zavod v Kranju je med drugim iz sklada dotiral zdravstvena domova v Tržiču in Škofji Loki, počitniški dom pod Golico, Zavod za rehabilitacijo invalidov v Laškem, nabavil rentgen za Zdravstveni dom v Kranja, kupil opremo za zobno ambulanto v Bohinjski Beli, finansiral gradnjo otroškega okrevališča na otoka stetnjak pri Pulju; za te investicije in dotacije, s katerimi so se okoristile v gl« liji lavnem kurativne ustanove, te od 8 mi-jonov 475.000 dinarjev izdatkov iz preventivnega sklada potrošil nič manj kot 8,100.000 dinarjev. Lahko bi še naštevali: na pr. izdatek 154.632 dinarjev, za katerega Zavod v Murski Soboti nima obrazložitve, članarino, ki jo je zavod v K<>Y>ru odrinil Turističnemu olepševalnemu društvu, nabavo »uradnega avtomobila, ki bo služil tudi preventivic v Gorici, celo dozidavo uradnih prostorov zavoda v Celju (ki pa je sicer pokazal veliko razumevanje za pravo preventivo) itd. »OSTALI IZDATKI« Tako ohlapnost naposled omogočajo tndi premalo diferencirane postavke za preventivni sklad v zveznem kontnem planu, po katerem se ravnajo vsa računovodstva zavodov. Plan ima kar sedem postavk za razne preventivne zdravniške preglede, postavko za raziskovanje delovnih pogojev, za vzgojo kadrov ter postavki za skupinsko okrevanje otrok in odraslih. Vse drugo pa gre kratkomalo v en koš, na katerem piše »ostali izdatki«. Tako se je zgodilo, da je od 82 milijonov in pol dinarjev izdatkov iz preventivnih skladov okrajnih zavodov, ki so jih potrošili letos (1° septembra, pod to postavko vknjiženih nič manj Kot 52 milijonov in pol dinarjev! Koliko od te visoke vsote so neustrezno nesmotrno potrošili, smo deloma že navedli. Kontni plan bi bilo treba razširiti z novimi rubrikami, »ostale izdatke« pa znižati na najmanjšo mero, ker so dejansko samo potuha. PREVENTIVA OD TEGA NIMA PRAVIH KORISTI Sredstva za ureditev lekarniške postaje v Ivančni Gorici niso bila slabo vložena, saj so se morali Dolenjci dolga leta voziti po zdravila (zavarovanci tudi na stroške Zavoda za socialno zavarovanje) kar v Ljubljano. Podobno je tudi pri večini izdatkov iz okrajnih preventivnih skladov, ki so jih zavodi potrošili nenamensko. Upoštevati je treba, da za prave preventivne ukrepe in akcije v mnogih okrajih primanjkuje strokovnega osebja in temeljitih analiz, zastran česar komisije prerade popuste pritisku, ki ga na ta sklad izvajajo obtoječe, vpeljane kurativne ustanove, pa tudi družbene organizacije ali okrajni zavodi sami. Tudi to drži, da skoro vse, kar dviga družbeni standard, ugodno vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. Vzlic temu pa sicer veliki preventivni skladi pomenijo prav malo, če bi jih hoteli uporabljati na primer za zidanje stanovanj, športnih prostorov, za nabavo avtomobilov za zdravstveno službo ali za pošiljanje delavcev v okrevališča brez zdravstvene indikacije. OBRATNA AMBULANTA -NAJUCINKOVITEJSA PREVENTIVNA ENOTA Ko so okrajne komisije za gospodarjenje s preventivnim skladom letos sestavljale svoje programe, so premalo upoštevale najnujnejše zdravstvene potrebe okraja. Tako je na primer v mnogih razvijajočih se industrijskih središčih ena izmed najnujših socialnih bolezni jetika; da pa bi iz kakega okrajnega sklada namenili nekaj sredstev za okrepitev patronažne službe pri antituberkuloznem dispanzerju, se ni zgodilo. Sploh je načrtno proučevanje in pobijanje vzrokov najpogostejših in najnevarnejših obolenj v okraju ena izmed glavnih opor za dobro gospodarjenje s preventivnim skladom. Toda prav to delo je najbolj zanemarjeno. Razen tega so tudi sklepi zadnje skupščine Zavoda za socialno zavarovanje LRS, ki je 13. t. m. zasedala v Ljubljani, pokazali pot za smotrnejšo uporabo sredstev iz preventivnih skladov. Brez obratnega zdravnika, varnostnega tehnika, industrijske medicinske sestre in socialnega delavca se tudi zdravstvena preventiva ne bo mogla razviti. Ker je vprašanje teh strokovnjakov v naši republik’ zelo pereče, naj bi iz preventivnih skladov v ta namen usmerjali znatnejša sredstva kot doslej. 2e naše dosedanje izkušnje so nam dokazale veliko korist, ki jo ima delavstvo od obratnih ambulant. Obratne ambulante so tudi tista zdravstvena enota, kjer se lahko učinkovito zbere največ preventivnih dejavnosti. Zato je bila tudi skupščina mnenja, naj bi tako republiška kakor okrajne komisije za gospodarjenje s preventivnimi skladi, posvetile razvoju in ustanavljanju obratnih'ambulant in varnostnih oddelkov, največjo skrb in največja sredstva. B. Finžgar Kdo ve, kakšno je bilo njuno življenje prej, ko mati še ni bila onemogla starka in sin edinec še ne zdravnik. Morda ju ni težilo pomanjkanje, morda je oče zaslužil toliko, da je sin z lahka študiral, kdo ve, ali pa so bila to huda leta in je požrtvovalnost matere, tista požrtvovalnost, pri kateri poznamo le malo izjem, po-mogla sinu do kruha. Lahko pa, da je bilo tudi kako drugače, kdo bi to vedel. V Domu za onemogle so spoznali najprej njo. Tiha, zaprta vase je nosila spomine na to, kar je bilo prej. Vsak mesec so prihajala v dom nakazila za oskrbnino — iz občine. In sinovih pet sto din. Revizija kartotek včasih odkrije to ali ono stvar. Tega sicer ne, kako je bilo med materjo in sinom, ko mu poklic še ni prinašal denarja, ko še ni imel lastne družine, ne doma v majhni podeželski vili. Vseka- kor pa to, da si je občina v tem pai da bi bila starka sama na svetu primeru nakopala stroške, kot Potem so — tisti mesec ni prišlo nobeno denarno nakazilo — v domu spoznali tudi sina. Pred vhodom se je ustavil avto. Ker se to ne zgodi vsak dan, je majhna sprememba za ljudi, ki v miru preživljajo svojo jesen, že razburljiv dogodek. Sel je naravnost v pisarno. Stvari ie treba urediti. Po hodniku pa je šel rahel šepet. »Kaj ste prišli k naši mamici?« je vprašala sestra. »Ponjo, spravite njene stvari.* »Kaj nam jo boste odpeljali?* »Da, ste precej dragi tu.* Ko je stopala proti avtomobilu, se je mati z žalostnimi očmi ozrla nazaj. »Kdo ve, kako ji je sedaj,* je bolj zase vprašala sestra, potem ko je povedala ta drobec iz njihovega življenja. Kasneje sem na nekem socialnem uradu ponovila njeno• pripovedovanje, ki pa ga niso poslušali s prevelikim začudenjem. »Oh, saj taki primeri niti niso redki,* so dejali, »toda po reviziji kartotek smo tistim, ki ne vedo, kaj morajo čutiti do staršev, stopili na prste.* Da, kartoteke. Tam so zapisani podatki, koliko je ta ali oni reven. Toda nikjer ni zapisano, kako je revna mati dobro situiranega sina, ki je pozabil, kaj ji je dolžan in mirne vesti izkoristil širokogrudnost, pomanjkljive podatke in zmedo v kartoteki skrbstvenega organa. »Pa zapišite vi,* so rekih »morda si bo ta pogledal v srce, morda bo onega postalo sram.* Nina Frnovec Investicijska posojila brez natečaja Državni sekretar za finance je sprejel odredbo, po kateri bo lahko Jugoslovanska investicijska banka leta 1956 brez natečajev odobravala posojila iz splošnega investicijskega sklada za nabavo strojev in naprav za gradbSna dela. Prav tako bo moč brez natečaja dobiti investicijska sredstva za nabavo mehanizirane opreme za obrtna dela visoke gradnje na gradbiščih, dalje za nabavo mehanizacije za visoko gradnjo in za nabavo transportnih sredstev, ki jih bodo gradbe-no-obrtna podjetja uporabljala izključno za ta dela. Devizni teSajl 8.7S0, 1.816,66; 1.718,41; D M tJS dolar —, S.000, Lslg 17.500, —, 15.412,86. 210.500, —, 201.178,11, 2,719,20; Blr. —, 6.726, 7.161,48, 1.091.41; Ffrs —, 1.226, 1.244,89, 1.152,17; šfrs 96.000, 85.100, 87.591,55, 1.176,76; Lit -, -, 861,54, 1.694.87; Lit STT 518, 592. 560,95. 1.586,45; Lit Gor. 420, —, 420, 7751; Sv. kr. 68.000, —, 70.692,11, 1.119,01; Eg. L»tg —, —, 1.117,25, 261.85; o. dolar Avstrija —, 7.600, 7.225,81, 2.107,91; o. dolar Danska —, —. 1.101, 115,66; o. dolar Norveška 2.015, 1.947, 1.919,14, 551,04; o. dolar Grilj« 2.015, —. -, -t g, dolar Turiija —. —, 2.015, 578,11; o. dolar Izrael 1.180, 1.510, 1.168,09, 156,01: o. dolar Argentina —, —, 1.051, 250,11; o. dolar Paragvaj —, —, 1.021, 240,11; o. dolar ZSSR —, —, 1.820, 506,66; o. dolar Poljska 1.946, 2.010, 2.019,42, 571,14; o. dolar ČSR 2.115, —, 2.067,06, 589,02; o. dolar Bolgarija —, 1.916. f.946, 548.66; o. dolar Romunija 2.010, —, 2.010, 576,66; g. dolar Vzh. Nemčija 1.810, —, 1.810, 501,51; o. dolar Albanija —, 1.946, 1.946, 548,66; Lit Koper 355, 185, 568,11, 667,15. Še ena nova ladja Splošne plovbe Pomlajena trgovska mornarica je dobila doslej štiri nove ladje — Zaradi sueške krize vozijo tudi naše ladje okrog Afrike Od petih starih čezoceanskih Afrike, kar zaradi znatno daljše I v.elikih motornih tramperjev po tovornih ladij, ki jih je Splošna vožnje zmanjšuje prevozno zmog- 10.200 ton nosilnosti, ki bodo plovba Piran prevzela letos 1. ja-1 ljivost ladij in vpliva tudi na zgrajeni do leta 1961. Čezoceansko tovorno ladjo »Dubrovnik«, ki je bila ob decentralizaciji naše trgovinske mornarice dodeljena Splošni plovbi in jo je Jugolinija še začasno pridržala, pa bo Jugolinija po sklepu njenega delavskega sveta naposled izročila Splošni plovbi v aprilu prihodnjega leta. V tej zvezi naj še omenimo, da je tudi Splošno plovbo precej prizadela sueška kriza. Ladji »Gorenjska« in »Martin Krpan«, ki sta vzdrževali progo v prometa z lukami ob Rdečem morju oziroma v Egiptu, sta zdaj izločeni iz prometa. »Rog«, ki je na pot* iz Kitajske v domovino, je moral usmeriti svojo vožnjo okrog R*a Dobre nade. Enako je »Gorica«, ki se iz Šanghaja vrača v domovino, usmerila svojo pot okrog Afrike. Vožnja okrog Afrike Pa je mnogo daljša in zamudnejš® in znaša razlika v vožnji okrog 25 dni. Za ta daljši prevoz Pa dobi podjetje po morskem pravi* povrnjene le dejanske večj® stroške, tako da odpade za vse** 25 dni daljše vožnje vsak do* *.... Ladja »Rog«, last Splošne plovbe Koper, Je pravkar na poti iz Kitajske v domovino AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SAP- LJUBLJANA je s 15. novembrom 1956 za izboljšanje mednarodnih zvez vzpostavilo novo redno mednarodno avtobusno progo UUBUANA—POSTOJNA—GORICA SAP—Turist biro RIBI sobota četrtek km SAP—Turist RIBI biro km četrtek sobota 0.30 17.00 — LJUBLJANA avtobusna postaja 115 9.45 7.45 18.00 55 POSTOJNA 60 8.45 8.45 18.45 92 AJDOVŠČINA 23 8.00 9.30 — . — SOLKAN — — 10.10 19.45 115 GORICA (Stara) — 7.00 17.30 16.15 15.15 14.30 Druge postaje so: Vrhnika, Logatec, Planina, Razdrto, Vipava, Nova Gorica, Gorica, državna meja. Vozna cena od Ljubljane do Stare Gorice je 575 dinarjev ali 800 Ur. V letni sezoni leta 1957 bo proga podaljšana od Ljubljane do Bleda. Potniki poslužujte se rednih mednarodnih avtobusnih prog, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podjetje SAP—Turist biro, Ljubljana. nuarja ob decentralizaciji naše trgovinske mornarice, so kar tri, ki jim je življenjska doba potekla in so zrele za kasači j o, se pravi, da jih razrežejo za staro železo. Zato je šlo letos prizadevanje podjetja za tem, da bi te ladje člmprej nadomestila z drugimi sposobnejšimi. 2e letos spomladi jim je uspelo v inozemstvu prodati 38 let staro »Gorico« z 8900 tonami nosilnosti, hkrati pa so kupili drugo boljšo in mlajšo ladjo z 9600 tonami nosilnosti, ki so jo konec septembra prevzeli v Hamburgu in ji dali spet ime »Gorica«. Kmalu zatem pa je Splošna plovba kupila v Angliji še eno veliko tovorno ladjo z nosilnostjo 10.100 ton, zgrajeno leta 1945, ki je dobila novo ime »Pohorje«. To ladjo, ki bo nadomestila že 45 let staro »Ljubljano«' (z nosilnostjo 8200 ton), je posadka Splošne plovbe minuli mesec prevzela v antwerpenski luki. Tik pred izbruhom sueške krize pa je Splošna plovba kupila v Angliji še tretjo veliko tovorno ladjo, podobno »Rogu« in »Pohorju«. V petek 16. novembra so jo prevzeli v angleški luki Avonmauth. Gre za ladjo »Bri-stol City«, ki je bila zgrajena leta 1943 in ima 10.200 ton nosilnosti, nadomestila pa bo 38 let staro ladjo »Kornat« (z nosilnostjo 8170 ton). V spomin na boje v NOV je ladja dobila novo ime »Zelengora«. Z našo posadko je »Zelengora« že odplula v Severno Ameriko, da bo kot prva naša ladja pripeljala v domovino tovor pšenice na temelju nedavno sklenjenega sporazuma z ZDA o dobavi žita. Tako je Splošni plovbi v kratkem času uspelo prispevati k pomladitvi in povečanju zmogljivosti jugoslovanske trgovinske mornarice, kar je zlasti važno v dobi sedanje sueške krize, ko morajo zaradi zapore Sueškega prekopa, ki bo trajala še mesece, ladje v prometu s Srednjim in Daljnim vzhodom pluti okrog višino ladijskih tovomin na Svetovnem trgu. Na temelju odobrenega poso- biček, to pa znaša na dan za en® jila iz splošnega investicijskega ladjo 600 funtov. Pri Splošn sklada je Splošna plovba že skle- plovbi cenijo, da bodo žara*** nila pogodbo z ladjedelnico sueške krize utrpeli na dobički* »Uljanlk« v Pulju za gradnjo treh I okrog 50.000 funtov. F. S. GOSPODARSKE vesti 9 Navijanje cen za uvoženi svetovne gospodarske krize Pre^ krombi se trgovini že maščuje, vojno, ko je država v akciji Kakor je znano, je na avkcijski sanacijo gospodarstva morala <**' prodaji uvoženega tekstilnega kupiti mnoga podjetja ozirofl*® blaga v oktobru prišlo do ne- , prevzeti od bank znatne udeležb® brzdanega licitiranja cen. Uvože- v podjetjih. Ta podjetja oz. ude' ni krombi za zimske suknje, ki ležbe zdaj upravljata v glavne*** je bil mesec dni prej prodan po dva državna koncerna: Ente Na' 7500 din za meter, so na oktobr- zionale Idrocarburi (ENI), **aJ' ski avkciji navili ceno na 12.000. večji italijanski koncern ind«*' Zdaj pa se pojavlja podobna igra strije nafte, in pa Instituto Pf kakor poleti z nylonskimi tka- la Riconstruzione Industrie ninami. Ker drago kupljenega (IRI), ki upravlja državno ude' krombija ni mogoče prodati, so ležbo v ostali industriji, v ruda*' beograjska trgovska podjetja mo- stvu, brodarstvu in kreditu. N®v° rala znižati prodajno ceno za ministrstvo ima ne le nalogo **<*' 1500 do 2000 din pri metru, tako diti upravljanje teh podjetuJ da ga prodajajo pod nabavno marveč tudi nalogo dati gosp0' ceno. Navzlic temu pa nič kaj darstvu nova sredstva za razv°J’ ne gre v prodajo. Nastalo izgubo kar bi pomenilo razširitev sist®' bo trgovina seveda spet posku- ma državnega kapitalizma. .. šala pokriti z večjimi maržami % Gospodarska škoda Vel*** pri drugem blagu, tako da bo Britanije zaradi sueške kri*®: račun za nesmiselno licitiranje Londonski list »Times« je obja\* naposled plačal le potrošnik. Ta članek o gospodarski škodi, ki ’ primer znova dokazuje, kako po- bo utrpela Velika Britanija treben je bil sklep o ukinitvi si- radi sueške krize. List ceni, <*“ stema avkcij za prodajo uvože- bo ta škoda znašala 20 do 25 n**' nega blaga. lijonov funtov mesečno, v tre • Državni kapitalizem v Ita- mesecih pa 60 do 75 miliJon°Tj 11J*. P® dolgotrajnih diskusijah Kriza pa se lahko zavleče t*1® kaže, ?a. območju občine Ljubljana-vi nik so za potrebe zdravstva letošnjem letu predvideli 3 mi-J°ne 875.000 dinarjev, vendar so f^rrio do sredine novembra porabi3 v ta namen 4 in pol milijona .e«. iaor upo: ^?rjev. Na občini menijo, da ; letošnjega leta in nameniti za po- ima največji delež Ljudska teh-J”° do konca letošnjega leta , trebe zdravstva več finančnih nika. Ljudska tehnika je sodelo-Vp,as i izdatki za zdravstvo na sredstev ko lani. I vala pri raznih prireditvah za ko 5 milijonov dinarjev. Kfkor sedaj kaže, občinski juctski odbor ob sestavljanju Proračuna ni dovolj upošteval, da Prav na področju občine Rud- DVE VESTI IZ MEDVOD kar*?e?vot,skl otroški vrtec gostuje trni v,tamkaJ5njem Zdravstvenem dolinki, xr.eblvalcl Medvod želijo, naj bi obfii.1 prel svoje prostore. Tudi na ljai, * 50 ” tem vprašanju že razprav-n-i : rtajbrž mu bodo postavili dom pr> bodo«! gimnaziji. * p, Nikakršna skrivnost ni, da uspe briti kemu društvu v Medvodah DritiP1!11 v svoje vrste mladino s 532« obliXami dela. Vsako leto to« ? za sv°ie «lane taborjenje. Le-m,, o vsi «!ani tega društva nabirali si toi a Z9|lšča. izkupiček pa so Dni,?- dn4 ogledovali Bosno in se lašni? . ccl° na 20,8 m visoko Bjeleni?- , se Je s svojimi naravnimi VseJ, , Blohoko vtisnila v spomin Hrust. zletnlk°m. Člani Planinskega pinni- , v Medvodah imajo posebne fason?« «oblcke’ lzdaJaJo pa tudi svoj opis »Planine mladini«. Vb. V Ljubljani bomo dobili tehnično igrišče za naše najmlajše Burja in mraz na Primorskem le Gor*ea, 21. nov. — Burja, ki bior«£ vCeraJ zjutraj pihati na Pri- Povea i™' se 'e danes dopoldne še s hit Medtem ko je ponoči pihala Doiri- s^° od 60—70 km na. uro, po-Po„ divja že s hitrostjo do 80 km, ,ro„t ®znl sunki pa dosegajo tudi hi-sta1 ao 118 km. Na meteorološki po-nien V. Ajdovščini sodijo, da se bo Va i hitrost tekom preostalega dne-*u ponoči še povečala. ney£. Na levi strani Celovške ceste v smeri proti mestu je že dlje videti delavce Uprave cest LRS, ki med pivovarno »Union« in restavracijo »Keršič« podirajo kostanjev drevored, pred novimi bloki pa tja do remize pa razkopavajo nekdanjo kolesarsko stezo. Novo-izkopani jarek v širini kakih dveh metrov in globini dobrega pol metra sproti zasipavajo z gramozom in tlačijo z motornim valjarjem ter tako razširjajo cestišče. Po urbanističnem načrtu, ki je že sprejet, je namreč predvideno, da bo preurejena In razširjena Celovška cesta široka 40 metrov. Poleg novega cestišča bodo zgradili tudi nov hodnik, upajmo pa, da tudi na kolesarje ne bodo pozabili in da jim bodo zgradili novo stezo. M. S. letal?Sx,fI? odprti cesti proti novemu . f./j „ n ' s, i g« pe"cievTko"s“gTudt Avtomobilska nesreča pri Stanezičah zit^h y.ozlla morajo iz previdnosti vo- | ]e °°lj počasi. Na bloku pri Solkanu 1 LJUBLJANA, 21. nov. Nocoj okrog nista dovolj izognili, Je pri trčenju odkril 08 hurja na italijanski strani 18. ure je prišlo na cesti Stanežiče— j »Dodgeu« odtrgalo levo sprednje kolo, Hkrati* Areh° obmejne stražnice. — Medno do prometne nesreče, ki na, zaradi česar je po kakih 20 metrov krnski 3e Potisnil tudi pravi srečo ni zahtevala smrtnih žrtev, med- lzmerili l stopintem ko Je materialna škoda precejš-na1m»io * ■"•“Pinjo pod ničlo, kar Je , _ . , ... , _ , in za t» t.emperatura v zadnjih dneh nla. Do nesreče Je prišlo pri srečanju «a čas nekaj nenavadnega. kamiona, ki ga Je upravljal Janez Dc-M. D. 11«, z avtom »Dodge«. Ker se vozili Kit v koprskem zalivu? a Minuli torek ob pol dveh popolna J? skupina pripadnikov pomorske-nu-Pddelka Ljudske milice In zastop-na krajevnih luških oblasti izplula PrsiSan3Sem patruljnem čolnu iz ko-doitw Pristanišča proti bližnji Val-ni nhi°id k°der naj bi privlekli plov-DstrufiSf14 Potapljačev. Ko pa se Je doltrii? ?oln že dokaj približal val-Prske i, all> Je Pozornost šefa ko- rakih _ ..e kapitanije pritegnila Jata lJaj rt,Pe d,eset galebov, ki se je stre-Peri-v?,8, dalee °d plovne smeri Ko-Ztlova a Prott obrežju znova in havnith, razmeroma zelo ozkem krogu drann sPUščala na drobno nako-dejai. orJe. Zato Je hočeš nočeš d°lg£a,3 nekl Jlh tako privablja? Ze ^akai nisem videl toliko skupaj. vn>esi JJ.enavadnega je na vsak način Mar so ugledali utopljenca?« Vsaknnrt?!]nar Patruljnega čolna Je za s° se »?.iii?r,.zavU ostro na desno. Pa da moSi ? * kaJ kmalu prepričali, 3 Set . zahtevalo človeške žrtve, dodal; e 'ušhs kapitanije Je še na Pov«.r!!. 80 aunki burje nakopičili . Venninl-Ie morsko travo.« Jala •K?r ludl ta domneva ni obvezo so se trenutek kasneje za- radi neposredne bližine hitrega patruljnega čolna galebi naposled dvignili više, so dobre oči dveh. treh pomorščakov tik pod vodno površino uzrle dokajšnjo temno gmoto, ki se Je sprva nekam nerodno zganila in nato nemudoma izgintlla v globini. In čim Je krmar zavil nekoliko na levo, je že bila sivočrna gmota spet neposredno pod morskimi kodri ob drugem boku čolna. »Kit!« Ali so možje morja pravilno ocenili vrsto uglednega morskega velikana, Je težko reči. Patruljni čoln Je namreč nekaj nadaljnjih minut zaman rezal valove tam naokoli. Toda res Je hkrati to, da so se galebi vnovič pričeli vrtinčiti tik nad vodo, brž ko se je čoln nekoliko oddaljil. In povrh so tu še besede šefa koprske luške kapitanije: »Prepričan sem, da gre za kakih šest metrov dolgega kita, ki Je po našem križarjenju ob valdoltrskt obali kaj verjetno zaplaval proti Izlivu Rižane.« Tako ali drugače — mnogi sodijo, da so se galebi poganjali za ribicami, ki jih je kak požrešni morski velikan puščal za seboj malodane na vodni površini. vj. K. vožnje strmoglavil s cestnega nasipa, medtem ko je kamion ostal na cesti. Kmalu po tem karambolu je pripeljal do kraja nesreče težak tovorni avto s prikolico, ki ga je vozil Pavle Šuštar in je last podjetja »Gruda«, ter na vsem lepem zavozil s ceste ter se prevrnil na strmem nasipu, tako da sta avto in prikolica obstala s kolesi navzgor. Točnejših podatkov v času, ko to poročamo, še nismo prejeli. Vh Bogat jedilni list Jedilni Ust, ki ga je pripravila gostilna ob avtobusni postaji v Polju pri Ljubljani gostom 21. novembra opoldne, bržkone najverjetneje ponazarja gostinske razmere tega dela ljubljanskega predmestja. Ko sem vstopil v gostilno, da bi kosil, me Je s stene bahavo pozdravil cenik žganih in manj žganih pijač, Jedila pa so se predstavila skromno čisto spodaj v kotičku: sir, salama, šunka, žemljice. Gostilničarka je še povedala, da lahko postreže z golažem — kaj drugega toplega opoldne pri njih ne premorejo. Naj zgoščeno povem: deset minut čakanja, nato mlačna vodena mesna omaka In dva koščka ožganega mesa. Zraven na pol pečene žemlje (le katera pekarna v Polju peče tako snež-nobele žemlje?) Konec to povestice: masten račun! vb. otroke,-kot so n. pr. Teden otroka, Novoletna jelka, Dan pomladi in podobno in pri tem ugotovilo ,da 60 otroci pokazali veliko zanimanja zlasti za razne tehnične igrače, majhne železnice, skiroje, avtomobilčke in drugo. Ta smisel otrok za tehniko in za splošno tehnično izobrazbo je treba še dalje sistematično in načrtno razvijati. V ta namen so razne organizacije in društva Ljudske tehnike, posebno v ljubljanskem okraju, prevzela patronate nad osnovnimi šolami in gimnazijami in si tudi že sestavila program in načrt dela z mladino. Predvsem bodo nadaljevala z obiski šolske mladine px> raznih tovarnah, na železnici itd., kar se je že pokazalo kot zelo uspešna oblika dela. Nadalje bodo društva p>o svojih mqfcnastih skrbela, da bodo na šdtah uredila šolske delavnice, kjer bodo otroci lahko delali in se vzgajali v tehniki. Ljudska tehnika teži k temu, da bi uvedli v šole tehnično izobraževanje. Trenutno je že uvedeno ročno delo v nekaterih šolah kot del te vzgoje. V Sloveniji je 4500 učiteljev. Nad 700 učiteljev je obiskovalo tečaje ročnih spretnosti, ki so jih organizirali nekateri okrajni odbori in Glavni odbor Ljudske tehnike za Slovenijo. Takih tečajev za učitelje bo še več, tako da bo imela vsaka šola vsaj enega učitelja, ki je končal tak tečaj. V teku so že tudi priprave za tečaj v Ljubljani. Ti učitelji ustanav- ljajo organizacije Ljudske tehnike celo p« naših najoddaljenejših krajih in vaseh. Že več kot šest let je stara zamisel, da bi zgradili v Ljubljani tehnično igrišče. Komisija za tehnično vzgojo mladine pri Glavnem odboru Ljudske tehnike je že izdelala osnutek elaborata za tehnična igrišča, ki bi naj bila v mestih in večjih industrijskih krajih. Ce smo zasledovali javno mnenje ob Tednu otroka in ob gostovanju »Luna parka« v Ljubljani, smo lahko ugotovili, da je treba začeti z uresničevanjem tehničnega igrišča. Seveda to tehnično igrišče ne bi smelo biti »cirkuško« kot »Luna park«, temveč bo moralo biti urejeno tako, da bo skoz razvedrilo vzgojno vplivalo na mladino in jo tehnično izobraževalo. Akcijo za ustanovitev in Izgradnjo naj bi vodil odbor, v katerem bi sodelovali zastopniki Ljudske tehnike, Zveze prijateljev mladine, Sveta za varstvo otrok, arhitekti, prometni organi, železnica, p>ošta in drugi. Šolska komisija pri Okrajnem odboru Ljudske tehnike Ljubljana že pripravlja vse potrebno za gradnjo tehničnega igrišča v Ljubljani. T. Šibenik V ponedeljek in torek je bila v Unionski dvorani v Ljubljani modna revija, ki jo je pripravil Zavod za ekonomsko propagando Interpublik iz Zagreba. Čeprav predstava oba dneva ni bila razprodana, je občinstvo z zadovoljstvom zapuščalo dvorano. Zadovoljstvo je bilo predvsem na račun Velikega zabavnega orkestra Radia Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča, čeprav tudi 39 prikazanih modelov — največ priznanja so želi izdelki Gorenjske oblačilnice iz Kranja — ni bilo slabih. Ne glede na to, da revija ni bila ob pravem času, pa je treba reči, da smo v Ljubljani videli že boljše modne revije Trafike in tramvajske čakalnice Z ljubljanske nezgodne postaje Kmečki sin Janez Nagode iz Fo-dolnice si Je pri padcu s klopi zlomil desno roko v komolcu. Brivec Tomislav Sulentič iz Ribnice je na cesti padel in si zlomil desno golen. Pri telovadbi Je padel dijak Janez Lapajne iz Ljubljane in si zlomil levo roko v komolcu. Delavec Rudolf Osell iz Primskovega je padel s kolesa in sl zlomil levo ključnico. Mesec dni bo že tega, kar so začeli podirati del visoke ograje ob pivovarni »Union« na Celovški cesti. Ker je prav tam tramvajska postaja, so mnogi, ki so čakali na tramvaj in jih Je preganjal jesenski dež, ugibali: »Pa vendar ne bo ECJS zgradila čakalnice?« Drugi so domnevali, da bo pivovarna »Union« po zgledu mnogih pivovarn zgradila okrepčevalnico. Seveda so se oboji zmotili. Nova pritlična stavba s širokim napuščem Je namenjena novemu transformatorju za tisti okoliš, ker je sedanji prostor v hišici vratarja pivovarne »Union« pretesen. Transformator gradi podjetje »Elektro« — Kmet Franc Nosan iz Sojevca sl je pri dviganju _ težkega bremena zlomil levo roko v , ramenskem sklepu. Šestletni Ivo Vesel Ljubljana mesto. 2e pred dvema le-iz Sodražice si Je pri padcu zlomil torna pa se je dogovorilo v želji, da levo roko v komolcu. Gospodinja j,j zmanjšalo stroške, za gradnjo ob-Neža Rožanec iz Ljubljane sl Je pri1 bak«. Le-to naj bi imelo v zgradbi svojo trafiko. Zdaj je zgradba skoraj dograjena in pod širokim napuščem bi našli lahko vsi tisti, ki v dežju čakajo na tramvaj, streho nad glavo, če... Zal nova trolejbusna postaja namreč ne bo na istem kraju, kot tramvajska. EC2, podjetje »Tobak« In »Jugo-reklam« pa bi v prihodnje morda vendarle razmislili, kje bi bilo moč v skupni režiji zgraditi čakalnice, trafike in prodajalne časopisov. Stroški bi bili gotovo manjši, čakalnice, ki bi koristile potnikom, pa bi prinašale tudi določen dobiček. Vsekakor bi se take kombinirane čakalnice bolje obnesle kot n. pr. čakalnica pred vedno večjo Savsko kolonijo, kjer močno pogrešajo prodajalno tobačnih lzdel- padcu v pralnici zlomila desno golen. I iekta v skupni režiji s podjetjem »To- j kov in časopisov. L. D. VELIKE NEREDNOSTI V LJUBLJANSKEM TRGOVSKEM PODJETJU »KOSOVO« V ŠIŠKI ZAPRTO zaradi neodgovornega poslovanja HOKEJ NA LEDU Jesenice : KAC 6:1 (1:0, 2:1, 3:0) V trgovskem podjetju »Kosovo« s pdsflovalniioami »Kosovo« na Celovški cesti št. 144, »Pri Rožletu« na Celovški cesti 62 in »Siškar« v Medvedovi ulici št. 38 so bile že pred meseci ugotovljene razne nerednosti v poslovanju ter primanjkljaj v poslovalnici »Kosovo« v mesecu juniju v znesku 288.000 dinarjev. Delovni kolektiv je zato že od meseca julija dalje prejemal le 80-odstot-ne plače. Ukrepi Revizijskega zavoda LRS in tržne inšpekcije občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška ter banke pa očitno niso1 spametovali vodilnih ljudi v podjetju ter celotnega kolektiva in so se nerednosti nadaljevale. Ponovni pregled poslovanja, ki ga je izvršila finančna inšpekcija občinskega ljudskega odbora Ljub-Ijana-Siška v začetku tega me- seca, je ugotovil v poslovalnici »Kosovo« 466.000 din primanjkljaja za tretje tromesečje, skupaj nad 900.000 din v šestih mesecih. Pri prometu približno 23 milijonov dinarjev v vseh treh tromesečjih pa je nemogoče, da bi tako velik primanjkljaj nastal upravičeno iz kakršnih koli ob-jektitvnih razlogov. Prav tako je tudi nemogoče, da bi se neopaženo odtujevale tako velike količine blaga in je zato upravičen sum, da so bile v poslovalnici »Kosovo« malverzacije v obliki odtujevanja gotovine. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so posamezni sedanji in bivši poslovodje ter nekateri drugi uslužbenci zadolženi pri podjetju za skupno vsoto 300.000 din, prav tako pa so ugotovili tudi precejšnje zaloge pokvarjene masti, testenin in raznih drugih živil v Z OBISKA V TOVARNI »£&, f iKe.k0.ata krite z živimi barvami. V tistih prostorih, je pisano in živo kot v pravljici, prijetno' je in osvežujoče. Koliko bi stala barva, da( bi te puste stroje prebarvali? Prav malo., Stene so bile nekdaj bele, zdaj so popackane z oljem, zid je tu in tam odkru-/ šen. Zakaj jih ne prebelijo? Zakaj ne raz-) in »Pri Rožletu« prevzame trgov- skupni vrednosti več stotisoč dinarjev, kar kaže na popolno brezbrižnost celotnega kolektiva. Skupni primanjkljaj znaša okoli 1,5 milijona dinarjev. Dramo Simončič, direktor podjetja in hkrati poslovodja poslovalnice »Kosovo«, je po naknadnih ugotovitvah prikrival nastali primanjkljaj s tem, da je v do-spetnicah navajal napačne datume prevzema blaga. Računovodja podjetja Ladislav Bačak, za katerega je ugotovljeno, da je imel lani evidentiranih dohodkov 599 tisoč dinarjev ali približno po 50.000 din na mesec in razen redne zaposlitve pri podjetju »Kosovo« še 4 honorarne službe, pa je na primer iz izkazanega dobička za lansko leto nakazal samemu sebi 19.000 dinarjev dodatka k plači, medtem ko je direktorju odredil 4000, uslužbenki, ki je bila zaposlena tudi po 12 do 14 ur dnevno, pa 3000 din. Zaradi nastalega primanjkljaja in tako neodgovornega poslovanja se je občinski ljudski odbor na svoji zadnji seji soglasno odločil za likvidacijo podjetja s tem, da poslovalnici »Kosovo« *hu v3 p.od3etja ne bom imenoval. Storil bi kot n iVico’ bi ga Predstavil javnosti z rniofi akšno izjemo. Napotil sem se vanj »Do«? ’ da bom tokrat pobrskal po čisto tinskih« rečeh. Niti tovarišu direk-nisem povedal pravega vzroka in da+u, a' Prav nič me niso zanimali po- o __» v . » . . _ "»"»J jw» i/icucjujvi ut? iac-1 juh »m. nw»i*HU« prt?vzy,i6 medeninaste znamkice s števil- Nekje s črnih, umazanih vrat reži vame som: Ne trgaj me, pusti me živeti - k , , - v-mi. Vsaka številka je našla svojo šte- napis na prav tako zdelanem kartonu: Pa- ustavi in zamisli Gorje statistiku, ki bi . P3 Ggla?na omarica! Ne berimo teh Gledal sem roke, ki so dvigale zi na obratne nezgode! Hladne in mrtve hotel prešteti vse te »strogo« prepovedane °Slasov> kajti stožilo se nam bo do mate-l ij, ag4e medeninaste novčiče k črni tabli črke delujejo grozeče in puščobno, admi- table in napise. Bolje' bi bilo, ko bi jih res nriem ieziku. (k®0 zamisli] nad proceduro, ki traja tu nisrtrativno, hladno, nehumano. Spomnim najstrožje prepovedali Vozil sem se s šo- dnem, od izmene do izmene. Mede- se, da imajo v neki tovarni lepo sliko ferjem, ki je ob tabli, ki je strogo prepo- — ms — tošnji primer neodgovornega poslovanja in velike materialne škode V trgovskem podjetju na področju šišenske občine, pa nista odgovorna le Simončič in Bačak, temveč celoten kolektiv, ki se takemu poslovanju ni znal ali pa ni hotel postaviti po robu. vsak dan semkaj. V tej člove- besed. A tukaj je samo gola pedantnost, zite počasi In ko je na drugem koncu Z^n^.^elovnrmeTto ranT nfm^videno ( H»ir0ffilŠki fT*’ ČV® bU J55™' 2ha+A »Se postaneš majhen in ne- brezbrižnost in uradnost: Pazi na obratne prebral še: Hvala, je navdušen priznal: Vem da sem videl samo desetinko teeaf * ? T ?1 P3 khaf ** te ne vPraša- kak0 li Se lme- nezgode! Povrhu še smiselno nepravilno! »Vidiš, to vpliva na vest, da ubogaš.« ^ bi lahko videl in Dooravil Dsiholos’) Ji J1 dokopal do zadostnega IvUko 111 to zadostuje. Nemara si Pazi vendar nase! Kakšna obratna nezgo- Kako se počutijo ljudje, ki hodijo po Toda v tem podjetju si^akega »luksuza«? ^pogle nii«vr„rt° Dalj časa so v pripravi že nosti- davno obljubljeni slovenski im- frav tako pripravlja SAZU presionlstl s samostojnimi Izda- obširno monografijo G. A. Kosa, jami za posameznike ln eno skup- s katero bo dobilo njegovo žiV-no za celo skupino. Avtorji po- tienjsko delo dostojen pomnik in sameznih monografij, v katerih dokumentacijo. M. bo teža najbrž predvsem na številnih in dobrih reprodukcijah, bodo dr. I. Cankar (Sternen), dr. F. Stelč (Grohar), dr. S. Mikuž (Jama) in Z. Kržišnik (Jakopič. Aktualnejše za nas' pa bodo gotovo tiste izdaje, ki so neposredno pred nami. Tako je že v tisku precej obširna monografija o Hinku Smrekarju, ki jo je napisal dr. K. Dobida. Z njo bomo dobili pomemben tiskan dokument dela in ustvarjanja enega naših v najširšem pomenu ljudskih umetnikov. Prav tako pričakujemo skorajšnjega Izida monografij B. Kalina z besedilom Z. Kržišnika ter G. Stupice z uvodom L. Menašeja. Med živečimi umetniki, ki so prav v povojni dobi postali tako ali drugače aktualni, sta v načrtu še monografiji M. Preglja In F. Miheliča. Predvsem grafično delo zadnjega bo doživelo svojevrstno afirmacijo v zbirki »Slovenska partizanska grafika«, kjer bo izšlo kot prvi zvezek te zbirke v redakciji in s spremno študijo L. Gostiše. Del klišejev za to iz- nem sodelovanju in o medsebo)' nem spoznavanju naših kultur, J® profesor U Za San odgovoril: »Izmenjava pisateljev in del«' gacij je že en način medsebojne' ga sodelovanja. Te vezi bodo p°' globile in razširile še zamenjaj knjig, časopisov in drugih publ*-kacij in prevodi del jugoslovanskih književnikov v kitajščino del kitajskih književnikov v va«e jezike. Prea osmimi leti smo pr*' čeli prevajati vašo književnost-Prevedli smo eno antologijo no; vel, Prešernove sonete in še nek®) proznih del. Sedaj pripravljaj0 naši prevajalci prevod Andrič?" vega romana »Most na Drini« 10 »Daleč je sonce« Dobriče čosicS' Pri nas je prevodna dejavnost zelo razgibana in bogata, mnogo pisateljev tudi prevaja, tako d® imamo dela svetovne in tudi dobne književnosti v veliki veči®1 prevedena.« O medsebojnem kulturnem 8®’ delovanju in poglabljanju kulturnih vezi med Kitajsko in Jug?' slavijo še podatek o prevajanj" del kitajskih književnikov v Jugoslaviji: Jugoslovanske založbe nameravajo prihodnje leto i-zda1*' nekaj kitajskih del, in sicer: zbirko novel s partizansko tematiko pisatelja Liu Peja Juja, eno delo njihovega velikega pisca i° začetnika nove kitajske literature Lu Sina, ter izbor iz klasične kitajske poezije. t. p- Razgledi vo svetu KINSEYEV INSTITUT v DENAHNl ZADREGI. Inititut za seksualno raziskovanje pred kratkim umrlega dr-freda C. Klnseya se bori 6 hudimi narnimi težavami, sta Izjavila dr. H. Gebhard in dr. wordell B. PomeroT ki sta zdaj prevzela vodstvo initit«'*' Sele zdaj Je javnost zvedela, da J®,, leta 1955 Rockfellerjeva ustanova »j"' nila letno dotacijo 40.000 dolarjev, Institut si je fačasno pomagal z dohodki' ki sta jih prinašali obe Klnsey6vi P0" rojili (»Kinsey-Reports to Sexual B«" havlor in the Human Female and Human Male«), Rezerve instituta, ki Se v začetku letošnjega leta znaš*1? 172 0000 dolarjev, se naglo nagibljejo “ koncu. Nadaljevanje raziskovalnih ... v starem ob; inStitut dobival st znesku 100.0000 dolarjev. ^ SOVJETSKA MEDICINSKA ENCIKLOPEDIJA NA PLOŠČAH. Novi sovjetski medicinski enciklopediji ,y priključenih okoli sto plošč s tip1®' nlml Sumi ln glasovi, po katerih zdravniki razpoznavajo različne boleznj: Novo enciklopedijo pripravlja vodstvom prof. A. Bakuleva okoli 7C" biologov, fizikov, kemikov ln druSln znanstvenikov. Vsebovala bo približno 100.000 gesel. i U1IOIVU ■ nul*" obsegu bo mogoče lo, ako D lobival »talno letno dotacijo Včeraj je bila v Moderni galeriji zaprta razstava Italijanske dobne umetnosti. Razstava je dosegla pri publiki lep odmev, ®®* jo Je obiskalo nad 4000 ljudi. — Na sliki: Casorati Felice: DekHc“ v ateljeju (detajl) Izkušnje petih let revije mladih pomenijo nedvomno važno postavko v našem književnem razvoju. Kot glasilo mlade literarne generacije lahko Be-»eda bolj kot ostale revije nudi izhodišča za obravnavo vprašanj, ki jili nastopajoči rod prinaša a aeboj. Povsem naravno je pač, če se v reviji mladih Izraža mladostno vrenje, širokopotezno Iskanje ter dokajšnja prešerno zagnanost . ln neugnanost novega rodn, ki sl Išče v umetnostni ustvarjalnosti svojstvenih poti in oblik, skratka odraza svoji podobi. Delo in besede mladih zahtevajo zase, da Jih v naši sodobni kulturi upoštevamo, in njihova književna in umetnostna problematika našo pozornost po pravici tudi zasluži. Kritika, ki' daje osnovni ton zadnji dvojni številki, hoče živeti ustrezno sodobnim težnjam in je zatorej z vso ostalo tvornostjo mladih organsko zrašče-na. Ker Beseda po svojem publicističnem značaju in mestu daje prednost in vse možnosti »modernim« pesniškim in pripovednim stremljenjem mladega rodu — čeprav rezultati tega po-go*to razodevajo še tipanje in so večkrat bolj dokument volje kot »pričevalo moči — podobno, torej i* enakih pobud in vzrokov bs je ob Besedi in v njej razvil in se razvija rod mlade kritike. Z redkimi izjemami je prav v Besedi našel torišče tudi rod povojnih kritikov. Skupnost pogledov, izpričana o odzivu na priložnostno anketo v zadnji dvojni številki, govori predvsem o tem, da imamo tudi pri kritiki opraviti z generacijskim pojavom. Da se je ta rod kritikov že uvedel, smo bolj ali manj do- VZNAMENJU KRITIKE ločno lahko opazovali že nekaj let Pri Besedini anketi je zastopana le »glavnina« mlade kritike (II. Grtin, V. Klabus, J. Kos, D. Pirjevec, V. Predan, M. Zupančič; izven ankete še J. Dokler), kljub temu da manjkajo še nekateri znani iz Naše sodobnosti in od drugod, menim, da nam ta skupnostni nastop v precejšnji meri omogoča približen pregled in splošno presojo tega, kaj mlada kritika hoče. Tako rekoč pred našimi očmi se poraja in uveljavlja literarna kritika nastopajočega rodu. Zanimiva so naslednja zapažanja: 1. da se mlada kritika razvija v tesnem stiku z dogajanjem v času in se kot resen prispevek in tvorni rezultat organsko vključuje v našo sodobno kulturo; 2. da mladi kritiki pojmujejo in vrednotijo svoje delo kot nenadomestljiv delež in učinkujočo silo v razvoju; 3. da mlade kritike ne vodi enostransko zame-tavanje preteklih oziroma polpreteklih književnih naporov, a je hkrati prav tako stroga in neizprosna ao dela lastnega rodu; 4. da se mlada kritika ne predaja samovšečnemu impresioni-ziranju, temveč išče za svoje vidike in stališča teoretskih utemeljitev in 5. da se ne ustavlja pri sami ugotovitvi in razlagi O B 7.-8. ŠTEVILKI »BESEDE« stanja, marveč enako zavestno, vendar nepragmatsko in brez podrejenosti kanonu postavlja perspektive ii nekategorično določa programatska vodila Resda smo do zdaj mlado kritiko spremljali že sproti in smo pogosto ob njej izrazali tudi svoje pridržke oziroma marsikatero trditev odklanjali, vendar si moramo priznati, da nam je priložnostna anketa marsikaj razkrila in povedala mnogokaj, kar je šteti mladim kritikom v odločen plus. Anketa zgovorno priča, da se mladi kritiki v svojin pogledih na sodobno umetnostno snovanje in v zahtevi po jasni intelektualni opredelitvi močno približujejo, in se ne le marši* kod, temveč zelo pogosto stikajo, dasi so med seboj po temperamentu in nagnjenjih precej diferencirane osebnosti. Ker se na tem mestu ne moremo lotiti podrobne analize prispevkov k anketi, ki je po svojem obsegu In namenu itak bila problemsko nujno omejena, naj >» naslednjem le označimo nekaj vidnejših momentov, zlasti zahtevo p° objektivni, Iz aktualne problematike črpajoči prozi in poudarlanje literarne izobraženosti pisateljev. »Občutek je zdrava podlaga estetskega doživetja, toda h kruti je premalo za nastanek dobre epike... Za obvladanje (gradiva) je prozaikn nnjno po- trebno dvoje: najprej temljlto, iz osebnega izkustva zajeto poznavanje faktič-nf*f. ‘‘vljenja, skrbno pronicanje v okolje m ljudi, v njihovo družbeno In psihološko problematiko, nato pa še racionalna kontrola nad gradivom, ki jo pisatelj lahhko zajame iz sodobne sociologije, filozofije, psihologije in zgodovine.. Zato je osrednja naloga naših prozaikov, združiti v sebi osebno Izkustvo z visoko miselno kalturo, objektivno obvladati »nov ln preko takšn« objektivnosti graditi moderno prozo.« (J. Kos),, »Po vseh teh letih, ki so pretekla od prvih začetkov sl človek ne more kai, da si od te mlade literature "« bi zaželel širših razgledov, suvere- nejših potez. Intenzivnejših posegov.« (D. Pirjevec) ... »Šibka psihologija, formalna ohlapnost, pomanjkanje intelektualne širine in pisatelj*«* razgledanosti so poglavitne hibe naTr sodobne proze.« (M. Zupančič). Navedeni stavki niti malo ne morejo zajeti problematike ankete v celosti: v iirini in bistroumni utemeljenosti nazorov; tu navedeni naj le opozorijo na zanimive in značilne momente. Iz mlade kritike odmeva klic po objektivni obdelavi sodobnega življenja (prim. V. Klabus: »Tudi najboljše stvaritve ne segajo v živo sodobnost.« Ipdb). Kritika mladih ne vidi in ne pojmuje smisla teženj novega pripovedništva v sami modernizirani oblikovnosti, temveč mnogo bolj v »boju za vsebino« (izraz je Predanov, miselno se z njim strinjajo tudi Kos in drugi). Določitev kritičnih načel in stališč sem pri pregledu številke postavil na Ervo mesto, z upoštevanjem izhodišč je olj razumljiva kritika konkretnih književnih del in pojavov nasploh. Uredništvo je pravilno ravnalo, da se ni ustavilo pri manifestaciji kritičnih vidikov mladega rodu, temveč je skorajda v isti sapi objavilo dve aktualni kritiki (Doklerjeva ocena zadnje Kranjčeve knjige Zemlja se z nami premika in Klabusov pretres nove pesniške zbirke Branka Hofmana), hkrati začenja še dvoje obsežnejših liierarnokritlčnth študiji Janka Kosa obravnavo o Idejnih izvorih Cankarjeve literature in Jerov-fikov problemski prikaz Družbene stvarnosti v Potrčevi prozi. Sodim, da smo glede na bogate kritične prispevke z zadnjo številko lahko zadovoljni ln Ji zaraai aktualne problematike lahko priznamo prvo mesto med letošnjimi. Tudi pesniški prispevki (zlasti Saša Vegri, Janko Car, Veno Taufer) govore o lirski poživitvi v ozirom na marsikateri nekoliko »utrujeni« verzifikacijski rezultat v prejšnjih številkah. Lirskim razgledom v sodobni svetovni poeziji, za kar revija dovolj sistematično skrbi, Je zadoščeno in je to zadovoljivo opravljeno a prevodi iz novejše poljske poezije. Posebno pripombo zaslužita oba pripovedna prispevka, ker lahko ob njih pokažemo, kako različne pripovedne načine družimo pod pojmom moderne proze. Ta primera sta: Vugova pro- ] za Račke po vodi • plavajo in Hudečkova Zgodba o nekem človeku; dva — lahko bi rekli — j skoraj diametralno različna stila I pod istim skupnim imenovalce1®' moderno. , Vuga ljubi polno razgiban^’ suntfnjo dinamičnost, slik0^* , situacije in ostro začrtane, Jr največ groteskno izrazite J1*'' Sam pravi o svojih osebah: dje, ki jih ne uganeš na Pr. pogled, ki niso kot zlizan P1 denj, kot obrita brada, kot P,r< zna listnica, so mi všeč. TipUe^ vohaš, napenjaš oči. A ne otipaj ne zavohaš, ne vidiš.« (392)* kompozicijo s pridom uporabi retrospektivo, najraje iz P8*^ zanskega časa, ki mu nudi tive izredne napetosti. %? :a, mu je zvrhano polna dogajal detajli so mu barvito izrisani« Dejanje Hudečkove poteka v svetu fantazijskih *“ ’ kjer avtorju pojavi žive z v foričnimi vrednostmi. svet se nam zdi pogosto tuJ j hladen. Pogojenosti dejanja mogoče izvajati iz klasičnega terarnega pravila, da posamej' , osebe delujejo skladno s svoj**;, karakterološkimi značilno**1®; Zato opazimo, da avtorjeve P.* •, cej redke in malo individuali . rane osebe žive odmaknjene zunanje pojavnosti, postavi}® v svet abstraktnega aoživlja®J . kar je označeno tudi s spl0*01. „ oznakami: mesto, ulica, 066 VP ipdb. . številko zaključuje opredelitev do znanega Ml®1 vega članka v Delu. Stefan Barbari« KAJ JE DEČEK ISKAL Laž Ni lepšega in bolj Sega iui šala ga je, kaj mu je, a Janko , Nekoč je živel majhen deček, p1 so mn bili gradovi silno všeč. imel je krasno slikanico samih padov — ogromnih, imenitnih čisto različnih. Po dolgem fttzmišljanju je ugotovil, da bi naJraje živel v gradu. Rano nekega jutra, ko je son-* jasnega neba vabilo v svet, Se je odločil, da pojde na inaj- »Si prepričan, da boš res našel grad?« ga je vprašala. »Oh, seveda, čisto prepričan,« je odvrnil. »In če ne bom mogel, povprašam koga na cesti in mi bo povedal.« »Prav, samo ne hodi predaleč, da ne zamudiš večerje,« je naročala mamica in ga poljubila za slovo. Deček ji je pomahal in n° Potovanje in si.poskusi najti odšel, a natihoma je sklenil, da '*• _ bo večerjal najbrž že v svojem It .?i sklep je razodel mamici, gradu. I* je vedno vse zaupal, in Cesta je bila široka in dolga, asmehnila se mu je, ko mu je vila se je levo in desno. Deček “Penjala plašček. je romal in romal. Velikega zla- UREDNIKOV KOTIČEK Spoštovani urednik! sem vesela, da si objavil Materino pismo.« Zdaj Ti poši-ka,n1, 8 * srečanju«. Ne vem v 8 spisom »Pri sosedovih«. hii» j10 slab. Tako rada bi ■In v>! *?* Poveš nekaj kritike, snnii ve(lela, kako bi svoje pi-ma v popraviti. Imam do- v *Vekai sv°jih spisov; pa ne em, Ce so primerni za mladinsko stran »Ljudske pravice«. *ezko bom pričakovala Tvoj odgovor. Lepo Te pozdravljam Anica Barbič, dij. gim. ▼ Kostanjevici ob Krki Sadhk Olga: Zapravljivi vrabček Vrabček je po svetu hodil, službe, dela je iskal. Kad bi domek svoj si zgradil lT* cekinov si nabral. ^d^c. k mlinarju in vpraša: koga v uk?t *J>i že vzel še koga k sebi, da bi žito branil muh.t Segla v roke sta, sklenila, pekinov bo deset >lužil vrabček ivesto, pridno, “a premine sedem let. Zobal vrabček črne muhe, “fin na dan je, se redil, *o minilo sedmo leto, mošnjo zlatov je dobil. Dolgo hodil je do doma, Naveličan muh je bil. kupoval si je pšenice, «e redil je, debelil. Preden do domače hiše Vrabček je prišel bogat, ?a Pšenico zaželeno le zamenjal zadnji zlat. Spet poromal je po svetu, službe, dela si iskat, Klinarjev se izogibal Je v spomin na zadnjikrat. m Morda se še danes klati, repen, boren potepuh, ki želel si je pšenice, De* presit že črnih muh. Draga Anica! Tvojo črtico »Pri sosedovih« bom objavil. Črtica »Ob srečanju« pa ima sicer v sebi nekaj privlačnega, a zdi se mi le preveč neenotna. Blizu je sicer močnejšemu občutju, a podoba glavne junakinje Jožice je v lustvu nejasna. Premalo vemo za vzroke njenega beganja in notranje stiske. Priporoča se Ti urednik Spoštovani tovariš urednik! _ Zelo ste me razveselili, ko ste mi objavili moj spis »Domovine ne bom nikdar zapustil«. Prav lepo se Vam zahvaljujem. Zopet Vam pošiljam spis »Krizanteme«. Misel nanj se mi je porodil ob Dnevu mrtvih, ko sem na pokopališču položila šop krizantem v spomin žrtvam, ki so padle za svobodo. Prav lepo Vas pozdravlja Marjeta Badalič, I. r. klas. gim. v Ljubljani Draga Marjetka! »Krizantemo« bom objavil najbrž v prihodnji številki. Zahvaljuje se Ti in se Ti priporoča urednik Spoštovani urednik! Po dolgem času se spet oglašam. Pošiljam Ti pesmi, ki pa sq rjo vsebini in obliki sila različne. Ce se Ti zdijo primerne za Vaš list, jih prosim objavi. Lep pozdrav! Pavel Mišmaš, I. let, učiteljišča, Ljubljana Dragi Pavel! Pesem »Spomin« Je dobra pesem. Pošlji jo kaki mladinski reviji. Občutena je. S tako skopimi besedami, oziroma verzi, si zelo mnogo povedal. Pesem »Beračeva« in »V ordinaciji« pa sta grobi. Z muko si iskal besede, s katerimi si potem koval verze. Priporoča se Ti urednik tega gradu ni hotelo biti, samo prijazne bele hišice z vrtički je srečaval in ljudi, ki so vozili v mesto zelenjavo in cvetje. Končno je prišel do ostrega ovinka in za vozom zagledal starčka s psom. »Prosim stric, je rekel, »grad iščem. Mi lahko poveste, kako ga najdem?« Starček je presenečeno pomežiknil. »Cul sem že o gradovih tu okrog, ampak ne vem, če boš danes katerega videl. Ce pa ga najdeš, £a boš spoznal po zlati strehi.« je razložil. Deček je šel dalje in prišel do noveg^ ovinka. Tam je stalo dekle z jato gosi in stopil je k njej. »Potujem v grad,« je dejal. »Prosim, kako naj ga poiščem?« Dekle se je zasmejalo. »Po vrtu ga boš spoznal,« je reklo. »Vsi gradovi imajo krasne vrtove.« Deček je šel dalje in ko je cesta spet zavila, je naletel na staro ženico, ki je medpotoma pletla. »Prosim, babica,« je dejal »v grad potujem. Mi lahko poveste pot?« Zenica je pomaknila očala na nos in ga pogledala. »Morda boš prišel v grad tamle za zadnjim ovinkom,« je pokazala z roko. »Pravijo, da so tu okrog skriti gradovi. Spoznal ga boš po pojedini, ki jo priredijo ob sončnem zahodu.« Deček se ji je zahvalil in nadaljeval pot, toda dan se je nagibal in bil je vdno bolj truden. Zadnji ovinek je bil videti zelo daleč in večkrat je moral počivati. Hrbet in noge so ga bolele, preden je dospel tja. Ko pa je zavil okrog vogala, je zagledal nekaj čudovitega. Čisto blizu pred njim je stal grad. Vedel Je, da mora biti grad, ker se je streha zlato svetila v Moja vas Naš a vasica stoji na prijaznem hribčku, ki se imenuje Frtica. Od tod tudi ime vasici oziroma predmestju Litije. Iz Friice je prelep razgled. Vsako nedeljo se sprehajajo meščani po tem majhnem gričku ter občudujejo Litijsko polje in končno obiščejo tudi svoje rajne, ki so tu gori na pokopališču pokopani. Mi mladi Frtičani imamo pa tudi lepo ravnico, kjer poskušamo svoje moči. Ej Frtica, ti si najlepša na svetu1 Rutar Peter, Litija 11 zahajajočem soncu, vrt pred njim pa je bil poln krasnega cvetja: rožnatih vrtnic,* velikih belih lilij in modrih zvončnic. Pred vrati sta stali dve postavi — to sta bila gotovo kralj in kraljica. Ko je deček stekel po cesti, je zaduhal tudi pojedino — gobovo rižoto, svežo potico in sladko sadje. Stekel je še hitreje — skozi vrtna vrata in po poti navzgor. Pred hišnimi vrati je obstal. Glej no — saj to je bila domača hišica! Domov je prišel po vseh teh ovinkih na cesti! To je bil domači vrtiček — in dišala je njegova dobra večerja. Mamica in očka sta stala med vrati in ga pričakovala razprostrtih rok. »To je naš grad,« se je nasmejala mamica. »Vstopi, moj mali. Pojedina te pričakuje.« C. S. B. svetu, kakor je resnica. Janko je sedel za mizo pri oknu in zdolgočaseno listal po šolskih knjigah. Matere ni bilo doma. Sonce je toplo sijalo in reka, ob kateri je stala Jankova Mia, je prijazno šumljala. Slišalo se je veselo vpitje in vriskanje otrok, ki so se igrali tla bregu. Janko se ni mogel upirati skušnjavi in je, kljub materini prepovedi, vrgel knjige v kot in odšel iz hiše ter stekel proti reki. Obleko je položil na obrežno vrbo in se pričel igrati s tovariši. Tedaj, ko je bilo veselje na vrhuncu, je potegnil veter in Jankova obleka je padla v reko, ki jo je odnesla. Janku ni bilo več do igre. Ves potrt je odšel domov in se vlegel v posteljo. Ko je mati zvečer prišla iz mesta, se je zelo prestrašila, ker je našla sina tako zgodaj v postelji. Vpra- se je zlagal, da je bolan. Mati mu je kuhala čaje, a vse skupaj ni nič pomagalo. Janko se je bal vstati, da bi mati ne opazila, da je brez obleke. Zaskrbljena mati je poklicala zdravnika, a ta je dejal, da fantu ni nič. Ko je doktor odšel, je mati sedla na rob postelje in Janko ji je vse po pravici povedal. Mati ga je pobožala po laseh in mu odpustila. Tedaj je Janko sklenil, da ne bo več lagal, pa če bi bila resnica zanj še tako neprijetna. Spoznal je, da je bolje povedati ,po resnici vse in če je treba, pretrpeti kazen, kakor pa povzročiti skrbnim in dobrim staršem skrbi in nositi na srcu težko breme — laž. Skubl Polonca, III. raz. klas. gimn. v Ljubljani PRI SOSEDOVIH Zasopli, umazani od prsti in omotični od dela so se zbrali otroci zvečer okoli mize. »Se ni ata?« Je vprašala najstarejša Mara. V njenem glasu je Narisal Vladimir Pirnat, dijak VI. raz. gimn., Ljubljana bilo prav toliko grenkobe kot strahu. »Ni ga Se,« je s svojo večno hladnostjo odgovarjala mama. »Je kaj večerje?« se je Žalostno ozrl v mrzlo ognjišče enajstletni Tone. »Mara, nalij v skledo vina In nadrobi kruha.« Otroci so molče srebali rdeče vino, mati pa je v pomlnjeku pripravljala svinjam. Miza je bila polita in polna drobtin. V medli svetlobi so bili otroci podobni starcem. Edino Rezi, ta desetletni deklič se ml zdi podoben nam vsem — otrokom. »NaS ata! Samo smejejo se Jim, da jih ni sram!« je govorila. »Ne jezi se! Metle bodo prodali, 'prinesli nam bodo masti moke in kruha. Vsega nam primanjkuje,« pravi Tone. Hotel jo Je tolažiti, a razločno se je čutilo, kako je bila v srcu podobna njim. Kako težko ji je bilo v srcu, kadar je spravljala stvari, ki Jih je oče naprosjačil. Otroci so pojedli In potem eden za drugim poloblečenl počepali po posteljah. Medtem Je oče v gostilni popival. Pel je in gredoč pesnil. Fantje so se mu smejali ln ga napajali. Sosedovim so se smejali vsi. Grunt je propadal, polja so ostajala neobdelana, otroci pa lačni. Oče Je pohajkoval po gostilnah, tam pel svoje pesmi, prosjačil in pil. Sosedovi otroci so bili boječi, mrki ln pusti. Marsikje so čuli za hrbtom: »Zažmanci! Vsi so enaki.« Drugi otroci se z sosedovimi niso družili, jaz pa sem jih imela rada. Zdelo se mi je včasih, da vidim v njih ostarele žalostne duše. Njihova mati Je bila dobra, a tako hladna ln navajena tega življenja. Ni več niti jokala, pa tudi smejala se ni. Otroci pa so potrebovali toplega doma, ljubečega smehljaja. • Anica Barbič, dijakinja, Kostanjevica na Krki Poišči Vsota vsake kare mora znašati 9. Poišči manjkajoča števila in jih vstavi! lAt&j&en, indukcijski eže kU&inat&hčak M ANDI Imela sem malega ptička. Bil je kanarček tn ime mu je bilo Mandi. Zmeraj je bil živahen in je pel. Nekega dne pa je zbolel. Ni bil več živahen in ni več pel. Ni več skakal po kletki. Vsak dan sem čakala, da bo poginil. Neke lepe nedelje smo se šli na Savo kopat, tudi za Mandija smo prinesli mivko. Vsi smo se veseli vrnili domov. Toda ko sem stopila v sobo, me je minilo veselje. Zagledala sem ptička, mrtvega. Zmeraj poprej me je sprejel s svojim petjem. Imela sem solzne oči, ko smo ga pokopali na dvorišču. Jana Skočir, 4. razred osnovne šole, Ljubljana fapolni prostore s pikami Elektromotorček, kakršnega prikazuje naša skica, je sicer kaj malo podoben pravemu elektromotorju, vrti se pa vendar — ln to še kako! Za pogon mu služi navadna žepna baterija. Ta elektromotorček Je tako enostaven, da sl ga lahko vsakdo napravi brez kakršnihkoli težav. Ce se ga boste marljivo lotili ln ga Izdelali do kraja, se bo ta tudi vrtel. Najprej sl oglejmo, kaj vse potrebujemo za Izdelavo takega elektro-motorčkal V prvi vrsti bomo potrebovali kakih 12 metrov 0,25—0,36 mm debele Izolirane (lakirane I) bakrene žice. Ce takšne nimamo pri roki, Jo bomo najlaže dobili pri kakem radiotehnlku, a to bo tudi edini denarni Izdatek. 21ca Je lahko tudi stara, od kakega neuporabnega nlzkovoltnega transformatorja ali neuporabnega električnega zvonca. Važno Je le. da njena izolacija ni poškodovana. Ostalo bo lahko najti pri hiši. a to je: 1 lesena deščica (št. 1) kvadratne oblike s stranico 10 cm, debela 2 cm, 2 železna žeblja, dolga 5 cm (št. 2), 2 kartonasta koluta debeline 2 mm ter s premerom 15 mm (St. 3), 1 železna pletilka, 2 mm debela ln 18 cm dolga (št. 5), 10 železnih ploščic, velikosti 5X1 centimeter, ki si Jih izrežemo ■ starimi škarjami lz pokrovov pločevinastih škatlic od kreme za čevlje (št. 6). 1 vzdolben kovlnasti vijak za osl-šče (št. 7), 15 mm gumijaste cevke (od ventila pri dvokolesu I) (št. 8), 2 kosa 0,4 mm debele ln 3,5 cm dolge gole bakrene žice (št. 9), 1 kos 0,5 mm debele ln 10 cm dolge gole bakrene žice (St. 10), 1 medeninasti trak debeline 1—1 milimetra, dolg 10 cm (št. 11), 3 medeninaste lesne vijake, dolžine 10—15 mm (št. 12) — ter 2 primerna medeninasta ali aluminijasta vijaka za priključek (št. 13). Spodnji vzdolblnastl ležaj, za katerega najlaže uporabimo notranji, kovinski del stare banane, namestimo 1 cm izpred središča deSčice, a 2 cm levo ln desno od njega zabijemo žeblja (št. 2) z nadetima kolutoma (št. 3). Ker so petcentlmetrski žeblji doka< tanki. Je vredno vzeti dva daljša ln debeleJSa, ki pa Ju na razdalji Sem od glavice odrežemo (z rezljačo ali kleSčaml) ln malce izpilimo v koničasto obliko. Žeblja zabijemo 1 cm globoko, a preostali del — vse do koluta oblepimo s tankim papirjem, kakršnega je najti v cigaretnih škatlicah. 2lco začnemo motati od spodaj navzgor, ln sicer lepo ovoj poleg ovoja. Ko z ovoji dospemo do vrha. jih zopet omotamo enkrat ali dvakrat s tankim papirjem, nakar nadaljujemo z motanjem navzdol To ponovimo pri vsakem novem sloju žičnih ovojev, a pri Šestem preidemo z žico na drugi žebelj, toda to pot motamo v nasprotni smeri, sicer bi dobili pri obeh »elektromagnetih« zgoraj ista pola. To Je zelo važno, zato na to ne pozabimo! Pri zadnjem navoju napravimo zadrgo ln pustimo Se kakih 10 cm Broste žice. Začetek žice na prvi tu-avl ln konec Ilce na drugi tuljavi kak železni predmet, ki ga bosta močno pritegnili. Kako izdelamo gibljivi del motorja, Je razvidno lz skice. Ker moramo Izrezane železne ploščice nadeti na os, Jim predhodno točno na središču napravimo odgovarjajoče izvrtlne. Najenostavneje bo, če Jih prebijemo s očistimo s steklenim papirjem, tako da se bo izpod laka pokazal čisti baker. Ce oba konca priključimo na baterijo, bo tok. krožeč po žici. vzbudil elektromagnetno polje ln obe glavici bosta postali magnetni. O tem se lahko prepričamo, če Jima približamo kako Jekleno ostjo ln nato na nasprotni strani poravnamo s kladivom ln dodobra Izpilimo. Izvrtlne naj bodo dokaj tesne, kajti preko osti jih bo še vedno lahko potisniti na os. Naravnati Jih moramo tako, da bo spodnta ploščica, eri pokončni legi osi. le za pol milimetra iznad obeh glavic — toliko, da pri vrenju ne bo zadevalal Po priloženi skici napravimo še nosilec za gornji ležaj. Ko bo ta gotov in pravilno nameščen, bomo pred vdelavo zadnjega kosa na spodnjem delu osi nekoliko postali ln napravili majhen poizkus. — Zavrtimo os v takšno lego, da bo ena stran ploSčlc obrnjena proti nosilcu. Ce v tej legi priključimo oba prosta konca žice na baterijo, se bodo ploščice z osjo vred naglo zavrtele, kajti pritegnili jih bosta magnetni glavici obeh elektromagnetov. Os se bo zavrtela za 90 ktoplnj, toda to še ni vrtenje. Močno privlačevanje dveh magnetnih polov, ki se nahajata vrh glavic, pač ne dopušča, da bi se ploščici vrteli še naprej. Drugače bi bilo, če bi tik pred približanjem ploščic k magnetim glavicam, tok za hip prekinili ter jim tako omogočili, da Jih v zaletu prelete (nemasnetni glavici), medtem ko bi pri vrnitvi v prvotno lego tok zopet trenutno vključili ln to nadaljevali skladno z vrtenjem ... Takšno ročno spajanje In prekinjanje toka bi se obneslo dvakrat, trikrat, nakar pa ne bi mogli več slediti hitremu gibanju! To pa ni končna zapreka, kajti vse to se da na zelo enostaven način Izpeljati tako, da bo samodejno delovalo. Priključimo prvi konec žice na spodnji ležaj, a drugega direktno na vijak ?a priključek. Nato vzemimo 15 mm dolgo gumijasto cevko, JI na dveh nasprotnih straneh lzpodvijmo dva konca gole žice ter vse skupaj potisnimo na spodnji del osi tako. da bosta tl dve žici obrnjeni pravokotno na lego ploSčlc. In to Je vsa skrivnost delovanja našega elektromotorčkal — ■ Obedve žici Imata namreč preko osi zvezo s spodnjim ležajem, na katerega Je priključen en konec žice elektromagneta. Ce pa drugi baterllskl pol priključimo na malo žlčnato ščetko, ki drsi ob gumijasti cevki, bo le-ta s pomočjo obeh žic avtomatično sama spajala ln prekinjala električni tok ln naš mali elektromotorček se bo Jel vrteti z vedno večjo brzlno. z malenkostnim premikom gumijaste cevke na levo ali desno, bomo elektromotorček uravnali tako. da bo dosegel naj-vlSJe možne obrate. Ta elektromotorček Izredno dobro deluje. Ima pa eno hibo: ob prikllučku baterije vselej ne steče sam. To pač takrat, kadar se ploščice nahajajo tik kraj obeh polov, ko Je torel tok ob osi prekinjen. Zatorej pred priključkom baterije os vselej obrnimo tako. da bodo ploščice obrnjene k nosilcu. Na ta način nam kljub svoji hibi ne bo nikdar odrekel. Da bi vam pri prvem vrtljaju odlegle vse težave, ki ste 1ih premagali ne le s svojimi marljivimi rokami, temveč tudi z velikim snnznanlem najbolj skrivnostnih sil elektrike! Miloš Macarol XVI OtunpCjske. 22- NOVEMBRA — S. DECEMBRA Danes začetek Naposled smo pričakali veliki dan. Danes bodo prižgali olimpijski ogenj. Prvikrat v daljni Avstraliji in trinajstič odkar je Coubertinov sen o obnovitvi antičnih olimpijskih iger postal dejstvo. Ob zvokih jantar in posebne olimpijske uverture se bodo začele XVI. olimpijske igre. Tej svečani otvoritvi na stadionu Cricket Ground, središču olimpijskega mesta, bo prisostvovalo okrog 6000 reprezentantov oseminšestdesetih držav z vseh strani sveta. Olimpijski ogenj na Cricket Groundu bo gorel 17 dni — do 8. decembra. V tem času bo ta orjaški stadion pozorišče tekmovanj najboljših športnikov na svetu. Večje od vseh dosedanjih glede na število držav — udeleženk irt glede na kvaliteto tekmovalcev. Verjetno pa tudi po rezultatih, ki jih bodo nedvomno dosegli na tej olimpiadi. Zadnja vest iz Melbourna Naši nogometaši premagali japonske s 7:1 *^= .^Najpomembnejša stvar na- olimpijskih igrah ni zmaga, ampak udeležba.“ m* os cootssrm Olimpijski Melbourne, 11. nov. (Od našega posebnega dopisnika po radiogramu). Naši nogometaši so Imeli včeraj zadnjo večjo pripravo pred začetkom olimpijskega turnirja v nogometu. Za nasprotnica so sl Izbrali Japonske no- Olimpijske novice V olimpijski vasi so Imeli včeraj skušnjo za današnjo svečano otvoritev olimpijskih Iger. Posamezne reprezentance so vadile korak po muziki vojaškega orkestra. Nemška delegacija še ni dobila svečanih oblek za delile, ker ladja z njimi še ni prispela lz Evrope. • Zadnje dni Je v Melbourne prispelo okrog 15.000 tujih gostov. NI nobenih problemov z njihovo nastanitvijo. Se Vedno je precej hotelskih sob praznih. ♦ V Melbourne so prinesli olimpijsko baklo, ki Je bila v začetku novembra prižgana v grškem naselju 01ympla. • Cene v olimpijskem mestu so poskočile zadnje dni za dva do petkrat. Hotelske sobe, ki so stale pred Igrami okrog 14 dolarjev (z dvema posteljama), stanejo sedaj 23 dolarjev. Vstopnice za posamezna tekmovanja ln svečano otvoritev Iger prodajajo na »črni borzi« tudi po desetkrat draže. • Posamezni obiskovalci olimpijskih Iger bodo morali čakati tudi po dva tedna po končanih tekmovanjih, da se bodo lahko vrnili z letali v Evropo ln Severno Ameriko. Ena Izmed letalskih družb Ima več kot 400 zahtev za povratne karte tz Melbourna, katerim pa ne more ugoditi. • Znani ameriški atlet Bob Mathlas prognozlra, da bodo ZDA osvojile prvo ln drugo mesto v desetih atletskih disciplinah. Mathlas sodi, da bodo njegovi tovariši uspeli osvojiti v tem športu več kot 12 zlatih medalj. * Znam britanski atlet Roger Bannlster, ki Je prvt na svetu pretekel miljo v man) kot štirih minutah. Je prišel v Melbourne kot novinar. Bannlster ie Izjavil, da je prepričan, da io v teku na 1500 m zmagal Avstralec Landy. ★ Na boksarskih tekmovanjih bo sodelovalo 164 boksarjev lz 35 držav. V Helsinkih Je bilo 251 boksarjev lz 43 držav. * Bolgarska nogometna reprezentanca Je včeraj v trening tekmi premagala lokalno moštvo »Vllhelmlna« s 16:0. ★ Prvo tekmo na olimpijskem nogometnem turnirju bosta odigrali SZ in Nemčija — 24. novembra. Tajland in Anglija bosta Igrala 26., 28. novembra pa ZDA in Jugoslavija. gometaSe. Tekma Je bila na stadionu Sporting Colledga. Ta stadion sicer nima pravega nogometnega igrišča, ker je zgrajen za rugby tekme, toda tokrat so ga preuredili, da so na njem možne tudi nogometne tekme. Naše moštvo je nastopilo v naslednji postavi: Radenkovič, Koščak, Radovič, Santek, Spajič, Radiljevič, Li-pošinovič, Antič, Papec, Veselinovič (Sekularac), Mujič. To ni bila naporna tekma za naše nogometaše. Hitronogi Japonci jim niso nudili močnejšega odpora. Ves čas tekme so bili naši nogometaši v premoči ter so demonstrirali na oko lepo igro, polno kombinacij. 2e do 20. minute drugega polčasa so naši Igralci vodili z rezultatom 7:1. Svoj drugi gol so Japonci dosegli tik pred konec tekme. Gole za Jugoslovane so dosegli: Antič 3, Veselinovič 2 ter Papec in Lipošlnovlč po enega. Sekularac je zamenjal Veselinoviča v 70. minuti. Med gledalci so bili tudi ameriški nogometaši, ki se bodo v drugem kolu olimpijskega turnirja srečali z našo reprezentanco. Vodja ameriškega moštva Je po tekmi dejal, da mu ugaja igra naše reprezentance in da bo za njih srečanje z Jugoslovani vsekakor zelo težavno. Zanimivo je, da Je tekmo med našimi ln japonskimi nogometaši sodil trener naše reprezentance Čirič. Arsa Stefanovič ATLETIKA Atletike ne imenujejo zaman »kraljica športa«. Ta športna panoga ni bila samo središče antičnih iger, ampak je 'ostala to tudi sedaj. Medalje v atletiki so tudi bolj zaželene od medalj v ostalih športih. Moška atletika je bila na sporedu vseh modernih olimpijskih iger in skupno število disciplin, ki so na sporedu letos v Melbournu, znaša 24. Trideset zlatih in prav toliko srebrnih ter bronastih medalj čaka na atlete. Trideset zato, ker dobi vsak tekač v štafeti svojo. Obračun najboljših atletov sveta nu daljnem petem kontinentu bo vprinesel prav zanesljivo mnpgo športnega užitka tistim srečnikom, ki bodo tekmam prisostvovali. Tudi rekordov, od osebnih prek državnih in olimpijskih pa do svetovnih, ne bo manjkalo, še en zanimiv pregled. Kam so šle zlate olimpijske medalje v moških atletskih disciplinah? Daleč pred vsemi so ZDA 156, sledijo Finska 40, Vel. Britanija 28, švedska 15, Kanada 7, Italija 6. Južna Afrika 4, Japonska 4, Madžarska 4, CSR 4, Jamnika 3, Nemčija 3. Francija 3, Irska 3, Avstralija 2, Argentina 2, Belgija 1, Nova Zelandija 1, Brazilija 1, Luksemburg 1 in Poljsku 1. Ne sinemo pozabiti tudi na predstavnice nežnega spola v atletiki, šele leta 1928 so si tudi atletinje utrle pot na olimpijske igre. Tedaj ie bilo na sporedu le pet disciplin, med njimi tudi tek na 800 m, ki so ga kasneje izločili iz sporeda, šele londonsko olimpiada Je prinesla atletinjam več »življenjskega prostora«, saj so se pojavile vse disci- Jtline razen teka na 800 m in pe-erobofa. Kam bodo šle zlate medalje letos? Naše prognoze: 100 m Matfhevvs (Avstral.), 200 m Cuth-bert (Avstral.), 80 m ovire Gastl (Nem.), višina Balas (Romun.), daljina Dunska - Krzeszinska (Polj.), krogla Zibina (SZ), disk Ponomareva (SZ), kopje čudina (SZ) in 4 X 100 m Nemčija. Za ljubitelje številk pa še podobno »zlato« statistiko kot pri moških: ZDA 10, Nizozemska 4, Avstralija 3, Nemčija 3, Kanada 2, Madžarska 2 Sovjetska zveza 2, Francija 2, Poljska 2, Italija 1, Južna Afrika f, CSR 1, Nova Zelandija 1 in Avstriia 1. Razpored atletskih disciplin v Melbournu: 23. nov.: višina, 10.000 m, disk (2), 400 m ovire predteki, 100 m predteki, 800 m ^redteki, 24. n o v.: kladivo, da-iina, 50 km hoja, 400 m ovire, 100 m, palica kvalifikacije, 100 m (2) predteki, 800 m polfinale, 26. nov.: palica, kopje, 800 m, 100 m (2), 200 m predteki, 5000 m pred- Danes bo v Melbournu zagorel olimpijski ogenj. O rezultatih, dogodkih in komentarjih vas bo sproti obveščal časopis »XVI. olimpiada« ki bo v prodaji vsak TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO V DOPOLDANSKIH URAH Prva številka bo izšla ie v PETEK, 23. t m. Časopis izdaja Športna zveza Slovenije. Cena izvoda bo 10 dinarjev. Opozarjamo na nagradni. natečaj. Športna zveza SLOVENIJE Sovjetski telovadci tudi v -. N0 ..k ' *>X ..v. m ^ 'X': m *.» . « Melbournu pridno trenirajo teki, 27. n otroskok, disk, daljina (i). 200 ra, «0 m ovire (i) predteki, 110 ni ovire predteki, steeple predteki, 28. n o v.: krogla, kopje (ž), 110 m ovire, 20 km noja, 4000 ra, 80 m (i), 400 m predteki, 2». n o v.: deseteroboj, 400 m, sleeple, 200 ni (ž) predteki, 1400 m predteki, 40. no v.: deseteroboj, krogla (ž), 200 m (ž), 4 X 100 m predteki, 4 X 400 m (ž) predteki, 1. de e.: viiina (i). maraton. 4 X 100 m (ž). 4 X 400 m, KOLESARSTVO Kolesarstvo je eden izmed onih iportov, kjer bomo med nastopajočimi v Melbourna naili le majhno itevilo takih, ki bi ie nastopili v Helsinkih in tara dosegli morda eelo kak nspeh. Tudi kolesarji so že dolgo »gostje« olimpijskih iger. Prvič so nastopili leta 1000 v Parizu. V sporedu kolesarskih disciplin je bilo kaj malo izprememb in tako je tudi danes ie vedno. vključena vožnja tandemov, to je posebnih koles za dva tekmovalca, ki jih sicer na nobenem tekmovanju več ne srečujemo. Največje uspehe v tem iportu so imeli doslej Francozi, ki so osvojili že 16 zlatih medalj, sledijo jim Italijani 16, Nizozemci 4, Danci 6, Avstralci 4, Švedi, Belgijci, Nemci in Angleži po 2 In Spanci ter Južuoalrikanci po 1. V vožnji na 1000 m, to Je sprintu, ima vsekakor največ možnosti za osvojitev zlate medalje svetovni prvak Francoz Rousseau ki mu bodo posknSali »greniti življenje« zlasti Italijana Ogna in Plnarello, Argentinec Batiz In Avstralec Coog. 1006 m bodo vozili tudi na čas in v tej disciplini je težko določiti favorita. V vožnji tandemov na 2 km nimamo nobene možnosti primerjave, ker ni ta disciplina skoraj nikoli na sporedu tekmovanj, vendar pričakujemo na prvih mestih predstavnike kolesarskih »velesil« Francije, Italije, Belgije in Nizozemske. Favorit v ekipni zasledovalni vožnji na 4000 m so nedvomno odlični Italijani, ki so to potrdili z nedavnimi rezultati. Njihova imena! Faggin, Pesenti, Domenicalli, Pizzali. Na sporedu pa je seveda tudi cestna dirka na 180 km dolgi progi, ki se ocenjuje posamezno in ekipno. Borbo za prvo mesto lahko pripisujemo Italijanom, Belgijcem in Nizozemcem na čelu s svetovnim prvakom Mahnom. MEDDRŽAVNA NOGOMETNA TEKMA! TOKRAT ŠKOTI NISO BILI SKOPI Škotska—Jugoslavija 2:0 (1:0) Glas go w, 21. novembra. — Po lepem ln sončne® vremenu je bila danes mednarodna nogometna tekma reprezentancama Škotske in Jugoslavije. Pred okrog 60.000 gledalci je sodil nizozemski sodnik Romer. Zmagala i® Škotska z rezultatom 2:0 (1:0). Strelca: Mudie v 37 in Bab« v 55. minuti. škotska (modre majice): Tounger — Parker, Hewle McColl, Young, Docherty — Scott, Mudie, Reilly, Balro> Femie. Jugoslavija (bele majice): Beara — Belin, Stankovič " Tasič, Horvat, Boškov — Petakovlč, Milutinovič, OgnjanoTi Vukas, Zebec. 2e v prvi minuti Je imel Petakovlč priložnost doseči gol. Ognjanov mu Je lepo podal, vendar naže krilo ni znalo zadeti prazna vrata. Kmalu je bilo opaziti, da se Jugoslovani ne morejo zbrati in da jim desna stran napada skoraj ne funkcionira. Drugi izmed Jugoslovanov, ki je streljal na Škotska vrata, Je bil Zebec, bil Je popolnoma sam na položaju levega krila, toda njegov oster strel je vratar ubranil. Domači so nato streljali dva kota In potem do konca polčasa že lest, kar najbolje priča o njihovi terenski premoči. V 20. minuti Je Vukas z ostrim strelom zadel vTatnlco. Skoti so bili ostri pri startih, toda v dovoljenih mejah. Našim igralcem ostra ln hitra igra ni ustrezala. Na splošno je bila Igra slabe kvalitete. Naši igralci so fizično slabši, vendar se Jim ni posrečilo prikazati niti svoje običajne Igre. PRVI GOL V 32. minuti Je Milutinovič lz težkega položaja s 16 m streljal v vogal, toda vratar Younger je ubranil tudi l to žogo. Iz na videz nenevarnega po- I ložaja Je desno krilo Scott, ki mu Je bila ta tekma debut, streljal polvlsoko žogo proti sredini. Mudie Jo je pre- | stregel z visokim skokom. Ker tega | Igralca ni nihče oviral, Je brez težav | streljal žogo mimo Beare v desni kot. | Malo je verjetnosti, da bi mogel Beara to žogo ubraniti. Kot žečeno, Je prvi polčas pretekel > v terenski premoči Škotov, Jugoslovani pa to pot niso bili slabši le kar zadeva start, moč, hitrost ln igro z glavo, marveč, žal, tudi v tehniki Igre. Včasih so Jugoslovani vsaj z 4'irtu-oznlm obvladanjem žoge napravili dober vtis, obenem pa jim Je bila to tolažba za slab rezultat ali za nezadostno učinkovitost. SE DRUGI GOL I Začetek drugega polčasa Je dajal znamenje o preporodu naše enajsto-rice. Naše moštvo Je začelo dobro. Hitre ln duhovite akcije so se menjavale, vendar so bili Parker, McColl • ln Docherty vedno na mestu. Ko se Je pričakovalo, da se bodo Jugoslo- 1 vani rehabilitirali za slabo Igro prve- 1 ga polčasa, Je padel drugi gol, ki Je dokončno odločil tekmo v korist Škotske ln ki Je, kot Ja bilo videti, po-kopal vsa upanja našega moštva. Po Mllutinovlčevem strelu v vratnico lz gneče, ki Je nastala pred škotskimi vrati, Je eden Izmed domačih Igralcev poslal dolgo žogo desnemu krilu Scottu^ ki ga Je spremljal Stankovič do zastavice v kotu. Scott Je skušal Stankoviča preigrati, vendar ga Je ta »preprečil« s tem, da ga Je preprosto faullral. 8 skrajšanega kota so Izvedli Skoti prosti strel. Pred našimi vrati Je nastala gneča, lz katere Je eden Izmed domačih igralcev sunil žogo k našim vratom. 2oga se je odbila od vratnice prav na levo nogo Balrda, ki ni okleval, marveč Jo Je s topovskim strelom poslal neubranljivo tik pod vratnico. Po tem golu so domači prevzeli pobudo. Njihovi napadi so se v glav- nem vrstili prek nevarnih kri! Scott* ln Ferniea ter izvrstnega srednje!* napadalca Reillyja. Po dvobojih z n*' Sima branilcema Je bila ta trojk* skoraj vedno zmagovita, vendar Je bij tu še Horvat, ki je skupaj z Bear« uspešno reševal končnice škotskih n*' Jiadalcev. Tema našima Igralcema e zahvaliti, da naše moštvo ni pff* Jelo še kakšen gol. Od drugega f01* pa do 15. minute pred konec Igre *° igrali v glavnem v kazenskem P1** štoru ln šele tedaj so se naši osvf* bodili pritiska ter Izenačili igro. Bik Je tudi nekaj priložnosti, da Jugoslo* vanl znižajo rezultat, toda Young*‘ Je brez večjih težav branil metaK* strele Milutinoviča, Petakoviča >° Zebeca. Skoti so bili boljši v vsem. Cepr*T zmaga škotske reprezentance ni nlKO* gar iznenadlla glede na razvoj Jug' V prijateljski nogometni tekmi je ne«* ška nogometna reprezentanca izgubil* 1 švicarsko z rezultatom 1:3 (1:2). # LONDON, 21. nov. (Reuter). "" Nogometna federacija Anglije in Nogo* metna zveza Jugoslavije sta se ineli o zamenjavi igralcev na tetini. r bo naslednjo sredo v Londonu. Vratarj* bo moč zamenjati skozi vso tekmo, «Df* ga igralca pa samo do konca 44. mino*® prvega polčasa. # DCSSELDORF, 21. noy. (Reuter)' Nogometna tekma md madžarskim n,0~ štvom Vdros Lobogo in kombinirano prezentanco Diisseldorfa je bila končan* neodločeno 3:3. # MADRID, 21. nov. (AFP). ~ Tretja tekma med Rapidom in Real M** dridom v tekmovanju za pokal evropsl^11 prvakov bo 13. decembra v Madridu. bo prav tako gostoval Honved iz Bu' dimpešte, ki se bo 29. novembra P0"* meril z Real Madridom. # SUBOTICA, 21. nov. — Madžarski velemojster Szabo je os svoji turnej1 gostoval v Subotici, kjer je odigral **7 multanko na 40 deskah. P0 štiriurni i*r' je velemojster zmagal s 23,5:6,5 točk* Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminila naša draga sodelavka, tovarišica STANA PIRNAT Zavedno in delovno tovarišico ohranimo v trajnem spominu 1 UPRAVA PODJETJA, DS, UO, OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA TOVARNE »TOKO«, DOMŽALE HANS FALLADA JCaj &daj, FANTI B O M A * ------ 114 ---- S&mz=== To se je nekajkrat ponovilo, navsezadnje pa se je Storžku elo, da je očka že predaleč. Klical ga je, toda »oči« je šel kar Jje. Otrok se je ustavil, si z roko potisnil kučmo na oči, tako da nič več videl, in začel klicati: »Oči, oči!« Fant se Je ozrl. Njegov sin je stal sredi ceste s kapo čez oči teptal z nožicami, kakor da bo zdaj zdaj padel. Pinneberg je ekel, da je prišel o pravem času, srce mu je bilo, zraven pa je isiil: »Poldrugo leto mu je, zdaj se je pa spomnil: napravi se »pega, tako da moram ponj.« Otroku je popravil kapo, Storžek se smejal. »Ti si pa dovtipen norček, Storžek, ti norček moj!« Kar iprej je Fant to ponavljal po je imel solze v očeh. In sta prišla do vrtne steze. Tam je stanoval tovarnar Rusch, gar žena bi morala Ovčki plačati šest mark že pred tremi tedni, nneberg si je ponovil obljubo, da se ne bo prepiral, nato pa je -itisnil na zvonec. Pred vilo je bil vrt, hiša je bila velika in dna, za njo pa prav lep sadovnjak. Fantu je bilo močno všeč. se si je dobro ogledal, čez čas pa je spet pritisnil na zvonec, dprlo se je okno, ženska ga je vprašala: »Kaj pa hočete? Ničesar 5 dajemo!« »Moja žena je pri vas krpala. Hočem tistih šest mark.« »Pridite jutri,« je zaklicala ženska in zaprla okno. Fant je preudarjal, koliko svobodnega odločanja mu je Ovčka pustila pri tisti izsiljeni obljubi Storžek je kot miška tiho sedel na vozičku, gotovo je čutil, da je očka hud. Potem je očka spet pritisnil na gumb. Dolgo je tiščal. Nič. Ponovno je razmišljal, že je hotel oditi, pa se je spomnil, kaj pomeni osemnajst ur krpanja in štopanja, zato se je s komolcem naslonil na gumb. Dolgo je tako stal, ljudje so hodili mimo in ga gledali, on pa je stal in tiščal gumb. Storžek ni dal glasu od sebe. Nazadnje se je le spet odprlo okno, ženska je zavpila: »Ce ne boste takoj pustili zvonca, bom poklicala stražnika.« Pinneberg je umaknil komolec in se zadrl: »Kar storite to! Stražniku bom povedal...« Okno pa se je že spet zaprlo in tako je Pinneberg ponovno zvonil. Vselej je bil spodoben, miroljuben človek. Vedel je, da bi njegov položaj ne bil prijeten, če bi se srečala s stražnikom; pa mu je bilo vseeno. Storžku je gotovo že hladno na vozičku, pa nič ne pomaga: mali mož Pinneberg stoji pred vrati in zvoni pri tovarnarju Ruschu. Svojih šest mark zahteva, te hoče imeti in jih bo tudi dobil. Odprla so se vežna vrata, ženska je besna stopila k njemu. Dva psa je imela na vrvici, črnega in sivega! Zdelo se je, da sta dobra nočna stražarja.' Živali sta menili, da imata pred seboj sovražnika, zato sta zarenčalL »Ce takoj ne izginete;« je zagrozila ženska, »bom izpustila psa!« »Sest mark hočem imeti,« je rekel Pinneberg. Zenska se je še bolj ujezila, ko je spoznala, da niti psa ne zaležeta, zakaj vedela je, da psov ne sme kar tako apustijl Čuvaja bi brž preskočila ograjo in bi moža raztrgala. Ta pa je to prflV tako dobro vedel kot ona. »Čakanja ste se menda že navadili,« je relcia. »Sem,« je odgovoril Pinneberg in čakaL »Brez dela ste,« ga je zaničevalno pogledala, »to se vidi N®' znanila vas bom. Postranske zaslužke svoje žene morate prijaviti to je sleparija.« »Prav,« je rekel Pinneberg. »Davek na dohodnino in bolniško blagajno in tudi za invalid' nino bom odtegnila vaši ženi,« je grozila ženska in mirila psa* »Kar storite to, pa se bom jutri vrnil ter zahteval potrdil® °d finačne uprave in bolniške blagajne.« »Samo enkrat naj mi še pride vaša žena iskat delo!« je vpH3 ženska. »Sest mark prosim,« je rekel Pinneberg. »Nesramni ste!« se je jezila ženska. »Ce bi bil njoj mož doma ...« »Pa ga ni,« je rekel Pinneberg. In je dobil tistih šest m®** Zenska je položila tri kovance po dve marki na ograjo. Pinneberg jih ni mogel vzeti, zakaj psa sta renčala. Potem pa jih Je 1* vzel »Pa lepa hvala,« je rekel in dvignil klobuk. »Ci, či!« je klical Storžek. »Da, Storžek, čin, čin,« je odgovoril očka. »Zdaj pa bova »18 ' ' »-----O** ’ ~ ^4* S*" ' domov.« Niti ozrl se ni na žensko in na vilo, počasi se Je odpravU z vozičkom, ves iz sebe je bdi, truden in žalosten. Storžek pa klepetal in klical. Kdaj pa kdaj je očka odgovoril, pa ni spravil iz sebe nič W pravega. Nazadnje je še Storžek utihnil. ’ DNEVNE NOVICE VOZNI RED 'K8PRESNE AVTOBUSNE PROGE PUTNIKA SLOVENIJA LJUBLJANA—ZAGREB Zaradi velikega Števila potnikov SJMogl Ljubljana—Zagreb JePUTNIK MJVENIJA povečal Število voienj na Progi. Avtobus odhaja: » Ljubljane ob 5.00 In 16.00, l* Novega mesta ob 6.45 in U.45, Prihod v Zagreb ob 8.30 in 19.30. Avtobus odhaja: Jz Zagreba ob 5.00 In 16.00, 1* Novega m£sta ob 6.45 ln 11.45, Prihod v Ljubljano ob 8.30 ln 19.30. Slavnik i°bratuje 8AMO ob cena V ENO SMER 100 DIN. J* Ljubljane odhaja avtobus lz-nebotičnika, iz Zagreba ua “»»hotela ESPLANADE. j^VozovnicB lahko kupite v pred- v Ljubljani pri PUTNIKU SLOVESNA na Titovi cesti 12. n, ? Zagrebu pri PUTNIKU v Praški l,el St. 5. . Avtobusi ao udobni, turlstlfnl ln *r®vani. stojišč ne sprejemamo. Centralni zavod za napredek go-'"►ainjstva obvešfia, da zopet posluje sl2sPodinjska poslovalnica na Poljan-jj? cesti 6 — vsak petek od 16—18. — d? sporedu Je: Prikaz uporabe ple-nega stroja. Q«,fe-Zbe -ZlNrietRA in Of/OOOBIBA lUPALETNOMILCM PREDAVANJA f,i*'avnl oddelek pravno-ekonomske Ve«? ® Univerze v Ljubljani ob-Ar ?’*da bo Imel Izredni univ. prof. »Ra, e Juhart nastopno predavanje in r?erje med civilnim materialnim - --------- -------- ------- jj Procesnim pravom« v sredo, dne j mo okoliške obiskovalce s pripombo, ' nOVemhm ion« Ah It v »hnrni^nl Ha ot nraim^aenn vstnnnl(*p. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Četrtek, dne 22. novembra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, M. novembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalcu (pester glasbeni spored) «— 6 30 do 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Naši najmlajši pojo — 11.15 Cicibanom — dober dan! (Zlata Vida- lekarna, Cek: zgodba o malem kuščarju, ki je •Studenci«, Gorkega ulica 18. KINO Švedski film: »Tatovi PARTIZAN: ljubezni«. UUARNIK: Ameriški film: »Bell Jor-govan«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 22. novembra ob 19.30: Delder-fteld: »Visok je zid«. Red LMS-1. (Chrls — Milena Godinova.) Petek, 23. novembra ob 19.30: Giordano; »Andrž Chenier«. Red B. — Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 22 novembra ob 19.30: Jerzl Lutowski: »Dežurna služba«. Gostovanje v Vojniku. Petek, 23 novembra ob 20: Cehov: »Stare ruske šale«. Gostovanje v Laškem. Sobota. 24. novembra ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. Izven. KINO »UNION«: Poljski film: »Ure upanja«. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Amer. film: »Steklena pajčevina«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi Edvard G. Robinson. IZ 2ALCA Jugoslovanski fm: »Burja«. Predstava ob 19.30. IZ ROGAŠKE SLATINE Nemški film: »Leteči razred«. — Predstava ob 19. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«; Angleški film: »Mladi ljubimci«. V glavni vlogi Odlle Versols. VESTI IZ TRBOVELJ »SVOBODA-TRBOVLJE n.«: Zaprto. AVTOMEHANIKA^ Ljubljana. Titova cesta 17 popravljamo v»e vrste osebnih avtomobilov ln motornih kolea. Znižali smo cenel TRIGLAV« Ameriški film AVSTRALSKI ROBIN HOOD 15 dalje. KINO • »V*'* J, • * * \ L.. s..,, AmeriSki barvni film Mostišče V glavni vlogi Tony Curtli ln Marjr Murphy. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 11 dalje. , »HIDROMONTAŽA«, MARIBOR, Gosposvetska cesta 86 RAZPISUJE NATEČAJ ZA MESTO tehničnega direktorja podjetja POGOJI: inženir strojne ali elektrotehnične stroke z najmanj 15-letno prakso, od tega najmanj 5 let na vodilnem položaju v proizvodnji in montaži industrijskih naprav, z organizacijsko sposobnostjo in kvalifikacijami za tehnično vodstvo proizvodnje in montaže v večjem podjetju ali tehnik z najmanj 20-letno prakso, od tega 10 let na vodilnem položaju v proizvodnji in montaži industrijskih naprav, z organizacijsko sposobnostjo in kvalifikacijami-za tehnično vodstvo proizvodnje in montaže v večjem podjetju Nastop službe po dogovoru , Pismene ponudbe z navedbo strokovnih kvalifikacij in dosedanje zaposlitve dostavite sekretariatu Hidromontaže v Mariboru, Gosposvetska cesta 86 do 15. decembra 1936 Ponudbi priložite tudi kratek življenjepis M 369 ii>iiiiaiiiiiiii}]iiyiiii[iiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiMiiiiiBiiii]iiiiiii]iiiiiMiiiii;iiiiiiiiii[iiiiiiiiMi[iiiiiiiiiiiiiiiiii^ Tovarna farmacevtskih im kemičnih proizvodov »L E K«, Ljubljana razpisuje delovna mesta, in sicer za: Sefa obrata sredstev za narkoze POGOJ: Ing. kemije sanitarnega tehnika POGOJ: šola za sanitarne i tehnike s 3-letno prakso obratnega kontrolorja V EKTRAKTIVNO-ALKA-LOIDNEM OBRATU POGOJ: Tehnična srednja Sola — kemični odsek obratnega kontrolorja V OBRATU ZA PROIZVODNJO SREDSTEV ZA NARKOZO POGOJ: Tehnična srednja Sola — kemični odsek predelovalec secalina POGOJ: Tehnična srednja šola — kemični 'odsek vodjo izmene V OBRATU ZA ANORGANSKE SOLI POGOJ: Tehnična srednja Sola — kemični odsek Tajnika pri vodji finančnega sektorja POGOJ: Ekonomska srednja Sola; obvladanje stroje-_ pisja in po možnosti stenografije ter poznavanje materialnega knjigovodstva tajnika pri vodji komercialnega sektorja POGOJ: Ekonomska srednja Sola; obvladanje strojepisja in stenografije ter enega tujega jezika Ponudbe s podrobnim živ ljenjepisom in navedbo prakse pošljite; Upravi podjetja najkasneje do 30. novembra 1956 ' 4433 »ELAN« TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM sprejme v zaposlitev: 2 tehnika lesne stroke tehnika .kovinske stroke komercialista ali komercialistko z znanjem strojepisja, korespondentko z znanjem nemščine — eventualno angleščine orodjarja kovinostrugarja Za vsa razpisana delovna mesta je potrebna najmanj 3-letna praksa. — Pismene ponudbe z življenjepisom Je treba poslati tajništvu tovarne. 4385 Občinski ljudski odbor Litija, razpisuje na podlagi čL 1 Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Ur. L LRS, St. 17-77/55) in člena 3 Pravilnika o postopku pri javnih pismenih licitacijah za oddajanje gradbenih del (Ur. L LRS, št. 17-81/55) drugo javno pismeno licitacijo za gradnjo dveh devetstanovanjskih blokov v Litiji Gradbena in obrtniška dela: proračunski znesek znaša 34,000.000 dinarjev (zaokroženo) Rok dovršitve vključno III. faza je 31. maja 1957. Rok dokončne dovršitve objektov je' dne 30. novembra 1957 Polog v višini dveh odstotkov proračunske vsote je treba položiti v obliki garancijskega pisma najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Pri vsaki začasni situaciji se bo odtegovala varščina za izvrSitev gradbenih in obrtniških del v višini pet odstotkov; ta znesek se vrne izvajalcu po končanem prevzemu del Pogodbena kazen za prekoračenje postavljenih rokov je" dnevno dva promila od vrednosti nedovršenih deL Garancijski rok je dve leti po končanem prevzemu objektov Licitacijska obravnava, bo dne 5. decembra 1956 ob 8. url v prostorih ObLO Litija (sejna dvorana) Ponudbe bomo sprejemali do začetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi Tehnični elaborat in splošni pogoji so interesentom na vpogled dnevno od 8. do 12. ure v odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve INVESTITOR OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LITIJA 4431 Ua, ^bpiifo^f 0sk8 Ca«opiaDO-*alQinlško podjetje .Ljudska pravica., Ljubljana Kopitarjeva ulica #,♦ telefon 89-181 - Notranjepolitična - gosppdarska rubrika TomSlčeva l/lil, telefon 20-507 -*** Nazorjeva ulica 10/11, telefon 21-887 - Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 -r TelefoD za naročnino ln oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna 250 din. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-A-2-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračalo Kulturna Mesečna naročnina FTRTEK. NOVEMBRA omenjeni Coppija NEUKROČENO MESTO l RADO KRAGELJ MILAN MAVER Hitreje, dalje, više... Letošnje leto je prineslo znaten napredek v vseh šport-nih panogah. Ducat svetovnih rekordov so atleti potolkli celo po večkrat^ zapovrstjo. Današnji prvaki tečejo in plavajo ntireje, mečejo dalje in skačejo vfše kot pred neltaj leti. To so dosegli predvsem zaradi novih metod treninga, pri katerih je človeški stroj prisiljen k izrazitejšemu delu, ta razvoj pa bodo potrdile tudi sedanje olimpijske igre v Melbournu. Atleti razširjajo meje človeške zmogljivosti, hkrati pa se oblikuje tudi njihovo mesto v drhžbi. Zdaj veljajo za zastavonoše nacionalnega prestiža. Če hočejo ostati v prvih vrstah, morajo posvetiti treningu večino svojega življenja. Seveda pri atletu, ki prebije na stadionu po pet ur dnevno, ne more več biti govora o čistem amaterstvu. Lani oktobra je francoski pr- j vrstjo v treh dneh. Drugi pri-vak Alain Mimoun za 50 m iz- meri dokazujejo, da vsaka nova boljšal rekord, ki ga je imel ce- športna generacija malone na i vsej črti |premaga prejšnjo. Nedvomno ima zmogljivost človeškega organizma določene meje, saj lahko z gotovostjo trdimo, da Zakaj padajo rekordi — ^ Srce sodobnega atleta je V večje, zato deluje počasneje dvomno ima zmogljivost člove-dol. " o tr >li pi 100 m v osmih sekundan. Toda človek ne bo nilkoli pretekel kje je ta meja? I NOVOST: DELČEK SEKUNDE Sedanje tekmovalne steze so bolj prožne kot one pred desetletji, berlinska olimpijska steza je nedvomno ižvrstna, saj so na njej kar v enem dnevu trikrat zboljšali rekord. Današnji atleti imajo tudi to prednost, da tečejo v sprinteri-cah, ki jim zagotavljajo silovit odriv, in tako pridobijo nekaj delcev sekunde, s sodobnimi merilnimi aparati pa celo desetinko. Podobno so izboljšali pogoje tudi metalcem kopja, ki je izdelano iz lažjega lesa in ima aluminijasto konico. V primerjavi s klasičnimi metalci dosežejo atleti s tem kopjem prednost do šest metrov. Poseben činitelj za izboljšave rekordov- je nov atletski slog. Moderni skakalec v višino sme 10 preskočiti lato v vodoravnem po-8. ložaju, torej skače v slogu, ki Američan Parry 0’Brien it od leta 1953 Izboljšuje svoje uspehe. V letošnji sezoni je dosegel naj- bi ga klasični tekmovalci“ozna bolj senzacionalen uspeh: kroglo kot akrobatiko. Plavanje }e nedvomno tista športna panoga, pri kateri je iz- je sunil nad 19 m daleč lih 42 let Jean Bouin. Ta je pre-78 mi Pri tem »temnele noge novim rekordom. At! tekel v eni uri 19.078 m. Pri tem boljšan slog največ prispeval k teku so Mimounu potemnele noge novim rekordom. Atleti in tudi od trležniev do kolen. Drobne ži- športni zdravniki napovedujejo seljem ugotavljali, da je njegovo srce zmoglo brez posebnih težav iz tedna v teden večje napore. tekače in skakalce, ki brez posebne opreme in brez trdnega tehničnega znanja dosegajo izredne rezultate. Tak je na primer letošnji francoski prvak v skoku v višino Senegalec Lo Ousmane, ki je bos preskočil 197 cm. ZATOPEK SI JE OKREPIL SRCE Razen tega velja omeniti tudi splošen dvig higienske ravni in prehrane. V minulih 50 letih se je zlasti pri belcih močno spremenil sestav hrane. Ljudje uživajo več mleka in mesa, zato so r_<__o_______ tudi večji in močnejši. Osnova topkov trening nečloveški. To bi MIMOUN, ZATOPKOV UČENEC Francoski atlet, ki je bil dotlej samo dober tekač, se je napotil na Češkoslovaško, da bi S tem skokom je ameriški črnec Dumas postavil nov rekord: 214 cm proučil Zatopkove izkušnje. To je bil Alain Mimoun. Ni iinel namena, da bi posnema! vse lastnosti športnika, ki so ga imenovali »fenomena«, vendar je v grobih potezah osvojil njegovo metodo. »Na prvi pogled se zdi Za počiti, torej je podaljševal spanje. »Teden dni sem prisostvoval Zatopkovemu. treningu. Prav takrat si je opomogel od bolezni - in je sklenil ujeti zamujeno. V - nedeljo je pretekel 26 km, v po- Tek na 10.000 m v Helsinkih leta 1952: Zatopek, Mimoun, Scha-de, Chataway (na tleh) za nenavadne atletske uspehe pa v resnici bil, če bi Zatopek vsem naporom, ki jih nalaga svojemu organizmu, ne prilagodil tudi načina življenja«, pravi Mimoun. V glavnem se ta slavni tekač hrani z ribami, zelenjavo in sadjem. Dnevno spi neprekinjeno 12 in Celo 14 ur. Seveda si tega ni pridobil v trenutku. V začetku svoje kariere je spal sedem ali osem ur, torej toliko kot normalni ljudje. Ce je hotel doseči lepše .uspehe, se je moral bolj od- Bosonogl Senegalec Lo Ousmane, ki lani praktično še nihče ni vedel zanj, je postal s skokom 197 cm letošnji prvak Francije lice so mu popokale, pod kožo so polagoma nastajali mehurčki. Vendar so Mimounova pljuča, srce in mišice dobro prenesle napor. Ta dogodek bi lahko pri-rtierjali z motornim vozilom, Katerega' motor je premočan za transmisijo in ji vsiljuje prevelik napor. Razvil se je nov rod atletov. Mladi ljudje si sčasoma tako utrdijo srce, da postavljajo rekorde, ki so veljali poprej za nedosegljive. Od navadnih zemljanov se razlikujejo tako močno, kot na primer dirkalni avtomobili od navadnih iz serijske proizvodnje, s tem pa zastavljajo športnim zdravnikom povsem nove probleme. Leta 1896 je Pierre de Coubertin z oživitvijo olimpijskih iger ustvaril moderni šport. Grški atleti so merili svoje sposob-nosti v nacionalnem okviru, zaradi splošno znanih izkušenj in točnejše meritve časa pa se zdaj noben atlet ne bori samo s svojimi trenutnimi tekmeci, marveč z dosežki vseh povprečnih in tudi bodočih let, s tem da skuša izboljšati rekord. REKORD — IZNAJDBA MODERNEGA ŠPORTA Vse športne generacije našega stoletja so menile, da pomenijo rekordi, ki so jih postavile, mejo človeških zmogljivosti. Zaješ so se nekateri rekordi obdržali dolgo časa. Uspeh Jesseja Owensa — na berlinski olimpiadi leta 1936 je postavil med drugim svetovni rekord v teku na 100 m — so v minulih 20 letih pogosto izenačili, presegli pa so ga šele na letošnjih berlinskih vojaških i*rsh. *n sicer kar trikrat zapo- so nedvomno nove metode v treningu. Za izumitelja nove metode pri treningu tekačev velja češkoslovaški polkovnik Emil Zatopek. Ta atlet je »oblikoval« novo človeško srce. Iz »naravnega motorja« mu je uspelo pridobiti trikrat večjo moč, kot so jo imeli naši očetje. Da bi dokazal, kolikšnega pomena je človeško srce pri doseganju športnih uspehov, je Zatopek napravil poskus z lastnim »srčnim motorjem«. Iz meseca v mesec je daljšal proge, ki jih je dnevno pretekel, in sicer postopno od 10 tja do 40 km. Vzporedno s tem je pospeševal tudi tempo. Športni zdravniki »o bili zaskrbljeni, ko so izvedeli, da so se mladi češkoslovaški atleti začeli ravnati po Zatopkovem zgledu. Menili so: »No, če si je Zatopek izmislil nov modern način samomora, je to njegova stvar, nikakor pa. ne gre, da bi po ledini, ki jo je zoral, krenila za njim vsa sodobna atletska mladina.« Zdravniki so skušali prvaku razložiti, da ie srce svojevrstna mišica, ki deluje drugače kakor tiste v človeškem organizmu, k’ se premaknejo na ukaz, in da je zato nevarnost, da jo bo uničil, nedeljek, torek in sredo po 30, v četrtek 22, v petek 14, v soboto pa 10 km, za kar je potreboval pol ure. V tednu dni je torej pretekel 162 km, k temu pa ie treba dodati še več ur hitre noje. Tekal je na obroke, se pravi večkrat zapovrstjo po 200 ali 400 m. Ta trening je bil tako naporen, da bi ga ne zmogel niti Zatopek, če bi ne imel tako urejenega življenja.« Zatopka so sicer zadnje čase njegovi učenci že prehiteli. Rekordi »češke lokomotive« padajo drug za drugim, zlasti se je uveljavil Gordon Pirie, ki se je podvrgel prav tako strogemu treningu kot Zatopek. Kje se bodo končale zmogljivosti človeškega organizma. Ko si bodo atleti nekako podredili delovanje srca in pljuč, pa lahko pride trenutek, ko bodo odpovedali človeški organi, pravijo medicinski strokovnjaki in se vprašujejo, kakšne bodo posledice v človeškem organizmu, če bodo atleti tako do skrajnosti izkoriščali svoje zmogljivosti. PRVAKI IMAJO POČASNO, IZREDNO MIŠIČASTO SRCE Dr. Jacciuet, dolgoletni ravnatelj francoskega državnega športnega inštituta in eden redkih praktikov, ki so se lep čas ukvarjali s tem vprašanjem, pravi takole: • prav na tem področju še velike uspehe. Razen tega je pripomogla k ---------------------, __ izboljšanju dosedanjih rekordov če bo od nje zahteval prevelik tudi izredna širina, v katero so napor. se razmahnile športne panoge I Zatopek pa je nadaljeval svo-med mladimi rodovi. Dežele, ki je delo. Skrivaj so ga nadzoro-se nekoč sploh niso zanimale za vali osebni prijatelji iz vrst šport, pošiljajo zdaj na stadione Športnih zdravnikov, ki so z ve- »Za dokončno sodbo še ni* mamo dovolj podatkov. Rekof' derji pred prvo svetovno vojn0 niso tako trdo trenirali kot fflO" derni prvaki. Čeprav so za tre* nutek prenapeli srce, pa org8' nizma niso docela izkoristili, p sodobnimi atleti je drugače. Nj1' hovo srce je večje od normaln«' ga, pa tudi bije počasneje. Z®' topkovo srce ima 139 mm Pte‘ mera, medtem ko merijo norm8*' na srca počez od 90 do 115 ffl®' V tem primeru gre za razvoji n* pa za hipertrofijo. Srca vse® atletov, ki premagujejo dolg?' trajne napore, bijejo počasnej® in kmalu spet dobijo normal111 utrip. Poglejte na primer — prav' zdravnik — Faust* ali Anquetila, Zatop®8 Od leta 1941 je imel Italijan Fausto Coppl z rezultatom 45,798 m v eni uri kolesarski rekord. V začetku letošnjega leta je Francoz Anquetil (na sliki) izboljšal rezultat za nekaj sto metrov, letos septembra pa je Italijan Ercole Baldini postavil nov kolesarski rekord: 46,394 m na uro Blisk je bil velik In močan, dobrodušen fant, ampak počasen kot medved. Tokrat pa je tekel, da se mu je dolgi vrat kar nategoval, Stane jo je cvrl za njim, Marko pa je bil takoj ob klicu »Mani In alto!« planil čez zid ln izginil. Janez je ostal sam in pred njim je stala Italijanska vojaška patrulja z naperjenimi puškami. Za beg je bilo prepozno, hi mu ostalo drugega, kot da ubog . In dvigne roke. Italijani so ga vzeli medse in ga odgnali proti karabinjerski postaji, s puškami na strel, kot da so ujeli ln vodijo v zapor ves Vrhovni štab. Očitno se niso počutili varne, kajti hiteli so na vso moč In se preplašeno ozirali naokrog. Bill so prepričani, da Janez ni sam in da bodo zdaj zdaj planili nanje »upornlM>vi pajdaši«, srečanje s njimi pa jih zares ni prav nič veselilo. Patrulja Je hitela, da je moral Janez skoraj teči. Italijani so bili prav tako prepla- 1 šeni kot on in so pozabili celo na to, da bi mu preiskali žepe. Janez je neopaženo odvrgel kombinlrke ln preostalo kredo. Globoko si je oddahnil, prepričan, da se je rešil vsega, kar bi lahko pričalo zoper njega, ko se je spomnil listkov. V hipu se je odločil. Zbral jih je v pest in jih spustil Italijanom pod noge. Kot metalec kopja c znamk*1 79,01 m Je Michel Macquet 1** tošnja olimpijska nada Francu® ali Mimouna ali pa izrednega Pj rieja. Srca teh ljudi imajo 60 65 utripov na minuto, včasih ce>* manj, medtem ko udari srce n°K malnega človeka 70 do 80-kr8 na minuto. Med silovitim naporom, ki !e Zatopku pripomogel, da je Prf tekel v eni uri 20.052 m, je Pu' zlralo njegovo srce 170-krat minuti. Nekaj minut kasneje je utrip znižal na 108, še des® minut in že mu je srce udar1* 93-krat, tri ure kasneje pa sanj 52-krat. Številke dokazujejo, "j si je Zatopkovo srce kmalu fP opomoglo od silovitega nap01".' To reč so proučevali tudi Neinc_ in Sovjeti, ki so ugotovili, da <£?' bro Rripravljeni atleti lahko treje 'nadomestijo izgubo žara0, velikega napora kot pa navad11 ljudje. OBRABA ZARADI IZREDNIH NAPOROV I Atleti, ki vlagajo silne nap0 re, da bi dosegli in presegli d