Ameriška Domovina (V • 'V 'V AA/ft B R ie A m— HO IW« E AM6RICAN IN SPIRIT POR€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 6, 1963 SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPGR STEV. LXI - VOL. LXi Kongo prosi Belgijo m imjaške inslruktorje Kljub ugovorom nekaterih afriških držav in komunističnega bloka bodo kon-goške oborožene sile vež-bali zapadnjaki. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Kongoške armade danes sploh ni. Treba jo je na novo organizirati. Po prvotnem načrtu naj bi to nalogo prevzeli Združeni narodi, toda programa ZN niso odobrili razni afriški politiki, ki bi radi videli, da bi afriški vojaški “strokovnjaki” vežbali novo kongoško armado, seveda na račun ameriške podpore. Stališče afriških politikov ni obveljalo in kongoška vlada je sedaj prosila kar naravnost in brez posredovanja ZN belgijsko vlado, naj ji da strokovnjake, ki bi vežbali kongoške oficirje. Belgija naj bi torej organizirala in upravljala vojno akademijo za kongoške kadete, seveda na belgijske in ne kongoške stroške. Podobno naj bi na svoje stroške organizirala Italija kongoško vojno letalstvo, Norveška kongoško vojno mornarico, Izrael kongoške padalce. Kanada pa kongoške tehnične vojaške službe. Vse te države so že ali pa bodo v kratkem dobile kongoške prošnje. Združeni narodi so torej črtani iz programa, česar se pa administracija ZN samo veseli. Znebila se bo na ta.'način stroškov in odgovornosti za Kongo; bapake pa, kar jih je doslej tam delala, bodo kmalu pozabljene. Kaj in kako bodo posamezne države odgovorile Kongu, še ni znano. Zaposlenost raste, brezposelnost pada Washington, d.c. — Aprii- ske številke statističnega urada Povedo, da je v marcu dobilo delo novih 900,000 delavcev, ta-k° je bilo začetkom aprila zaposlenih vsega skupaj 68,100,000 delovnih moči. Temu primerno Se je znižalo tudi število brezposelnih za okroglo 400,000. — Zboljšanje ima seveda čisto se-2°nski značaj. Začela so se poljska in stav-'Jena dela, nekaj velikih indu-stldj ima pa pomladansko sezo-ll0- Položaj na delovnem trgu -e bo predvidoma boljšal še pri-lQdnja dva meseca, takrat bodo pritisnili študentje, ki vsako eL° iščejo začasno poletno za-P°slitev. Vpliv nove konjunktu-jG Pa še ni tako močan, da bi vahko trajno vplival na zmanj-Sabje brezposelnosti. Novi grobovi Marie Yert Po -daljšem bolehanju je preminula v Highlandview bolnici Marie Yert, roj. Jaksic, stara 76 let, stanujoča pri hčeri na 1960 Beverly Hills Dr., poprej pa dolgo let na 1251 E. 71 St. Bila je vdova, soprog Frank je umrl aprila 1961. Tukaj zapušča hčer Jo-sephino Turk, sina Anthonya, 4 vnuke, 1 pravnuka, sestro Anno Zadnik in več drugih sorodnikov. Sin Frank je umrl leta 1952. Rojena je bil v Budganji vasi pri Žužemberku, kjer zapušča sestri Rozo, in Jožefino. Tukaj je bivala 55 let in je bila članica Pod. št. 25 SŽZ in Društva sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb je danes zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda n a 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato v družinski grob na Kalvariji. Joseph Lovko Po kratki bolezni je preminul v Dunlop bolnici v Orville, O., Joseph Lovko, star 62 let, stanujoč na 246 W. Pine St., Orville, O., poprej pa pri sestri na 18815 Chiska-sa\v Ave. v Clevelandu. Bil je samec. Tukaj zapušča sestro Mary Rott, več nečakov in nečakinj. Brat Frank je umrl dec. 1962. Rojen je bil v vasi Jezero, fara Cerknica pri Rakeku, kjer zapušča brata Johana in več drugih sorodnikov. Pogreb b-o danes popoldne ob 1:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. na Lakeview pokopališče. George W. Fisher Po kratki bolezni je naglo-ma preminul v Euclid Glen-ville bolnici George W. Fisher star 12 let, stanujoč na 30021 Jackson Ave., Wickliffe, O. Tukaj zapušča starše, očeta Earla, mater 'Mary Jane, roj. Hočevar, brata Stevena in Timothya, stare starše Earla in Evanelio Fisher in Josepha in Mary Ellen Hočevar in druge sorodnike. Pogreb bo iz Želetovega. pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob 1:30 v Willoughby Hills Methodist Church, nato na Knoll-wood pokopališče. Frank Vihtelic Sinoči je v Euclid Glenville bolnišnici umrl Frank Vihtelic z 19100 Pasnow Ave. Zapustil je ženo Jennie. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri. -o---- Frol Kozlov bolan ^ MOSKVA, ZSSR. — Ko prve-^a P°dpredsednika vlade in ver-Onsga naslednika Hruščeva v °dstvu Sovjetske zveze ni bilo ^a Prvomajski paradi, so tuji Poročevalci ugibali, kaj je z j hm. Koncem tedna je bilo ob-Ijeiio, da je Kozlov bolan in , ° minulo več mesecev, predno v ° °2dravel. Zadela ga je delna Kap. ^ Večinoma sončno in hladno. aivišja temperatura 58. Castro bo prišel na ruske poštne znamke MOSKVA, ZSSR. — V slavo Castrovemu obisku v Sovjetiji je komunistični režim izdal posebno serijo poštnih znamk. Na eni med znamkami je Castro tudi naslikam kot junak dneva. Zanj je to izredna čast, ki je drugi gostje v Kremlju praviloma niso deležni. Ta čast vodi človeka še do drugega sklepa. Čim bolj častijo v Kremlju svoje goste, tem manj jim dajo ravno tega, kar si gostje najbolj želijo, taka je stara praksa v Moskvi. Še Tito ni bil nobena izjema od tega pravila, o čemur pričajo rezultati gospodarskih pogajanj med Moskvo in Beogradom. Praktične posledice Castrovega obiska bomo lahko ugotovili šele po mesecih. — Lahko se zgodi, da ne bodo taki, da bi zadovoljili kubanske komuniste. Letalska nesreča v Braziliji; 31 mrfvih! Eden od dveh motorjev se je vnel, ko se je letalo komaj dobro dvignilo. Predno mu je uspelo vrniti se na letališče, je prišlo do eksplozije. SAG PAULO, Brazil. — Dvomotorno potniško letalo domače letalske družbe se je kmalu po vzletu zaradi neke okvare skušalo vrniti na letališče. Eden izmed motorjev se je vnel in letalo je eksplodiralo. En njegov del je padel na neko hišo v predmestju, ki pa je bila k sreči prazna. Po uradnih podatkih je bilo 31 oseb mrtvih, ena pogrešana, 17 pa ranjenih. Skupno je bilo v letalu 44 potnikov in pet članov posadke. Da bi bilo število žrtev še večje, se je neki gasilski avtomobil, ko je drvel na kraj nesreče, zaletel na nekem križišču v množico in štiri osebe do smrti povozil. Letalo vrste Convair brazilske letalske družbe Cruzeiro do Sul je bilo na poti iz Sao Paulo v Rio de Janeiro. Poleg domačinov je bilo v njem tudi nekaj tujih državljanov. Med njimi James Gois Hughes, direktor General Electric Co. v Braziliji, sicer urugvajski državljan, ki je živel običajno v Rio de Janeiro. Promet je bil te dni v Sao Paulo živahnejši, ker so se tam vršile panameriške športne tekme. Teh se je udeležilo tudi močno zastopstvo iz Združenih držav. ------o------- Sfwdiiif za shranil neDŠvme atomske sila LONDON, Vel. Brit. — Sir Winston Churchill je zastavil ves svoj veliki ugled za podporo stališču vladne politike v pogledu atomske oborožitve. Pozval je vlado in parlament, naj ohranita neodvisno angleško a-tomsko oboroženo silo in naj se v tem pogledu ne naslanjata popolnoma na zaveznike. Opustitev neodvisne atomske oborožene sile bi zapeljala Veliko Britanijo po besedah Churchilla na pot “polno velikih nevarnosti”, za vedno bi jo v pogledu narodne obrambe vezala na prijatelje in s tem močno zmanjšala njen vpliv v zahodni abrambni zvezi in v svetu na sploh. j V svoji poslanici Primrose League, ki podpira že 80 let ohranitev idealov konservativne stranke v angleški politični javnosti, je Churchill povedal naravnost, da “je proti širjenju atomskega orožja, da pa je to v angleških rokah varnejše kot v katerihkoli drugih.” ------o--------- — V Aziji pridelajo okoli devet desetin vsega riža na svetu. Francija bo posMla na otokih Tahiti optišee za atomske eksplozije PARIZ, Fr. — Francoska vlada je najpreje hotela napraviti v Sahari veliko oporišče za a-tomske in vodikove eksplozije. Proti, temu so protestirale vse sosednje države, najbolj se je upirala alžirska vlada. Da se ne zameri vsej severni Afriki, je francoska vlada sklenila, da postavi na otokih Tahiti, ki ležijo na Tihem oceanu PO TREH DNEH VČERAJ V BIRMINGHAMU MIRNEJŠE! Tekom demonstracij v četrtek, petek in soboto je policija prijela in izaprla okoli tisoč črnih demonstrantov, včeraj pa jih je pustila korakati v bližino mestne ječe, kjer so v bližnjem parku molili in peli, pa se nato mirno vrnili v cerkev ter se razšli. BIRMINGHAM, Ala. — Zadnje štiri dni je na stotine črn-med Avstralijo in Južno Ameri-lcev, zlasti mladine korakalo po ko, veliko oporišče, kjer bo preskušala ne samo atomske, ampak tudi vodikove eksplozije. Oporišče bo gotovo šele v nekaj letih. Je Franciji neobhodno potrebno, kajti De Gaulle je odredil, da mora francoska narodna obramba imeti že 1. 1970 vse vrste atomskega in vodikovega orožja, akoravno še ne v zadostnih količinah. Stroški za ta načrt bodo absorbirali polovico francoskega rednega proračuna, toda na to se De Gaulle nič ne ozira. Njegova Francija mora biti za vsako ceno neodvisna atomska velesila. ------o----- Administraciji ni za ustanovitev akademije za svobodo? WASHINGTON, D.C. — Federalna administracija je poznala dolga desetletja samo vojaške akademije, ki imajo velik ugled tudi v tujini. Zadnt. ieta jo pa silijo, naj ustanavlja tudi civilne akademije. Med prvimi, toda ne zadnja naj bi bila poleg akademije za zunanjo politiko tudi akademija za svobodo, to je akademija, ki naj bi vzgajala mlade voditelje v hladni vojni. V Kennedyjevi okolici ni nobenega navdušenja za akademi-1 jo svobode. Stavijo si čisto upravičeno preprosto vprašanje, kam naj gredo za delom tisti, ki bi končali akademijo. Federalna administracija ne bi mogla zaposliti vseh, zasebne ustanove si pa tako same vzgajajo svoj naraščaj. Bivši podpredsednik Nixon se bo preselil v New York NEW YORK, N.Y. — Bivši podpredsednik Richard Nixon je izjavil, da se bo preselil iz Kalifornije v New York, kjer bo odprl advokatsko pisarno. Gotovo upa, da bo našel v New Yorku več zaslužka kot v Kaliforniji, tako bo namreč bližje Washing-tonu. Politiki so začeli ugibati, ali se bo Nixon začel znova pečati s politiko. Večina misli, da se je za stalno poslovil od aktivnega političnega dela, kajti v politiki je bil “doma” le v zahodnih, ne pa v vzhodnih državah. Francija je revidirala PARIZ, Fr. — Alžirska vlada je že dolgo zahtevala revizijo sporazumov, ki jih je dosegel svoječasni revolucionarni odbor s francosko vlado. De Gaulle je pristal na pogajanja, ki so bila zaključena z novo pogodbo. Glasom nove pogodbe bo Francija umaknila ostanek svojih čet že do konca 1. 1964. torej leto preje, kot je nameravala. Jenja-la bo s preskušanjem atomskih eksplozij v Sahari. Dalje bo dajala alžirski vladi samo $120 milijonov kot dar, ostanek $80 milijonov pa kot posojilo. Alžirska sporazuma i Alžirijo vlada bo morala od tega porabiti $40,000,000 za plačevanje odškodnine za nepremičnine, ki jih je nacionalizirala in tako odvzela francoskim lastnikom. Morala je tudi obljubiti, da ne bo Več “nacionalizirala” francoskih tovarn, kar jih še ni. S tem še niso odstranjeni vsi nesporazumi med obema vladama, toda vsaj o glavnih ne bo več prepira. Franciji je re_ vizija sporazuma potrebna, da lahko spretnejše manevrira v svoji afriški politiki, alžirski vladi pa, ker ji manjka denarja za upravo. se uprli kongresni republikanci in končno tudi zmagali. Odbor za sredstva in načine je ped predsedstvom kongresni- sredini mesta in zahtevalo odpravo segregacije. Policija jih je v četrtek prijela in zaprla! ka Millsa sklenil, da predlaga kakih 700, v petek in soboto pa začasno zadolžitev do $307 bili-tudi več sto. Demonstrante je jonov za meseca maj in junij, razganjala s psi in z vodnimi. potem do $309 bilijonov za me-brrzgalnami. Župan je pozvaF seca julij in avgust. Takrat se črno in belo prebivalstvo me- ^ ho namreč pokazalo, koliko bo sta, naj se vzdrži novih demon- ^ primanjlcljaja v federalnem pro-stracij in izgredov, ker to ško-. x-ačunu in kaj bo z davčno refor-duje dobremu imenu mesta, ne i mo jn davčnim znižanjem. Te-more pa privesti k nobeni pa-; mu primerno naj se takrat od-metni rešitvi odnosov med ome-(redj tudi stalna gornja meja za ma rasama. Demonstracija vče-j zad0i2jtev raj, ki se jo je udeležilo preko) ;:soč črncev, je potekla mirno. \ Policija je pustila črnce, da so , / parku blizu ječe, kjer je za-ortih dkoli tisoč črnih demonstrantov, peli in molili. “Upam in molim, da bi odrasli državljani, beli in barvni enako, spoznali, da bodočnost velikega mesta zavisi od njegovega ponašanja in umirjenosti”, je dejal župan Boutwell. Tudi pravosodni tajnik Rc- Vse skupaj je le republikansko politično manevriranje, — kajti koncem avgusta se finančno stanje federalne blagajne gotove ne bo poboljšalo. V kaj takega ne verjame nihče več. ------o------- Kongresnik Walter proti spremembi sedanjega zakona o vseljevanju NEW YORK, N.Y. — Kcn- , , T, ,,, , . , .... grešnik Waiter, ki dejansko od- bert Kennedy v washmgtonu jeijW ’ , , , l loca o usodi vselievanja v našo zavrnil nasilje kot sredstvo v, , v , . . . , . . , .. I deželo, je izjavil, da ne vidi ro- oorbi za končanje segregacije,; , , ’ , . „ osebno je obsodil vlačenje otrok! fce™ V*** f» b' K°nsrK .... , i spremenil sedanjo zakonodajo o v demonstracije m izgrede. * . . J vseljevanju. Tekom demonstracij, ki so bi-j Trdil ^ da je Amerika dovc_ .e oiganiziiane k jub prepove h pja p0 vojnj milijonu beguncev, policije, je bilo nekaj oseb la j da s0 ge VSgjjp brez kvot in da njenih, par so jih ogrizli poh j je dežela podprla begunce pc eijski psi, nekateii pa so dobi i vsem svetu s skupnim zneskom poškodbe od močnih curkov vode iz brizgaln. $1,344,000,000, izpolnila je torej več kot svojo dolžnost. Walter je rekel, da ni treba določiti nove kvote za 50,000 beguncev, kajti tako velikega števila poli- Iz Clevelanda in okolice Koncert Korotana prestavljen— Koncert pevskega zbora Korotan je prestavljen od 28. maja na 8 junij. Seja— Podr. št. 32 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7.30 zvečer sejo v prostorih pod novo šolo pri Sv. Kristini. Po seji zabava v čast materam in praznovanje rojstnih dni. Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, zvečer ob sedmih: sejo v SDD na Recher Avenue. Pogreb— Pogreb pok. Jamesa Vidmarja je danes zjutraj ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na East 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na pokopališče v Madison, O. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. župnika v Slavini Martina Goršeta na 30. dan po njegovi smrti. Lep obisk— Včerajšnji koncert pevskega zbora Triglav v Sachsenhcim dvorani na Denison Ave. je bil sorazmerno lepo obiskan. Po koncertu je bila v Slov. domu na 6818 Denison Ave. domača zabava. — Čestitamo k uspehu! Seja— Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima nocoj po šmarnicah v šoli sv. Vida važno sejo, po njej pa zabavo in prigrizek. Asesment bo tajnica pobirala cd 5.30 dalje. V jeklarski industriji ne Policija popustljivejša Demonstracije v četrtek, pe-;ek in soboto so položaj tako za-, jstrile, da je pravosodni tajnik j ličnih beguncev danes splon ni Robert Kennedy poslal v Bir-i mogoče več nabrati. Walter ni ningham enega svojih glavnih j Pri lem očitno nič mislil na aomočnikov v vprašanju civil- j Azijo. lih pravic Burke-a Marshalla. | Z Walterjevo izjavo je za leta se je sestal z mestnim župa-1 tos dejansko pokopano nekaj žarom in z nekaterimi vodniki, konskih predlogov, ki jih je le-irncev. tos Kongres dobil za spremembo Včeraj je bila policija pri- načel o vseljevanju. pravljena na nov nastop proti črnim demonstrantom, ko so ti korakali proti sredini mesta. Ko je sprevod korakal že preko bo letos Uradnih mezd-treh blokov, ga je policija usta-j ^ p0gajanj vila. Po kratkem zastoju in' pregovoru med policijo in rev.j TRENTON, N.Y. — Predsed-A. Kingom, bratom dr. Martina nik jeklarske unije McDonald je Lutherja Kinga, vodnika in za- ob neki priliki izjavil, da je ver-četnika sedanjih demonstracij, jetno, da letos ne bodo potrebna | je siprevod krenil v bližnji uradna mezdna pogajanja z jek-j mestni park. Po kake četrt ure iarnami. Unija in jeklarne ima-j urejene glasne molitve in petja j0 že tako stalen skupen odbor, ;e je isprevod vrnil v svoje izho- kjer obravnavajo vse tekoče za-Lsče v baptistični cerkvi. deve. Pri tem se seveda ne mo-Policijški komisar Connor je rej0 izogniti tudi vprašanjem, ki preje nastopal ostro in izjav- Spadajo v mezdna pogajanja. Ijal, da bo napolnil vse mestne Zastopniki jeklarn so namig- ječe. s črnimi demonstranti, če treba, včeraj pa je popustil in dovolil črnim demonstrantom molitev v javnem pailku za v mestnih ječah zaprte tovariše. dom odredil začasno mejo federalne zadolžitve WASHINGTON, D. C. — Federalna administracija je želela že dolgo časa, da bi ji Kongres odredil novo višino, ki se do nje lahko zadolži. Mislila je pri tem na $315-320 bilijonov. Temu so nili, da ne računajo z uradnimi pogajanji in da upajo, da bodo lahko dosegli sporazum o vseh točkah tudi z zasebnimi razgovori. Izjave so pomembne radi tega, ker bi unija lahko začela z uradnimi pogajanji že 1. maja. Vsekakor mora biti sporazum dosežen do 1. avgusta, to je tri mesece po prvem maju. Drugače bi nastala nevarnost za štrajk, ako bi se sedanje pogodbe ne podaljšale s tihim pristankom obeh strani. Zadnje vesli ALŽIR, Al. — Slavnosti ob obisku egiptovskega Naserja je prekinila smrt zunanjega ministra Mohameda Khemisti, na katerega je bil pred 24 dnevi izvršen atentat. Obisk je bil že preje združen z nesrečo, ko je ena izmed dveh vojnih ladij, darilo Naserja Alžiriji, po slavnostnem sprejemu Naserjeve jahte v bližini pristanišča trčila ob skale in se potopila. CARACAS, Zenez. — Newyor-ški guverner N. Rockefeller se je včeraj s svojo ženo, bivšo Margaretto Fitler Murphy pripeljal na svoje tukajšnje posestvo, kjer bo ostal dva tedna. Politični komentatorji preudarjajo, kakšen vpliv u-tegne imeti N. Rockefellerjeva ločitev in nova poroka z ločenko na njegove politične načrte. SANTO DOMINGO, Dom. rep.— Dominikanska rep. je zbrala na meji republike Haiti, s katero deli otok Haiti (Hispaniola), večje število čet s težkim orožjem. — Organizacija ameriških držav je sklicala za danes izredni posvet, da prepreči oborožen spopad med obema republikama. VIENTIANE, Laos. — Predsednik vlade Suvana Fuma se je po napadu na helikopterja mednarodne kontrolne komisije vrnil v glavno mesto in izjavil, da ne ve, če mu bo mogoče nadaljevati razgovore s komunisti, ki so streljali na helikopterja, čeprav so preje dali svoje dovoljenje za njun nemoten polet na Plaine des Jarres. Amersšm Bommm *■ VT f J / tiT-X — » «.< >J\* I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, ga Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za iiol leta; $4.50 za 8 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4,00 na leto SUBSCRIPTION RATES i JJnitsd States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 89 Mon., May 6, 1963 Poslanik Kennan in Jugoslavija postavil na stališčše, da hoče biti v gospodarskih vezeh z]*'ron^e. ^raTl5t s sv0^m i _ i •• ti i .• « " fT-. ^ A -i -in hovoco tirm a C JO,- Jugoslavijo “aktivno nevtralen”? Trenutno je za Tita gospodarski položaj takšen, da bi ga iz zagate rešila le ameriška podpora, ki pa bi morala znašati kakih 10% vseh ameriških podpor tujini! Razume se, da naši administraciji ne pade niti v glavo, da misli na kaj takega. Kennanov odhod iz Beograda pomeni konec dobe “preračunanega tveganja”. Stalo nas je nad dva bilijona dolarjev. Toda, kdo naj to kritizira, ko so vendar v tej dobi delali po istem načrtu demokratski Adheson, republikanski Dulles in Herter in sedaj demokratski Rusk. Rusk je bil v Beogradu, morda si je ogledal mesto, kjer so pokopani ameriški podporni dolarji. Pismo Vrhenškega Tineta Waukegan, 111. — Dolga in zelo- ostra zima je za nami, —-hvala Boigu! Kot obiskovalke, katere se ne more nihče ubraniti, kadar pride' in njene zimske sitnosti prodaja, nismo bili nič veseli. Kdo pa naj bo vesel take nadležnosti, kakor jo je nam nudila zadnje štiri mesece zadnja zima s svojimi po 10 do 20 stopinjami mraza pod ničlo. Veseli smo, da; jo je čas vendar enkrat odnesel nazaj tja za severne ledene hribe, kjer je nje- Poslanik Kennan ne spada samo med vrhove naše diplomacije, vživa tudi sloves, da spada med najboljše poznavalce komunizma v teoriji in praksi. Bil je namreč naš poslanik v Moskvi. Zato ni bilo mnogim čisto jasno, zakaj ga je Kennedy poslal 1. 1961 v Beograd. Na zunaj je to napravilo vtis, da je Kennan ponižan. Državno tajništvo je hotelo vtis spodbiti s trditvijo, da mu je Kennan sedaj potreben ravno v Beogradu, kajti Beograd je postal izredna opazovalna točka, ki lahko odkrije veliko stvari za železno zaveso, ki se od drugod ne dajo odkrili. Kennan je torej odšel v Beograd ne samo z nalogo, da Jugoslavijo še bolj priveže na Ameriko, ampak da tam tudi opazuje, kaj vse se godi v komunističnem svetu. Ro dveh letih je napovedal svoj odhod. Veliki časopisi so novico komentirali zelo površno, ostalo časopisje je samo slepo kopiralo, kar je bralo drugod. Kennanov odhod iz Beograda pa je vreden obširnejšega premišljevanja. Kennan je odšel v Beograd ne samo z očmi, da bere zaupna poročila, ampak tudi z ušesi, da posluša ravno tako zaupne novice. Odkod naj jih v Beogradu dobi, če ne v vrstah vodilnih komunistov s Titom na čelu? Bojimo se, da je tudi Kennan doživel prvo razočaranje. Spoznati je moral, da so jugoslovanski komunisti najprvo komunisti, potem šele vneti za “aktivno nevtralnost”. Kot komunisti so videli v njem in še vidijo zastopnika vodilne kapitalistične države, ki mu ni treba zaupati vsega, kar vedo, čeprav jim gre zelo na roko pri prosjačenju za ameriške podpore. Kennan je imel kmalu priliko, da dožene, da mu na primer Tito ni povedal vsega, kar ve, ampak samo to in toliko, kolikor to koristi Titovim načrtom. Tita so seveda posnemali vsi ostali vodilni jugoslovanski komunisti. Sicer pa je vprašanje, ali. ve Tito res kakšne posebne skrivnosti iz Kremlja in satelitskih prestolic. Če jih ve, jih ne bo pripovedoval iz čistega prijateljstva ameriškemu poslaniku. Kennan je tudi kmalu spoznal, da mu komunistični režim ne pove niti tega, kaj vse namerava napraviti v svoji zunanji politiki, pokriti z “aktivno nevtralnostjo”. To je ves svet videl takrat, ko je Tito organiziral svoj znani mednarodni kongres “neopredeljnih” državnih poglavarjev. Kennan je o pripravah vedel le nekaj malega več kot ostali diplomatje. O poteku kongresa pa ni bil niti sproti informiran. V še večji zagati se je Kennan nahajal, ko je iskal zveze s posameznimi skupinami v komunističnem vodstvu. Okoli Tita se je nabralo že dosti ‘klik, kot je to navada v vseh diktaturah. Vsaka ima svoje cilje in namene. V Beogradu se dajo deliti v dve skupini, moskovsko in proti moskovsko. Kaj želi moskovska, vemo. Tudi Kennan ve, da tam ne bo dobil resničnih informacij, kvečjemu načrtne laži. Druga je stvar s protimoskovsko. Noče sicer pod Mo skvo, je rajše čim bolj neodvisna od Kremlja, toda ruski komunisti so ji vendarle bolj pri srcu kot kapitalisti. Pravih prijateljev, ki bi res bili pripravljeni na odkritosrčne razgovore, je Kennan tam le malo dobil. Kennan je tudi moral hitro spoznati, da jugoslovanski komunisti ne poznajo nobene hvaležnosti za ameriške podpore. Da bi utemeljili svojo nehvaležnost, so skovali celo teorijo. Vpisali so Jugoslavijo v gospodadrsko zaostale dežele in postavili načelo, da morajo velike in bogate države podpirati male in gospodarsko zaostale, kot morajo bogataši podpirati reveže. Če je torej Amerika dolžna, da podpira Jugoslavijo, čemu hvaležnost in vse, kar iz nje izvira? Kennan je tudi lahko hitro dognal, kako neracijonalno porablja Jugoslavija ameriško pomoč in kako jo zlorablja v zatiranje jugoslovanskih narodov. Z ameriškim denarjem pospešuje n. pr. socijalizacijo kmetijstva in zatira svobodne kmete. Pri vem tem pa mora še molčati, kajti ameriška politika je do nedavnega nosila Tita in njegov režim na rokah. Opazovalni stolp v Beogradu je torej pomenil za Ken-nana le malo koristi. Ni dosegel tega, kar je hotel in kar so mu naročili v Washingtonu. Še manj je dosegel v drugi nalogi, da namreč Jugoslavijo priveže na svobodni svet. Kako malo se mu je ta naloga posrečila, priča dosti Titov obisk v Moskvi, ki je potrdil dejstvo, da Tito drži z Moskvo. le da mu Moskva ne sme dajati povelj, kaj naj dela. Kennan je tudi nepričakovano spoznal, da je narodna struktura v Jugoslaviji vprašanje svoje vrste, ki ga tujec le težko razume, ki pa močno vpliva ne samo na jugoslovansko notranjo, ampak tudi zunanjo politiko. Vedel je in ve za opozicijo proti komunističnemu režimu, toda poti do nje ni mogel najti; mu je komunistični režim preveč gledal na prste. Končno Kennan tudi ni mogel biti slep za dejstvo, da Titovo gospodarstvo pada v zmeraj večje težave, naj mu tujina daje še take podpore. Trenutno spada med največje nevarnosti usoda jugoslovanskega izvoza, ki ga nihče noče ,016;in :ko te žulijo kakor na-podpreti. Počemu tudi? Ako se Tito igra z “aktivno nev-ir0'dni in ne P0 pravih merah tralnostjo” v zunanji politiki, zakaj se ne bi ostali svet tudi tvoJih noiŠ narejeni čevlji, sicer na domovina. Tamkaj naj bo, boš pazil, da bodo izvoljeni kamor spada, kaj naj nadleguje vedno najboljši pošteni kandi- njem interese tvoje dežele. Odgovornost je torej velika in vsak jo ima v gotovi metri. Tudi to pove, zakaj je potrebno, da se zanimamo za politiko, ali ne? * KDO BO BODOiČl GUVERNER DRŽAVE ILLINOIS? — Malo rano je to prerokovanje, a vendar ima neko veljavno pričakovanje. Naj večji okraj v državi Illinois je Cook County. V tem. okraju je mesto Veliki Chicago, ki ima samo malo manj kakor 4 milijone prebivalcev. Da bo slika o- številu p r e b- i v alstva v Illinoisu bolj jasna, naj navedem uradne šte-stokaš in tožiš, kaj več pa ne vilke o prebivalstvu. Država narediš, morda ne znaš in ne Illinois ima skupaj 102 okraja veš, kaj bi napravil in si vedno (counties). Država Illinois šteje tam, kjer si godrnjajoč držav- ■ okrog 10,081,160 prebivalcev. O-Ijan, ki imaš gotove pravica, ne kraj Cook, v katerega mejah se znaš jih pa uporabiti, niti se ne!nahaja velemesto Chicago s zanimaš, kako Ibi se dale upora- svojimi 3,700,000 prebivalci, pa biti v tvoj prid. Na volivni dan, j šteje skupaj s predmestji, in ko bi imel iti na volišče in voliti za take kandidate, če jih poznaš, da so ras pošteni in na mestu, pa voliš tjavendan, naj večkrat pa še volit ne greš. Ko pa dobiš račun za davke in to in ono, se pa jeziš, čemu, zakaj tako in tako. Mr. Farmar, tako bo, dokler boš ti tak nezaveden državljan, kakršen si bil doše-daj in si še zdaj? Kadar boš pa ti dobro razumel politilko in do iste vršil svojo dolžnost in boš na straži, da politiko ne, bodo izkoriščali razni sebičneži in Slovenska Koroika druge kraje po svetu. Ko to pišem, pa že drevje in vrtno grmičevje poganja, vijo-lices im vrtnice že s svojimi popki oglašajo pomlad in poletje in novo življenje je pred na,-mi. Gledajoč na to se človek ne more, umakniti veseli misli, ne-glede kako mlad ali star je — leta ne štejejo, šteje to, kako se počutiš s svojem srcu in svoji duši. Ali ne slišiš in ne čuješ, ko ti vsa narava in priroda kliče v spomin običaje in navade tvojega, slove nskega naroda ? Čuješ to, razumeš to? Če razumeš to, potem razumeš tudi smisel tega dopisa. Spomini na mlada leta, na lepe kraje stare domovine, so olje v svetilki našega narodnega življenja, ki nam poživlja in osvetljuje našo preteklost in sveti v bodočnost s tem, da nam jači in krepi; našo narodno zavest. Dokler bodo živeli med nami spomini na domovino, toliko časa bo' živela med nami in v nas1 tudi močna narodna zavest. Dal Bog, da bi bilo, in da bo še dolgo tako! * “JE LI POTREBNO, DA SE ZANIMAM ZA POLITIKO?” -Ped tem naslovom jiei pred kakimi tremi desetletji, -če še ne malo več, objavil zanimiv članek pokojni člankar in komentator Brisbane. Posebno jedrnate članke jiei objavljal v nedeljskih izdajah Hearstovih listov. Neki. farmar mu je pisal in v pismu omenil, da z zanimanjem bere njegove članke, komentarje in razlage k istim in raznim perečim, problemom. V enem svojem članku je Brisbane po-vdaril, da vsak državljan brez razlike bi se moral zanimati za politiko njegove okolice in njegove dežele. In radi tega po-vdarka mu je- pisal farmar: “Rad bi vedel, čemu naj bi se jaz moral zanimati za politiko? Kaj naj pričakujem od tega? Kaj naj mi koristi to?” Farmar mu je dalje potožil, da vse, kar ima on pričakovati, je večji račun za davke, drugega pa ne. Brisbane je. odgovoril farmarju: Dragi moj Mr. Farmar: Vsa krivda jr: v tem, ker se ne zanimaš za politiko in malomarno prepuščaš isto, da jo vodijo drugi. Drugim jo prepuščaš, drugi jo vodijo po svojih potih, kakor je za nje prav in ne za te. jim prepuščaš vodstvo in u-pravljanje politike, prepuščaš, da te obdavčujejo, pobirajo davke, delajo postave in zako- datje, ki so vredni zaupanja, takrat bo pa tudi politika drugačna. Brez, tvojega sodelovanja in zanimanja pa ne bo nič, zapomni si to!” Zgo-rajšnji Brisbanov odgovor farmarju je najboljši odgovor, zakaj je potrebno, da se zanimamo za politiko. Za politiko se moramo zanimati. Če m za isto ne zanimamo, nimamo niti pravice isto kritizirati. Vsak narod ima tako vlado, kakršno si izvoli. Tako vsaka država, vsak okraj, vsako mesto in vsaka občina. Razne mestne, okrajne in državne volitve so za nami. Izvoljeni kandidat j e bodo izvrševali razne oblastne predpise/ in d-o-loičbe. Stranke pa se pripravljajo že sedaj na prihodnje volitve, ki bodo prihodnje leto. Yes, prihodnje leito (bomo volili zopet predsednika Z.D. Zelo važna zadeva, ki bi ji moral vsak -posvetiti vso svojo pozornost. Smo v zelo nevarnih časih. Novi rodovi doraščajo. Gospodarska konkurenca vse naokoli. Komunizem prodira v območja zapadne demokracije s svojo ideologijo bolj in bolj. Nevarnost jiei, da lahko demokracija s svojo popustljivostjo in politično širokogrudnoistjo podleže komunizmu. Kaj potem? Ali naj svet z vso svojo civilizacijo postane jetnik k o m u n i zma? Prav lahko, če ne bodo narodi demokratičnih dežel na straži. Zlato in srebro sta dragocena faktorja v gospodarstvu. Demokracija in svoboda pa še veliko bolj važna in dragocena v političnem življenju. Sta dve vrednoti, brez. katerih za svobodnega človeka življenja ni. Brez njiju je človek suženj, brez vsakih pravic in svobode. Tudi to nam pove, je 11 potrebno, da se zanimamo za politiko ali ne? In še tisoč in -tisoč razlogov j'L ki nam povedo isto. Na nas vseh je, da te razloge proučujemo in da skušamo najti sredstva, s katerimi nastopiti proti težkim problemom in z njimi doseči največ, kar se da, da bo vasmi okrog 5,130,000 prebivalcev, kar je malce preko polovice števila prebivalcev vse države. Okraj Cook torej tvori nad-polovično večino prebivalstva države Illinois. To navajam, zato, da boste na jasnem glede mojega prerokovanja, kdo bo guvernerill naši državi od leta 1964 do leta 1968. Zadnje županske volitve v velemestu Veliki Chicago so izpadle takole: Demokratski kandidat Richard Daley je dobil nekaj nad 678,000 glasov. Njegov nasprotni kandidat republikanec Benjamin Adamo-wski pa je dobil -okrog 540,800 glasov. Nekako -okrog 137,000 manj kot demokrat Daley. Že za samo mesto Chicago to dosti ne po-miemi, ker -Chicago in Cook County sta bila vedno v demokratski večini. A. ostali del države pa je bil vedno v republikanski večini. In. če bo šlo po tem pravcu, bi človek prerokoval, in republikanci in Benjamin Adamo-wski že imajo- ta načrt, da bp prihodnje leito- 1964 v narodnih volitvah izvoljen Adamowski za državnega guvernerja. To ni moje pretrotoo-vanje. Ni p-a izključeno, da če bo Adamowski kandidiral državnega guvernerja, kar se že govori, da zna v volitvah tudi prodreti in Illinoisu zna p-o takih -računih guverneriti sin poljskih staršev — Slovan! To je pa nekaj, da- Slovani lahko rečemo, da smo nekaj, naši prvi priseljenci- so pomagali graditi boljšo in večjo Ameriko in mi to zdaj nadaljujemo. Amerika bi najbrže n-e bila takšna, kakršna je, brez. nas, brez našega sodelovanja in naših doprinosov k njenemu napredku! VPRAŠANJA, ODGOVORI IN RAZNE MODROSTI: — Kje in kdaj so Angleži u stanovili prvo kolonijo' v Severni Ameriki? Prvo kolonijalno -postojanko so Angleži ustanovili v Severni Ameriki, na otoku Roanoke, ob obrežju Severne Karoline. To je bilo leta 1585. . — Katera dežela pridobiva sedaj več kot polovico zlata? Južna Afrika daje sedaj več kot 50% zlata svetu. Druga, za njo je Kanada in na tretjem mestu s-o Združenei države ameriške. — Kaj je najvišje odlikovanje za hrabrost v Angliji? Naj višje odlikovanje za hrabrost v Angliji je križ ali red sv. Jurija, katerega so začeli podeljevati za junaške čine tekom druge svetovne'vojne po odredbi kralja Jurija VI. — Kdo je bil prvi predsednik, ki je podpisal prvo napoved naše politično- življenje boljše vojne v imenu Združenih dr- in boljše, kar največ se da. Vsak državljan ima en glas v volitvah. In ta glas je važen. Če ga, ne -objaviš in ne naglasiš, ga nekje manjka in mnogokrat tam, kjer nasprotno mne-Ti nje zmaga. Vsak državljan nosi odgovornost za politiko, kakršna je v njegovem okrožju. Za to odgovornost plačuj eš včasih večje davke, včasih, če voditelji v mednarodnih sporih povzroče vojno nevarnost, moraš morda sam ali pa tvoj sin na žav? To je bil predsednik James Madison, ki je objavil in podpisal kot predsednik Z.D. vojno proti Angliji 18. junija 1812. — Kako daleč je Havajsko o-točje v Pacifiku od San Francisca, California? -Glavno havajsko oto-eje leži nekak-o 2,100 milj južnozapad-no od San, Francisca. Od Yoka-hama, na Japonskem pa nekako- 3,400 milj južnovzh-odno. Naj za danes to zadostuje, KOROTAN, NAŠA RANA Osrednji pooblaščenec tistega dela slovenske -koroške narodne skupnosti, ki stoji na krščanski svetovno-nazomi podlagi in ki je, kot znano na Koroškem v večini, je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Ustanovljen, je bil kmalu po vdaji Hitlerjeve Nemčije leta 1945, potem, ko- je bila -obnovljena druga avstrijska republika. Vse do pred nekaj let je -bil na čelu sveta profesoT dr. Joško Tisch-ler; ko pa- je- bil ta imenovan za ravnatelj a novo-ustanovlj-enega slovenskega srednješolskega zavoda v -Celovcu, je postal njegov naslednik v svetu profesor dr. Valentin Inžfco. Narodni svet kor-ošikih Slovencev obstaja, iz osrednjega odbora in iz odbora krajevnih zaupnikov, tako- da so v njem zastopani po svojih izvoljenih predstavnikih vsi deli Koroške, koder žive -Slovenci. Tekoče delo opravlja osrednji odbor, ki ima sedež v Celovcu. Zaupniki pa s-o dolžni udeleževati se občnih -zborov, sestankov in zborovanj, ki jih sklicuje redno in p-o potrebi iz lastne pobude ali po sklepu zaupniškega zbora o-srednji -odbor. Tako -se je zbor zaupnikov NSKS zbral v Celovcu spe-t v torek, 1-6. aprila t. L, da razpravlja -o- dveh važnih vprašanjih: -o- stališču slovenske koroške katoliške skupnosti do volitev avstrijskega zveznega predsednika-, ki so bile v Avstriji v nedeljo, 28. aprila, in pa. da obravnava vedenje cerkvenih o-blasti -do slovenske narodne manjšine v deželi. Avstrijski volilci so imeli v nedeljo, 28. aprila, na. razpolago, -da volijo za novega svojega državnega predsednika ali dr. Jož. Ki n un la ali inž. Julija Ra aha ali pa dr. Adolfa Schaer-fa, d o s e d a njega avstrijskega predsednika. V Avstriji velja postavna obveznost udeležiti se volitev državnega, predsednika. Narodni -svet koroških Slovencev je na zboru zaupnikov 16. aprila 1.1. odločil priporočiti slovenski katoliški skupnosti, naj pri teh volitvah glasuje za inž. Jul. Raaba, kandidata Av-strijsko ljudske stranke. S tem v zvezi velja omeniti izjavo kandidata inž. J. Raaba, ki jo je podal o vprašanju narodnostnih manjšin v Avstriji in ki je v izvirniku (v nemščini) objavljena' v glasilu NSKS dne 24. aprila 1.1. Mi jo za svoje brav-ce priobčujemo v naslednjem v slovenskem prevodu. Glasi sa: “Izjava, kandidata inž. Julija Raaba -o vprašanju narodnih manjšin: V čl. 7. Avstrijske državne (mirovne) pogodbe so določene pravice manjšin. Nekatera izmed -zadevnih določil so bila medtem že urejena. Moje mnenje je, da mora biti državna pogodba tudi v tej točki vestno izpolnjena. Julius Raalb, 1. r.” V zvezi s tozadevnim sklepom je NSKS v obvestilu slovenskim volilcem in volilkam pripciroičil kandidat a inž. J. Raaba med drugim z naslednjo utemeljitvijo: “Svoj glas bomo dali možu, ki je tudi po svojem drugič o čem drugem. Vsem. pa iskren slovenski pozdrav iz, a-meriške Vrhnike! Vrhe-nšk Tine Lapa sfaritS Cleveland, O. — V četrtek, 2. maja, je praznovala Mrs. Frances Baraga, mati: č.g. Francis Barage, župnika pri Sv. Lovrencu, 80-letnico rojstva. Vam, draga, dobra mama, želimo vsi prijatelji, da bi mogli še dolgo let streči sinu-duhov-nfku. Kadar pa bo prišla po Vas božja dekla, naj se Vaša duša v spremstvu angel jev preseli na pripravljen prostor v srečni večnosti! Jakob Resnik osebnem svetovnem -nazoru v vsakdanjem življenju katoliški in krščanski, ker se predobro zavedamo, -da naše življenje: ne more uravnavati gola materialna (snovna) stran, torej le kos kruha, marveč -da je predvsem -duh, tisti, ki oblikuje človeka in človeško družbo in jo vsak trni ute k zopet poživlja. Dali bomo svoj glas možu, ki je bistveno oblikoval avstrijsko državno pogodbo, -katera vsebuje življenjsko važen, člen 7. Dali -bomo svoj glas možu, ki je to pogodbo osebno podpisal. Volili bomo Julija Raaba, ki se v posebni izjavi obrača tudi do nas koroških Slovencev, moža, ki je zagotovil Avstriji državno samostojnost, njenim državljanom pa gospodarsko blagosta^ nje in, življenje v svobodi.” V drugem -delu svojega zborovanja pa je Zbor zaupnikov NSKS 16. aprila 1.1. na temelju poročila, ki mu ga je podal predisednik dr. Inzko, pretresal vprašanje vedenja cerkvenih o-blasti v deželi do (koroških Slovencev, to je o- neki stvari, -ki se zdi -na-m, v Ameriki nekaj čisto nenavadnega in za naše pojme- komaj -razumljivega, saj se nam zdi resnično neverjetno, da je mogoč takšen, postopek s strani katoliških cerkvenih o-blasti v tem tako -osnovnem človekovem življenjskem vprašanju. Svoje bralce opozarjamo na uvodnik, tki je -bil pred tednom objavljen v našem listu. Zaupniki NSKS so na -omenjenem zlbo-rovanju najprej soglasno potrdili in odobrili dosei-danje ravnanje kakor tudi u-k-repe- osrednjega odbora NSKS; zraven pa so osrednjemu odb-o-ru naročili, naj svojo nalogo zavzemati se za narodnostne pravice tudi na cerkvenem pod-dočju z nezmanjšano voljo nadaljuje. V tem je zaupnike tudi močno potrdila velikonočna enciklika sv. očeta Janeza. XXIII., -ki je prvi tovrstni slovesen in važen dokument, kateri vsebuje med -drugim tudi nauk, kako je ravnati, vladam in državam z narodnimi manjšinami. V tej zvezi so sprejeli tudi dve resoluciji;; eno od teh s-o poslali sv. očetu, drugo- pa, vatikanskemu državnemu sekretariatu. Zahvalno pismo, poslano z zb-o-ra, 'zaupnikov NSKS sv. očetu, -se/ v prevodu glasi takole: “Koroški Slovenci kot v Avstriji živeča narodnostna manjšina s hvaležnostjo pozdravljamo o-krožnico sv. očeta “Pacem in terris” kot bistven doprinos k ohranitvi miru v svetu z -obljubo neomajne zvestobe katoliški Cerkvi tudi v prihodnje.” Pismo vatika-nskeimu državnemu sekretariatu pa ima naslednjo, vsebino: “Koroški Slovenci, zbrani na zborovanju Narodne-ga sveta koroških Slovencev dne 16. aprila 1963 v Celovcu, pozdravljamo okrožnico sv. očeta “Pacem in terris”, ki se zavzema za varstvo narodnih manjšin v svetu. To tembolj, ker jezikovni predpisi celovškega ordinariata ne upoštevajo jezika družinske molitve in družinskega bogoslužja, v čemer vidimo izraženo tozadevno voljo- staršev.” V obširni razpravi, ki je bila na zboru -zaupnikov NSKS s to točko dnevnega reda, pa j,e,- bilo obenem tudi poudarjeno, da so koroški rojaki v preteklosti tozadevne svoje zahteve do ordinariata v Celovcu -brezdvomno tudi po svoji krivdi zanemarjali. Zlasti pa so ugotovili, da s® bo treba odslej bolj zavedati, da člen 7 Avstrijske državne (mirovne) pogodbe moralno (nravno) veže tudi cerkvene o--blasti v deželi. * -Slovenski ljudje- po svetu s hudo skrbjo spremljamo neenako- borbo svojih rojakov Avstriji za elementarne (osnovne) človečanske pravice. Koroška je naša huda narodna rana- Ogromne možnosti RIO DE JANEIRO, Brazi Po sodbi strokovnjakov bi Brazilija lahko največji pr cent rastlinskih olj na sveti James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA Carrigan ni odgovoril. Pastil je Pierru, naj govori. Sedaj je Pierre pred njim, resnično lep človek, da je težko Videti kdaj takega. In Pierre se vsemu jako čudi. Vendar se je Carriganu zdelo, da se za gospodarjevim načinom govora in obnašanja skriva kaj drugega. Vse bo menda tako, kakor je pripovedovala Marie-Anna; morda še kaj več. Zagotavljala je, da neomejeno Zaupa, da se znajde njen mož V. vsakem položaju, in Carrigan si je priznaval, da je tako. še se je lovil smeh na fioulainovem licu in njegove oči so še kazale dobro voljo. Tudi Carrigan se mu je hladno nasmehnil. Priznal je, da je nasprotnikov načrt jako spreten. Pierre je bil človek, ki bi se smejal še v borbi, in Carriganu je tak nasprotnik Všeč. “Jaz sem narednik Carrigan divizije “N” kraljeve se-Verozapadne policije na ko-hju,” se je sedaj oglasil in Predstavil kakor treba. “Sedite, Pierre, da vam povem, kaj se je dogodilo. Potem . ..” “Ne, ne, ni treba, gospod. Eno uro sem poslušal to in ne Piaram dvakrat čuti istih reči. Vi ste od policije. Jaz imam Policijo rad. Pogumni ljudje so to in vsi korajžni fantje so dii kakor bratje. Vi iščete diorilca Roger j a Audemarda. res tako? In zadelo vas je 2a skalo. Skoro bi bilo po vas. kri moji veri, moja Jeanna vas je! Mislila je, da ste nek-do drug.” Mogočen smeh se Phi je utrgal nekje v prsih, ga je bilo čuti kakor ropotanje bobna. “Strel je bil slab. kfislil sem, da je spretnejša, kaj hočemo; sonce jo je popilo tam na pesku. In kaj ^ bilo potem . .. vse vem. ■^ateese ni imel prav. Skregam £a, ker vas je hotel utopiti. .. pui, ce que femme veut Dieu 6 veut, resnično je tako. Žen-ska sodi vse po svoje in nežno ‘Tee moje Jeanne je bilo gin-kpo, ker ste vi lep in pogu-človek, gospod Carrigan. jaz nisem ljubosumen, klubosumnost je črv, ki razje- da prijateljstvo. Mi pa hoče- k'o biti prijatelji. S seboj vas farnem v Chateau Boulain, ^°ri ob Yellowknifu, kakor hvijatelja. Smo že na potu.” Kljub temu da sedaj ni bilo Kmerno, se je Carrigan na-^ehnil, ko je primaknil k izi drug stol. Ali naglo se zbral. Spomnil se je, kako Je je šlo na posmeh tam za aio, ko ga je obletavala 1 K. A sedaj je s Pierrom taki Ved °' Za Davida je bil še no načelnik Boulainovcev, ,se Se<^ Prect njim. Tak človek ^ nikogar in ničesar ne boji, ^1Cli zakona ne. To so mu po-^edale oči, ki so se srečavale Davidovimi. “Smehljamo se, .nani je tako všešč,” so Javile. “A če bo čez kak G n ate k treba, se stepemo.” Carrigan se je nekoliko nag-“ k mizi. VT veste, Pierre, da ne V) demo v Chateau Boulain,” tu '‘Ustavimo se v For- ^^arrayu, kjer bosta s so-^ °go morala za marsikaj ^kovarjati. Samo en način hm-Se temu izognete. Ako je CS^’ seve'da . .. Zakaj me Ip S0Pr°ga hotela ubiti? kaj veste vi o Blacku Ro-D'J Audemardu?” 0(lrrel^J časa Pierre sploh ni s Carriganovega pj rZa- Počasi so se spremi-mo i ' z 11 Ah je zginil nasmeh, Sed.r*na ^Do, kakor da ima jel-]1'1 c1ruge oči, mrzle in ko ° Ude . . . Vendar pa niso grozile, ali izražale razburjenja in strasti. Tudi glas Pier-rov je bil miren in počasen. Zdelo se je, da ga duši in vlada z močno voljo in da je v njegovih očeh skrito in priklenjeno nekaj strašnega. “Zakaj se šalimo kakor dečki, Carrigan?” je vprašal. “Zakaj ne ravnamo odkrito, ppšteno, kakor se možen spodobi? Dobro vem, kaj je bilo. Bože moj, strašno je bilo! Malo da vas niso ubili in čuli ste, kako je pokvečeni Andre klical Blacka Rogerja Audemarda. Moja Jeanne vam je že povedala, da sem ga našel v gozdu polomljenega na duši in telesu. Kar pa zadeva mojo Jeanno...” Pierre je položil pesti na mizo. “Ne, rajši umrem ... prej vas ubijem ... prej vas ubijem .. . kakor da vam povem, zakaj je streljala proti vam tja za skalo. Midva sva moža in se ne bojiva. In vi, kaj bi vi storili na mojem mestu, gospod?” Moža sta se tiho in vztrajno pogledala. “Jaz... jaz bi se bil,” je rekel Carrigan počasi. “Za njo. . . to je gotovo, bi se tepel.” Zdelo se mu je, da je nastavil mrežo, da se vanjo ujame Pierre, še nekoliko se je nagnil nad mizo. Pa tudi jaz se moram boriti,” je pristavil. “Saj poznate naš zakon, Pierre. Mi se ne vračamo brez tistega, kar smo iskali. .. razen če se nam pripeti smrt. Saj nisem neumen, da ne bi razumel položaja. Za vas bi bilo lahko, da se me rešite. Ali ne verujem, da ste morilec, dasi je vaša Jeanna hotela biti zločinka.” Senca smehljala je šla prek njegovih ustnic. “I n Marie-Anna .. . oprostite . .. vaša soproga . ..” Pierre ga je prekinil. “Ugaja mi, da jo imenujete Marie-Anno. To je gotovo tudi vam všeč, gospod. Bog, ko bi se dalo videti z očmi, kaj je v ženskem srcu! Življenje je zabavno, gospod. Sama šala ga je, prisegam vam, pri moji duši.” Stresel se je v ramah, ko se je zasmejal in pogledal Car-rigana v oči. ‘Poslušajte, kako je to šlo! Vi ste se odpravili za razbojnikom. Moja Jeanna se zmoti in vas zadene. Potem vas usmiljeno zdravi in reši, spravi sem in . .. pri moji veri, kar je res, je res, zanima se za vas bolj, kakor je treba! Ali zato vas ne kanim ubiti; kajti njena sreča je moja sreča. Mrtvi ne govorijo, včasi pa znajo tudi živi molčati. In to storite vi, gospod Carrigan. Obdržite zase ono, kar se je zgodilo tam za skalo. Obdržite zase žaljenje našega ubogega Andreja. Nikomur ne besede o vsem tem. Jaz vem, da bo tako. Prisegel bi na to. Stavil bi svoje življenje!” Pierre je govoril mirno in počasi. Njegov glas je razodeval neomejeno gotovost in varnost. Ni hotel groziti ali strašiti. Bil si je zase gotov. In njegove oči so bile zopet modre in prijazne. “življenje bi stavil?” je vsiljivo ponovil Carrigan. “Bi ga?” Pierre je vstal in se ogledal po kabini. V očeh mu je bil ponos in zanos. Stopil je do konca sobe, kjer je bil klavir, in za trenutek so se njegovi veliki prsti dotaknili tipk; potem je vzel v roko čipkasti robček in ga je zopet pustil. Carrigan ni ponovil vprašanja. (Dalje prihodniičl MAJ a i m IE 1]i4 s« Mn 17] 18 il9:|2e;!2r|22ij23 mmm 241» UL KOLEDAR društvenih prireditev Večerja v čast sodnika Samuela If. Silberta MAJ 11.—Družabni klub BD priredi v Baragovem domu družabni večer. 11. —Klub slov. upokojencev St. klairsko okrožje priredi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. večerjo. 12. —Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 12.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v ne vi šolski dvorani pri Sv. Vidu materinsko proslavo. 12.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo. 19.—Podr. štev. 15 Slov. ženske zveze priredi v SND na East 80 St. ob petih popoldne banket ob 35-Ietnici svojega obstoja. JUNIJ J.—Spominska proslava ZSPB v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 2.—Društvo sv. Jožefa štev. 1G9 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na Wihite Rd. 2.—Spominsko romanje ZSPB k Lurški Mariji na Chardon Rd. 8. —Pevski zbor “Korotan” priredi koncert v šentviškem avditoriju. Začetek ob osmih zv. Po koncertu ples. Igra Tonklijev orkester. 9. —Slov- moška zveza priredi izlet v park Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. 16.—Otvoritvena prireditev Slovenske pristave na pristavi v Genevi. 16.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi izlet k Sv. Petru. 23.—Letni Dan Ohio K.S.K.J. v Parku Društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. 30.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi na Slovenski pristavi piknik. JULIJ 7.—VI. slovenski katoliški dan 21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 21.—Družabni klub Baragovega doma priredi izlet. 28.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 4.—Baragov dom in Družabni klub BD priredita na Slovenski pristavi piknik. 11.—Balincarski klub z Waterloo Rd. priredi na prostorih Društva sv. Jožefa št. 169 K.S. K. J. na White Rd. svoj piknik. Začetek ob treh popoldne. 25.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi piknik- SEPTEMBER 22.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi ob 35-letnici svojega obstoja v farni dvorani sv. Vida banket in ples. Začetek ob treh popoldne. 29.—Podr. štev. 25 Slov. ženske zveze prired’ v dvorani pri Sv. Vidu opoldne kosilo ob 35-letnici svojega obstoja. OKTOBER 12.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi “Jesenske koline s plesom” v Slov. domu na Holmes Ave. 39.—Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo in ples v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob 6:30 zvečer. 20.—Pevsko društvo “Slavček” priredi Jesenski koncert ob 3:30 popoldne v šentviškem avditoriju. Po koncertu zabava s plesom. 27.—Pevski zbor ILIRIJA priredi koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v cerkveni dvorani na Holmes Ave, 27.—Društvo Danica št. 11 SDZ priredi ob 50-letnici svojega obstoj a obed v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. (v prizidku). Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER 3.—Plesna skupina “Kres” priredi samostojen plesni nastop v šentviškem avditoriju, 10.—Prosveta Baragovega doma priredi Slovanski festival v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. DECEMBER 1.—Pevski bor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30' zvečer. 22.—Prosveta Baragovega doma pripravi Slovenski božič v veliki farni dvorani pri Sv. Vidu. -------o-----— Helikopterja mednarodne komisije sestreljena v Laosu VIENTIANE, Laos, — Helikopterja Mednarodne kontrolne komisije, ki sta s člani komisije spremi j ala predsednika vlade Suvano Fumo na poti na sestanek z vodnikom levičarjev na Plaine des Jarres, sta bila sestreljena in sta zgorela. Po neki vesti naj bi bile pri tem štiri osebe mrtve. Vse izgleda, da soma helikopterja streljali vojaki Pathet Lao, čeprav vodstvo trdi, da so to SUVESTER C. SMITH, JR., President *■— Amerken Bor Association :—- Cleveland, O. — Predsednik Ameriške odvetniške zbornice Sylvester C. Smith Jr. bo glavni govornik na večerji v čast sodnika Samuisla H. Silberta. v četrtek, 9. maja, ob sedmih v Sheraton-Cleveland hotelu. S. H. Silbert je po letih svojega delovanja' naj starejši pravnik v deželi. Te dni praznuje 50-letnico svojega sodniškega poklica. G. Smith je sam med najstarejišimi aktivnimi pravniki v deželi, saj opravlja ta poklic že tudi blizu 50 let. Trenutno je glavni pravni svetovalec Prudential Insurance Company of America. Kdor bi se hotel večerje udeležiti, naj kliče Emila Guia, TO 1-5000. -------O------- Senatov finančni odbor izglasoval več denarja za pošto WASHINGTON, D. C. — Senatov finančni odbor se je podal zahtevi glavnega poštarja in vrnil poštnemu proračunu 50 milijonov od 69, ki jih je preje črtal iz njega. Glavni poštar je grozil, da bo morala pošta omejiti dostavo pošte v novih naseljih in ob sobotah, ker ne bo 1 imela dovolj sredstev za kritje stroškov. Računajo, da bo Senat potrdil predlog svojega odbora, ni pa še gotovo' kaj bo storil Predstavniški dom, kjer so bili glasovi proti “izsiljevanju” od strani glavnega poštarja E. Dava veliko ostrejši. -----—O-------- Kardinal Koenig pojde tudi na Poljsko RIM. It. — Papež je pooblastil dunajskega nadškofa kardinala F. Koeniga za razgovore s predstavniki komunističnih vlad vzhodne Evrope, ki naj dovedejo do izboljšanja odnosov med katoliško' cerkvijo in oblastmi v komunističnih deželah. Kardinal je bil nedavno v Budimpešti, kjer je govoril z madžarskim primasom kardinalom Mindszentyjem, sedaj pa pojde skoro tudi na Poljsko, kjer so se odnosi med cerkvijo in storili desničarji ali vojaki Kon-jvlado v zadnjem času zopet pre-ga Le, da bi “otežili sporazum”.' cej zaostrili. MED STARINO - Slika kaže trg z vsakovrstno starino v francoskem glavnem mestu. Možak na sliki si je izbral rog, sedaj pa stika dalje, kaj hi mu še prav prišlo. Ruski vojaški strokovnjaki na delu v Jemenu? ADEN, — Nekemu časnikarju se je pretekli teden posrečilo, da je prišel v kraje, kjer se vršijo boji med sedanjimi republikanskimi četami in vojaškimi edi-nicami bivšega jemenskega kralja. Pri tem je ugotovil, da so na republikanski strani zaposleni ruski pilot je, tehniki in drugi letalski strokovnjaki. Rusi kontrolirajo vojaško letališče in manevrirajo Z ruskimi vojnimi letali. — Jemenski pilot j e smejo uporabljati samo zastarele bombnike in lovce. Sedaj je nekoliko lažje, da človek razume, zakaj se je Naser tako hitro odločil, da umakne svoje čete iz Jemena, ako stori isto tudi Savdski kralj. Pustil je pač v Jemenu naslednike, ki so v vojaškem pogledu boljši od njega. Le kaj bo na to rekel savdski kralj in morda tudi komisija ZN, ki naj kontrolira vojno področje? ------o------ Papuanci se poslovili od neodvisnosti in svobode KOTABARU (nekdaj Hollan-dija), N. Gv. — Zadnjega aprila je delegacija ZN izročila upravo nekdanje nizozemske kolonije na zahodni Novi Gvineji indonezijskim oblastem. Pri tej priliki so delegat j e ZN organizirali razne proslave in dali priliko za slavnostne govore. Pri tem so bili Papuanci pozabljeni, njih ni na proslave nihče povabil. Indonezijska vlada je seveda obljubila Papuancem vso denarno in kulturno pomoč, toda nihče ne misli resno, da bi vtaknila letno v papuanske kraje okoli $25,000,000. Toliko je namreč investirala letno v svojo kolonijo bivša nizozemska uprava. Indonezijci so' naravno takoj očistili deželo vseh spominov na Nizozemce in vpeljali celo vrsto novih imen, ki so v mednarodnem svetu popolnoma neznana. -------------o------ Izkopanine ali limone — kdo bo zmagal? Skupina italijanskih arheologov je lani odkrila ostanke starega Naxosa, prve grške naselbine na Siciliji, ustanovljene leta 735 pred našim štetjem, torej takrat, ko sta bila Korint in Sparta še povsem vsakdanji mesteci. Odkritje je seveda navdušilo raziskovalce, ki so bili prepričani, da jim bo kmalu uspelo izkopati kopico ostankov iz davne preteklosti. Zgodilo se je, česar niso pričakovali. Ljudje, na kate-rih zemlji naj bi kopali, niso hoteli odstopiti terena, ker Moški dobijo delo Heald Surface Grinder (bruseč) Nočno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti. COWLES TOOL CO. 2086 W. 110 St. južno od Madison (91) Form Too! Grinder (bruseč) Dnevno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti. COWLES TOOL CO. 2086 W. 110 St. južno od Madison (91) Zenske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za en dan v tednu, da bi čistila kuhinjo in gostilno. Kličite KE 1-8390. (90) imajo tam pomaračne in limonove nasade, od katerih živijo. Razumljivo torej, da so kazali za sadje več vneme kot za stari Naxos, če bi hoteli arheologi uresničiti svojo zamisel, bi morali doseči razlastitev velikih sadovnjakov, za to pa bi potrebovali mnogo denarja. Spričo tega so se odločili za prepričevanje sadjarjev. Obljubili so jim, da bodo po najboljših močeh prizanašali pomarančevcem in limonovcem, hkrati pa zagotavljali—to je najbolj vleklo — da bo prišlo v Naxos, brž ko bodo zaključena arheološka dela, toliko turistov, da bodo sadjarji živeli bolje kot zdaj od pomaranč. Za zdaj še ni znano, ali bodo zgodovinarji znali biti dovolj prepričevalni. —------------o------ — Okoli 13 odstotkov vseh gozdnih požarov povzroče strele. MALI OGLASI Naprodaj za dohodek Dvodružinska hiša, 11 sob, 2 kopalnici, trgovina z opremo, dvojna zidana garaža, lot 140 x 40. čez cesto od sv. Lovrenca šole in cerkve. Cena zmerna. MI 1-6327. (90) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Enostanovanjska s 3 spalnicami Zelo dobro ohranjena, vsa podkletena, garaža. $11,500. Dvostanovanjska na Edna 5 in 5, dve plinske peči za ogrev na vročo vodo. $16,500. Dve dvostanovanjske na enem lotu 6 in 6, 5 in 5, bakrene cevi, 4 nove plinske peči za ogrev, garaža, prijeten, moderen dom in dohodek. $22,500. dvostanovanjska 6-4 Nove kopalnice, nove peči za ogrev, dobre cevi, zimska okna in mreže, garaže, v okolici sv. Vida. — $13,000. Šeststanovanjska - zidana Vsako stanovanje 4 sobe, 6 plinskih peči z a ogrev. $26,000. J. F. Eftuil & Associates REALTOR UL 1-66SS 3,6 may) Klavirji m harmoniji pokončni z 88 tipkami $50.00 spinet z 88 tipkami $265.00 elektronični harmonij $395.00 SMERDA’S MUSIC CENTER 5800 BROADWAY MI 1-2125 Kupimo hišo Radi bi kupili dobro ohranjeno dvodružinsko hiko v bližini sv. Vida. Naslov sporočite v urad Ameriške Domovine. , (93) FriJafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS, GLOBOKAR 986 E. 74tk St HE 1-6607 IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. he 1-0965 TONY KRISTAVNIK ut 1-4234 PAINTING & DECORATING HENRY BORDEAUX 1 SRCE IN KRI Xf , ROMAN Za sedeže je razpostavil povesme sena; na sredi za grofa de Vimines kot predsednika, — okrog njega sedeže za glavnega čuvaja, za šest gonjačev in kuharja Liliaza kot porotnike; pred njimi pa naj bi sedel obtoženec, na njegovi desni Maliveau kot tožnik, na levi jaz kot branilec. Jaz sam sem nasvetoval tak obred. Plameni sveč so s svojimi gibljivimi sencami jezikali prav do stropnega tramovja. Gledala sva te priprave, a nisva še vstopila, ampak prej pozdravila lepoto sinje, žametne in spokojne noči, spuščajoče se na Velike Rdeče peči, komaj vidne pod zvezdami in iznad kroga vrhov okoli jezera, kjer so se mudili še zadnji ostanki dnevne luči. Ker je bilo hladno, sva se zavijala v pelerine in prva prišla na zborišče, a kmalu so prihiteli tudi ostali. Čeprav so luči svetile slabotno in utripale, sem vendarle opazil, da so se možaki po lovu očedili. Obrili so se, se okrtačili in počesali; še kuhar je namesto čepice nosil lepši klobuk. Spoštovali so pravico, zato so se olepšali. Na vsak način so se hoteli pokazati v lepi luči. Vsak vesten človek se za svoj posel podobno pripravi. Tile hribovci so se kakor po nagonu uklanjali nekemu višjemu redu in nezavedno pokazovali nekakšno dostojanstvo, ki ga le prevečkrat pogrešamo pri uradnikih, vajenih! sodne hinavščine. Resno kakor čuvaj stolne cerkve je Chauvert Vsakemu sproti odkazoval prostore, kakor sem ga bil poučil jaz. Maliveau je hotel sesti med sodnike, pa ga je Chauvert opomnil: “Ne tja, ampak semkaj vštric obtoženca!” Uprl se je nič kaj vljudno in hotel stopiti naprej. Pa razložil sem mu, da bo opravljal posel državnega tožilca in to ga je vidno omehčalo. Nasprotno pa se je Gallice dal krotko voditi, kakor da nima več lastne volje, ampak se prepušča temnim silam, ki sučejo ljudi kakor planete. Prosil sem Louisa Viminesa, CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY VARIETY STORE — BY OWNER 1967% East 73rd St. Est. 12 years. Living quarters. Selling account of iHness. Only $1,800. FA 4-4987. (89) RESTAURANT — Good location. Must sacrifice due to ill health. Seats 26. Irving-Southport. LA 5-9871, (91) CLEANING STORE AND TAILORING BY OWNER. Good for tailor, or lady who can sew. Priced for quick sale. Call IR 8-6600. (9i) BOATS FOR SALE BOAT — 16 ft. Perinyan, Fiber glass bottom. 35 H. P. Johnson motor. Trailer all accessories. 3 yrs-. old. By owner. $615.00. FU 5-2763. (91) HOUSEHOLD HELP NURSE (INFANT) HOUSEKEEPER. LIVE IN. $45.00 WEEK. — PHONE WE 5-7080. (91) naj bi spregovoril nekaj besed, da poslušalcem pojasni preprosto razpravo, ki se bo izvršila. Storil je to na svoj vzvišeni način, kakor mu ga daje njegova visoka osebnost, neprisiljen ost in navada poveljevati. Ali mar ni bil ena tistih socialnih avtoritet, v katerih Le Play gleda naravne zastopnike naše dežele, izbrane voditelje naroda, ki hoče sam od sebe vršiti svojo oblast s tem, da si izbira svoje odposlance? In zares so oni pravi izbrani voditelji, naravni zastopniki, socialne avtoritete, ki pa jih naša zenačujoča in zavistna demokracija noče priznati. “Nocoj smo se zbrali sami med seboj, kot tovariši. Noben tujec ne bo stopil v našo sredo. Sodili bomo po svoji najboljši vesti in v mejah, ki jih bom zarisal. Eden izmed nas je hude stvari obtožil tu navzočega Mihaela Gallice. Zato nam mora zdaj vso zadevo razložiti, jo pojasniti in dokazati. Obtoženec mu bo odgovoril, sam ali pa po svojem odvetniku. Želimo, da se vse to izvrši kar se le da preprosto; ne puhlih rekel, ampak dejstev in dokazov hočemo. Vsi navzoči smo že toliko stari, da znamo ločiti pravo od krivega, pravično od krivičnega. Ko bomo zvedeli vsa potrebna pojasnila, bomo izrekli sodbo. Razen obtoženca, tožnika in branilca smo vsi sodniki. Izjaviti bomo morali, spoznamo li Mihaela Gallice za krivega aji nedolžnega. Za nedolžnega pa ga bomo mogli proglasiti samo tedaj, če bomo to izjavili vsi; sani tako zahteva. Če ga obsodi le eden izmed nas, bo veljalo prav tako, kakor da so ga obsodili vsi. Ako ne bo kriv, bo naprej živel v naši sredi in vsi — tudi Mali- CHICAGO. ILL. REAL ESTATE FOR SALE ' HILLSIDE — By owner. $22.000. Large 6 rm. Georgian brick; auto oil heat; 2 car gar., tile bath-kitchen, sep. diningroom; large yard, bar-be-cue pit; Close to all schools, shopping center, transp. — 449-9191. ____________________________(89) WESTCHESTER — By owner. — 3 Bedrm. ranch. Carpeting, thermopane, garage. Close to everything. Many extras. $22,900. Phone FI 5-3433. (89) MT.” PROSPECT — BY "OWNER. 2 Bdrm. br. Veneer ranch. Lot 157’ frontage. Basement. Gas hot water bsbrd. ht. 100 amp. service. Beautiful location. So. of Mt. Prospect Country Club. No. of Golf Rd. 1 Blk. $19,900. 901 S. Meyer Rd. HE 7-1640. (89) MT. PROSPECT — BY~OWNER. 3 Bdrm. brick Georgian, 2 car gar. emc. porch, 1% baths, sep. din. rm., gas range, drapes, w/w carptng. Fully landscaped. Close to Rand-hurst, all schools, churches, trans. Nice neighborhood. Low 20’s. — Shown by appt. Phone CL 3-1679. (91) RIVERSIDE — BY OWNER — Face Brick. Best location. 6 Large rooms, on 1 floor plan, ceramic kit. and bath. 2 fireplaces. 220 wiring. 50x 214 ft. lot, landscaped. 2% car gar. Nr. churches, schools, shopping. — $45,000. HI 7-1036. (91) 2 FLAT BRICK 5 — 6 Rooms, Very good condition; gas space heaters; carpeting; blinds; garage; by owner. 614 N. Albany, 2nd floor. SA-cramento 2-8541. (91) ADDISON — INCOME PROPERTY Owner selling 2 brick, 3 flats, on large cor. lots, same Vic. Apartments are (1) bedrm. Bi-level and ranch type. Parking area. 4 yrs. old. Shopping close. Good investment. $32,900. each. For inf. PH. BRown-ing 9-6830. (92) veau — se, bomo s prisego zav.e-zali, ne samo da ga ne bomo nikoli ovadili, ampak da o tej stvari tudi nikoli več govorili ne bomo, da ne bomo nikoli niti namignili nanjo, še pred našimi ženami ne, ali bolje, zlasti pred našimi ženami ne, saj dobro vemo, kako silno so klepetave. Ako pa ga bomo spoznali za krivega, se bo sam šel takoj jutri prijavit pravici, in spoštujemo ga že toliko, da mu ne bomo vsiljevali spremstva. Ali prisegate na to?” Vsi so vzdignili roke in reči moram, da je bila prisega kar svečana. Tako se bo torej v samotni tišini naših gora izvršila sodba enakih nad enakimi. Čeprav me ‘je dvajset let sodne službe napravilo neobčutljivega, sem se zdaj v lastno začudenje zdel kakor začetnik. Mogočen vtis je napravila name ta nova oblika porote, zbrane v koči, a jo je vendar objemala kar značilna poštenost in plemenitost. Nobenega tehle ljudi ne bi mogli speljati navidezni razlogi, kakršni so v navadi pri vseh porotah. Vse ozračje bo dihalo zdrav in oživljajoč zrak, ki prihaja skozi slabo sphane deske od zunaj. Ali sem ravnal prav, da sem Mihaelu Gallice predlagal takole pustolovščino? Globoka tišina je sledila resnemu nagovoru mojega tovariša, hočem reči, predsednika. Na vseh obrazih si opazil pozornost: navzlic sencam so se zdeli negibni, pozorni, odločni. “In zdaj”, je spregovoril Vimines, “se obračam do vas, Maliveau. Nihče izmed nas ne pozna natančno, česa prav za prav dolžite Mihaela Gallice. Povejte nam vse, kar veste in od kod ste zvedeli!” IX. Tožnik Maliveau je bil v prav tolikšni zadregi kakor jaz. Še sanjalo se mu ni, da bi se mogla revna koča spremeniti v sodno dvorano, in vendar ni človek, ki bi se kake stvari hitro zbal. Res je, da se je nekoč podal v IMIehiko in se vrnil razočaran. Opomogel pa si je na sejmih, kjer se odlikuje — vsaj tako govorijo — s precejšnjo kričavostjo, da bi ceno živine čim bolj dvignil. Je približno istih let ko Chauvert, ki jih ima preko petdeset, in ga je nekoč že hotel spodriniti iz njegove službe, zlasti pa Mihaelu Gallice nikoli ni odpustil, da je zasedel mesto čuvajevega pomočnika. Vse svoje življenje se je vdajal nagonu spletkarstva, ki je del njegove nikoli zadovoljne narave, ta pa je zavistna in vidi vedno le druge, se nikoli ne zadovolji s stvarmi, kakor so, ampak je prepričan, da se vedno obračajo v njegovo škodo. Tudi z leti si ni pridobil spoštovanja do drugih, česar se ljudje kar mimogrede navadijo, če živijo pošteno in odkrito. Bojijo se ga zavoljo njegove moči, .še bolj pa zavoljo pretkanosti, ki mu jo je življenjska skušnja še okrepila in spopolnila. Poznajo ga, da je zmožen tudi dolgotrajnih spletk in sleparij, takih zahrbtnih zarot, ki se končajo šele čez več mesecev, včasih šele v nekaj letih. Priznati pa je treba, da pozna lov in zavetja gamsov,bolje od vseh drugih, nič manj od samega glavnega čuvaja; nikoli se ni spu- ščal v dogovore z divjimi lovci, nikoli ni izdajal skupne koristi, niti tedaj ne, kadar je bil prepričan, da je po pravici lahko jezen na svoje gospodarje, češ da so mu krivični. V nekem oziru bi ga lahko primerjal s tistimi čudaškimi in rezkimi uradniki, ki se imajo za žrtev umišljenih zarot, ker niso dosegli takšnega čina, do kakršnega bi menda imeli pravico, pa zato proti svojim predstojnikom in tekmecem prožijo najbolj strupene in najbolj prezirljive puščice, a kljub temu svoje poklicne dolžnosti opravljajo s popolno vnemo. Maliveau bi se bil rad po vaseh vse doline postavljal kot naš zaupnik. Ker ga nismo kot takega sprejeli, smo kruto ranili njegov napuh, zato nas najbrž sovraži, a vendarle zvesto služi. Snel si je klobuk, ki ga ima sicer po hribovski navadi na glavi. Še nikoli doslej nisem opazil, da bi imel tako malo las. Obraz je imel gladko obrit. Čelo ima visoko, preorano z gubami, lica udrta — izžrta, je zapisal Saint Simon o neki dvorni osebi— nos krepak. Vse obličje je trdo, oblastno in kakor razjedeno od kake kisline. Je morda zavist ta kislina? Vseokrog obrača svoje prežeče oči, tehta vse obraze, obraze gonjačev, predsednika, obtoženca, mojega. Napeta ušesa prestrezajo vse glasove, celo notranji nemir, ki bi ga utegnile delati misli v možganih, v srcih. Usta se odpro, da bi spregovorila, in razkrijejo pokvarjene zobe, črne in vse križem razmetane, podobne požgani vasi. Ali sem sploh kdaj že vi- NEVARNO POČIVALIŠČE — Mačka se je spravila na sonce na ozko teraso restavracije v živalskem vrtu v New Yorku. če v spanju izgubi ravnotežje, se bo znašla v levji kletki pod seboj. del tale obraz, ali pa je klobuko-va senca tako močna, da zakrije njegov resnični izraz? Šele zdaj ga prav za prav odkrivam v begotni luči svetilk in presenečeno ugotavljam, da je nevaren nasprotnik, ki obtoženca grabi za vrat in ga ne bo izpustil, dokler mu ne raztreščim rok. Ali pa imam potrebno orožje? Nič se mu ne mudi, da bi začel. Dobro ve, koliko gamsov smo že zgrešili, ker smo preveč hitro merili, ve, da je največja umetnost lova v tem, da predvsem ostaneš potrpežljiv. Nagli strel je šele drugotnega pomena. Tako torej dolgo čakanje ne vznemirja njega, ampak vse druge, njega pa napravlja gospodarja položaja. Ko pa nazadnje le spregovori, si kar oddahnemo, a tudi to izrabi v svoj prid. Takole prirojena glumaška spretnost bi dajala misliti več ko enemu odvetniku. Saj ali ni spretno izrabil vsega, česar se je naučil v gorah: sebe brzdati in obvladovati? (Dalje prihodnjič.) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini” MIZARSKA DELA in popravila ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite' po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA. VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 V PRIPRAVA IGRIŠČA — Oskrbniki Polo Grounds v New Yorku pripravljajo igrišče za baseball sezono, ki se je nedavno začela. NAPIŠITE MI PISMO! — Mož na sliki v Kabulu, glavnem mestu Afganistana, se ukvarja s pisanjem pisem za ljudi, ki ne znajo sami pisati. Takih je veliko, saj je dežela skoraj brez vsakih šol.