POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto XIV. Štev. 81
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
UPRAVE:	25—67	la	28—67
POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, sreda 10. aprila 1940
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din
Odločilne bitke za Norveško
Bijejo se na morju in v zraku med Angleži in Nemci — Norveška se bo branila do zadnjega — Germanofilska vlada v Oslu — Danska pod nemško nadoblastjo — Švedska sprejela nemške zahteve
LONDON, 10. aprila. Reuter. ANGLEŠKA MORNARICA TER LETALSTVO STA ŽE DRUGI DAN V BITKAH Z NEMŠKIMI LADJAMI IN LETALI. BITKE SE RAZVIJAJO NA ZAHODNI OBALI NORVEŠKE, VENDAR JE NAJVECJA V ( KOLIČI BERGENA. LETALSKO MINISTRSTVO JE IZDALO POROČILO. DA SO ANGLEŠKA LETALA IZVRŠILA VEČ NAPADOV NA NEMŠKE LADJE TER V BERGENFJORDU POTOPILA NEKO VELIKO NEMŠKO KRIŽARKO. NADALJE JE ADMIRALITETA IZJAVILA, DA SO ANGLEŠKE VOJNE LADJE ODBILE VELIK NEMŠKI LETALSKI NAPAD. OBENEM JE TUDI ZANIKALA NEMŠKE VESTI, DA SE JE POSREČILO NEMŠKIM LETALCEM VČERAJ POTOPITI DVE VELIKI BOJNI LADJI TER DVE KRIŽARKI. ADMIRALITETA PRAVI, DA VOJNI LADJI SPLOH NISTA BILI ZADETI. KRIŽARKI PA STA DOBILI KOMAJ OMEMBE VREDNE POŠKODBE, KI SO JIH POVZROČILI KOŠČKI NEMŠKIH GRANAT. VESTI.
KI PRIHAJAJO IZ RAZLIČNIH VIROV, SO POPOLNOMA NEZANESLJIVE. ANGLEŠKA ADMIRALITETA PA NOČE DATI PODATKOV, DOKLER BITKA NE BO KONČANA, KER SE BOJI, DA BI SE NEMŠKA MORNARICA S TEMI VESTMI LAHKO OKORISTILA.
LONDON, 10. aprila. LRP. ŽE V TEKU NOČI OD PONEDELJKA NA TOREK SO MOČNE EDINICE ANGLEŠKE BOJNE MORNARICE ZAPUSTILE SVOJE BAZE NA ANGLEŠKEM TER ODPLULE PROTI NORVEŠKI. PRAV TAKO SE JE POJAVILA TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA TUDI VELIKA ŽIVAHNOST NA VSEH ANGLEŠKIH VOJNIH LETALIŠČIH. VEČ
Zadnje poročilo:
Angleški napad na Narvik
LONDON, 10. aprila. Reuter. DANES OPOLDNE JE IZDALA ANGLEŠKA ADMIRALITETA POROČILO. V KATEREM PRAVI, DA SO ANGLEŠKI RUŠILCI NAPADLI NARVIK. PRI TEM STA BILA DVA ANGLEŠKA RUŠILCA POTOPLJENA. NEMŠKE IZGUBE ŠE NISO ZNANE. ANGLEŠKA PODMORNICA JE DAVI POTOPILA NEKO NEMŠKO KRIŽARKO. PRI LETALSKEM NAPADU NA BERGENFJORD SO ANGLEŠKI LETALCI ZADELI NEKO NEMŠKO KRIŽARKO, KI PA SE NI POTOPILA. PAČ PA SO PRI DRUGEM NAPADU NEKAJ UR POZNEJE POTOPILI NEKO DRUGO NEMŠKO KRIŽARKO
„Bremen“ in „Amasis“ potopljene
ESKADRILJ SE JE DVIGNILO IN ODLETELO V NEZNANI SMERI. RAČUNA SE, DA JE ODLETELO NAD 200 LETAL.
LONDON, 10. aprila. Havas. JUTRNJI LISTI SO PRINESLI Z VELIKIMI NASLOVI POROČILO O VELIKI POMORSKI BITKI BLIZU NORVEŠKE OBALE. SPOPADLE SO SE ZAVEZNIŠKE LADJE Z NEMŠKIMI BOMBNIKI. EKSPEDICIJSKI KORPUS 600 ZAVEZNIŠKIH LETAL JE NA POTI NA NORVEŠKO. DOSLEJ JE BILO PO POROČILU »DAILY EKSPRESSA« TEŽKO POŠKODOVANIH PET NEM-KIH BOJNIH LADIJ, VELIKA KRIŽARKA »GNEISENAU« PA TEŽKO POŠKODOVANA OD NORVEŠKIH BATERIJ V ZALIVU OSLA. TAKOJ PO VDORU NEMCEV V OSLO, SE JE VNELA V ZRAKU VELIKA BITKA, MED KATERO JE BIL SESTRELJEN EN BOMBNIK, NEZNANE NARODNOSTI. NAD LETALIŠČEM OSLA SO SE NATO PONOVNO SPOPADLI NEMŠKI IN NORVEŠKI LETALCI. PO DRU* GUI VESTEH »DAILY EXPRESSA« IZ STOCKHOLMA, SO ANGLEŽI BLOKIRALI PRED TRONDHJEMOM ŠTIRI NEMŠKE KRIŽARKE, KI NE MOREIO IZPLO-V1TI. V ZALIVU OSLOFJORD JE PRAV TAKO VEČ NEMŠKIH LADIJ OBKROŽENIH OD ANGLEŠKIH IN NORVEŠKIH EDIN1C TER NE MOREJO NA ODPRTO MORJE. BLIZU NARVIKA SO POTOPILE ANGLEŠKE TORPEDOVKE NEKO NEMŠKO KRIŽARKO, DRUGA JE NALETELA NA SIPINO. PRI TRONDHJEMU TRAJA VELIKA BITKA ŠE DALJE, ANGLEŠKE BOJNE LADJE SKUŠAJO PREDRETI V FJORD. V FJORDU BERGENA JE BILA POTOPLJENA DRUGA NEMŠKA KRIŽARKA.
LONDON, 10. aprila. Havas. Po dospelih vesteh je prišlo na treh mestih Atlantskega, odnosno Severnega morja do spopada med angleškimi in nemškimi bojnimi ladjami. Admlraliteta ne daja o tem nobenih podatkov. Potrjuje pa se, da je nemško vojno ladjevje dospelo do Trondhjema in Narvika. Urednik agencije Reuter pa sporoča, da brez razloga angleška vojna mornarice ne posega v boj. Vesti je težko kontrolirati, ker vojne ladje, ki križarijo po severnem Atlantiku le težko pošiljajo radijske vesti v London, ne da bi se pri tem ne razkrile sovražniku.
BERLIN, 10. apr. DNB. V dopolnilo Prvemu sporočilu javlja vrhovno poveljstvo nemške vojske, da je v severnem delu Severnega morja prišlo do spopada
med angleškimi vojnimi ladjami in nemškimi bombniki. Bombe težkega kalibra so zadele dve zavezniški bojni ladji. Po-
škodovani sta bili tudi dve križarki, katerih ena se je močno nagnila na stran.
LONDON, 10. apr. Reuter. Admirali-teta odločno Memantira, da bi nemški bombniki zadeli dve angleški bojni ladji ter potopili dve križarki.
LONDON, 10. apr. Po vesteh, ki so razširjene na Holandskem, je bil potopljen nemški vejeparnik »Bremen* s 1300 ljudmi na krovu.
LONDON, 10. apr. Reuter. Po nevtralnih vesteh angleške podmornice še vedno operirajo v Skageraku. Potopile so s torpediranjem 7000 tonsko nemško tovorno ladio »Amasis«, ki je prevažala premog iz Stettina v Oslo, kjer bi zalagala tamo-šnje nemške vojne ladje.
STOCKHOLM, 10. anr. Reuter. Po neki švedski vesti je bil ob zahodni švedski obali torpediran 7000 tonski nemški parnik »Amasis«.
Rako je bil zaseden Narvik
LONDON, 10. aprila. Reuter. Nevtralni opazovalci v Narviku so sporočili, da je bilo mesto v 25 minutah v nemških rokah. V velikem snežnem metežu sta pripluli dve nemški vojni ladji ter takoj napadli neko norveško patrolno ladjo, ki se je potopila. Verjetno so vsi mornarji utonili, Nato. sta obe ladji napadli neko trgovsko ladjo, ki se je kasneje izkazala za nemško. V snežnem metežu obe vojni ladji nista razločili zastave. Nato pa sta cali manjše število mornarjev. dCKHOLM, 10. aprila. LRP. Sem so .< zelo zanimive vesti, ki pojasnju-ko je bilo mogoče, da so nemške ko naglico zasedle razna prista-
nišča celo na viso‘kem severu Norveške. To zasedbo so izvršile nemške mornariške čete, ki so bile maskirane na nemških transportnih parnikih, ki sd se že mudili v norveških pristaniščih in teritorialnih vodah. Ti parniki so imeli skrito tudi vse potrebno orožje, katero so takoj uporabili pri izkrcanju in zasedbi pristanišč. Nekateri teh parnikov so se mudili v norveških teritorialnih vodah že po več dni ali celo tednov. Povelje za akcijo so dobili potom radia, a tudi potom svojih zaupnikov, ki so jih imeli v vseh krajih. Tl zaupniki so razpolagali tudi s šiframi za obvestila iz Berlina.
Angleški vojaški dopusti ukiiCeni
S;R DUD LE Y POUND
poveljnik angleške mornarice
aLLPI zavezniškega vojnega
SVETA
LONDON. 10. aprila. Exchange Tele-aph. Vladi Anglije in Francije sta že ' mn včerajšnjega dneva obvestili via-Norveške, da ji bosta takoj prožili o vojaško in ostalo pomoč v boju proti "5ji. Potrebni ukrepi za to pomoč so ! že izdani. Angleški kabinet se je se-. že včeraj zjutraj ob 8.30 k nujnemu ..svetu o položaju. Prav tako se je se-• el k sc.ii tudi francoski vojni kabinet v Parizu. Nato so francoski člani vrhovnega z' vozniškega vojnega sveta z letali odleteli v London na sejo, ki naj cdloči
o ukrepih zaveznikov z ozirom na nemško zasedbo Danske in vpadom na Norveško. Ob 12. uri je bila včeraj objavljena uradna izjava, ki prikazuje novi položaj in sporoča, da sta Anglija in Francija dali Norveški garancije za pomoč ter izdali v tem smislu tudi že prve ukrepe.
LONDON. 10. aprila. Reuter. Nekaj po polnoči je vojno ministrstvo preklicalo vse vojaške dopuste angleškim vojakom j v Franciji ter letalce^. Ta sklep je bi! j storjen na seji zavezniškega vojnega sve-1 ta, ki so se ga včeraj udeležili Paul F,ey-uaud, Daladier, admiral Darlan ter Ckam- i
berlain, Churchill, Hallfav, Stanfey in Hoare. Pretresanj so bili vsi problemi ter so dosegli popolno soglasje v pogledu bodočih diplomatskih ter vojnih akcij.
LONDON, 10. aprila. Havas. Na včerajšnji seji zavezniškega vrhovnega sveta ni bila pretresena le situacija, ki je nastala po vdoru Nemcev na Dansko in Norveško, temveč tudi vse možnosti razširitve konfliktov, ki lahko nastanejo iz tega. V Londonu je vsem jasno, da lahko Nemčija v najkrajšem času izvede isto iniciativo proti Holandski z običajnim vdorom, da bi tako preprečila zaveznikom. da jo v teh nakanah prehitijo. Francoski in angleški ministri so že pripravili vse ukrepe za tak primer. V londonskih krogih je kljub nemškim akcijam včerajšnjega dne vladal optimizem in prepričanje, da si je Nemčija s svojevoljnim vdorom v nevtralne države natovorila veliko breme in odgovornost.
Germanofila :da v Oslu
LONDON, 10. aprila. Exchange Tele-graph. Nemci so takoj po zasedbi norveške prestolnice Osla ustanovili novo »norveško vlado«, ki naj bi ji pripadla enaka vloga, kakor jo je rvain znana vlada komunista Kuusinena v Teriokiju za časa vojne med Sovjetsko zvezo in Finsko. Novo vlado je ustanovil voditelj norveških nacistov Vifkun Kisiing. Zanimivo pa je, da sta se vrnila iz Hamarja v Oslo tudi dva ministra dosedanje vlade in vstopila v vlado Kisfinga. Nova germs-nofilska vlada je takoj sprejela vse nemške zahteve in izdala p;-c!L; acijo na r‘IrrvcžnT,’,>, v	rvrv?..	rni	so rio nr>
kore vladi v Hamarju in ne vojskujejo za »zahodno plu-okracijo«.
POVEČANA AKTIVN^r 'NA. ZAHODU BERLIN, 10. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo na zahodni fronti poroča da so nemške izvidniške čete v teku zadnjih dveh dni ponovno vdrle globoko v sovražne postojanke. Mimo teva se opaža povečana aktivnost zlasti v Vogezih. AKCIJA SOVJETSKE MORNARICE NIšW YORK. 10. aprila Exchange Telcgrnph. Po sem dospelih vesteh se je pojavilo večje število sovjetskih podmornic pri japonskem otoku Iia-kaidu. Prav tako se pa opaža tudi povečana aktivnost s :vjelške mornarice okoli Vladivostoka.
Nemci zahtevajo prometno
Londonska konferenca balkanskih poslanikov bo trajala ves teden - Posvetovanja meč Italijo in Jugoslavijo — Zaskrbljenost na Bližnjem vzhodu
LONDON, 10. aprila. Reuter. Konferenca lorda Halifaxa z balkanskimi poslaniki se nadaljuie in bo trajala po vsej verjetnosti še do konca tega tedna. Uradno poročilo o konferenci bo izdano šele ob koncu. O vsebini in poteku razgovorov ni mogoče dobiti nobenih informacij. K posvetovanjem sta bila včeraj pritegnjena tudi veleposlanika v Rimu in Moskvi.
RIM, 10. aprila. Havas. V Italiji spremljajo z veliko pozornostjo konference v Londonu in Parizu glede na evropski jugovzhod. Posebno zanima Italijo položaj na Jadranu, ki bi utegnil nastati v primeru zavezniške blokade. Kakor se zatrjuje, je italijanska vlada v tem oziru v stiku z jugoslovansko glede enotnega na-
stopanja.
RIM, 10. aprila. United Press. Po semkaj dospelih vesteh je nemška vlada v zvezi z odkritjem angleškega poizkusa, da bi z eksplozijami onemogočili plovbo po Donavi, poslala vladani v Budimpešti, Beogradu, Bukarešti in Sofiji noto, v kateri predlaga, da omenjene vlade priznajo ustanovitev nemške prometne policije na Donavi. Ves veletok od Bratislave do ustja bi tako nadzirale posebne nemške edinice, ki bi vršile tudi kontrolo nad blagom, ki se prevaža. Doslej je ta predlog brez pridržkov sprejela samo Bolgarija.
PARIZ, 10. aprila. LRP. Po poročilih iz Turčije, presojajo tam položaj z ozirom na najnovejše dogodke zelo resno in ne
izključujejo možnosti zavezniške akcije na jugovzhodu, ki naj bi bila odgovor na nemško akcijo na severu Evrope. Pri tem bi se oprli na vojsko, ki je na Bližnjem vzhodu zbrana ped poveljstvom generala Weyganda. General Weygand, ki se je sedaj mudil v Parizu, je včeraj s svojim spremstvom v letalu odletel v Sirijo. Tudi ta njegov odhod spravljajo v zvezo z možnostjo eventualne zavezniške akcije.
BUKAREŠTA, 10. aprila. Rador. Romunski zunanji minister Gafencu, ki je bil namenjen v Rim, je svoje potovanje zaradi novega položaja, ki je nastal v Evropi z nemško okupacijo Danske in vdorom na Norveško odgodil za nedoločen čas.
Na Danskem po okupaciji
PARIZ, 10. aprila. Havas. Danska je dopustila okupacijo po nemški vojski brez vsakega odpora. Zasedanje se je izvršilo z bliskovito naglico. V mnogih krajih in mestih je prebivalstvo izvedelo o okupacij šele tedaj, ko se je zjutraj prebudilo in zagledalo nemške čete. Ko je vlada izdala razglas na prebivalstvo, naj mirno sprejme okupacijo, je bila Danska že po veliki večini v nemških rokah. Vlada je sicer formalno protestirala pri nemški vladi proti okupaciji, a jo je stvarno sprejela. Tudi kralj je izdal proklamacijo na narod, ki jo je končal z besedami »Bog očuvaj Dansko!« Povsod je prevzela nemška policija nadzorstvo nad redom in varnostjo. Danska vlada je bila puščena v svoji funkciji, bodo pa njene kompetence močno omejene. Kaj se bo zgodilo dalje, nihče ne ve. Znani so bdi že davno glasovi, da namerava Nemčija prej ali slej priključiti tudi Dansko k rajhu kot pco.
tektorat. V Parizu nihče ne veruje, da bi bila zasedba le začasna. Zavezniki bodo smatrali poslej dansko ozemlje kot sovražno. Danske ladje bodo zaplenjene.
KODANJ, 10. apr. Reuter. Na včerajšnjem zasedanju parlamenta je predsednik Stauning izjavil: »Obžalujemo smrt dobrih naših sinov, ki so včeraj izgubili življenje. Naša srca žele mir. V nadaljnjem pojasnilu je Stauning obrazložil razloge, ki so dovedli do konstituiranja nove vlade vseh strank. Narod mora biti pripravljen na vse, Danska mora imeti vse ljudi složne okrog sebe. Prebivalstvo naj sledi pro-klamaciji kralja ter pomaga vladi v dneh težke odgovornosti. Vsak dober državljan naj ima pred očmi bodočnost svojega na. roda.«
OTTAWA, 10. apr. Reuter. Kanadska vlada je izdala ukaz o zaplembi vseh dan. skHi ladij, ki so v kanadskih lukah.
Nehaj Dancev je padlo
STOCKHOLM, H), apr. Ministrski predsednik Stauning' je v Riksdagu (parlament) izjavil, da je Danska bfla primorana sprejeti nemško zaščito ter obžaloval smrt »n«kaj dobrih danskih sinov, ki so včeraj zjutraj padH«. Vlada bo ostala na svojem im vendar bo razširjena. Nem-
ška vojaška oblast je včeraj na Danskem ukazala ponoči zatemnitev ter rekvizicijo hrane in stanovanj za vojaštvo. Uvedene so utesnitve za petrolej ter deloma ukinjen železniški promet. Danske ladje ne smejo iz pristanišč.
b vedski glasovi o Norveški
STOCKHOLM, 10. aprila. Reuter. Po vesteh, ki prihajajo od norveške narinske agencije, se pripravlja Norveška na pogajanja z Nemčijo. Norveški parlament je snoči zasedal v Hamarju in pristal na predlog vlade, da se sestavi komite treh članov, ki se bo pogajal z Nemci po norveškem načrtu, člana odbora sta tudi dva bivša ministrska predsednika. Parlament je odobril imenovanje treh novih ministrov brez portfelja. Parlament ne mo re biti razpuščen, nasprotno mora se sestajati in trajno obveščati o dogodkih. Kot posvetovalni organ naj se določi poseben svet poslancev. V ta svet sta vstopila po dva poslanca vmke stranke. Pred sodnik vlade je pozval poslance, naj polite na domove in hrabrijo prebivalstvo za junaški odpor v težkih časih. »Narod ŽeU miru in je še vedno prepričan, da se lahko najde izhodna rešitev. Potni zaupanja vase verujemo v bodočnost, ki bo zagotovila svobodo naši deci. Naj blago-
slovi Bog našo domovino! Vsi poslanci so ponovili zadnje besede ministrskega predsednika in stoje odpeli narodno himno.
STOCKHOLM, 10. aprila. LRP. Položaj norveške obrambe presojajo v tukajšnjih poučenih krogih zelo pesimistično. Norveška vlada ni imela ob napadu na razpolago nobenih pravih obrambnih sil. Tudi če se ji sedaaj posreči izvesti mobilizacijo, gotovo ne bo več imela časa za razvrstitev vojske. Nemške okupacijske čete napredujejo z veliko naglico iz vseh oporišč v notranjost države. Norveški odpor je preslaboten, da bi jih mogel zadržati.
BERLIN, 10. aprila. DNB. Vrhovno vojaško poveljstvo je izdalo poročilo, da j® bilo nemško letalstvo prisiljeno včeraj večkrat bombardirati nekatera mesta na Norveškem, posebno Oslo in Kristjan-sund.
MnM se lio Mia z vsemi silami
LONDON, 10. aprila. LRP. Norveška vlada se je, kakor je bilo že včeraj poro. čano, umaknite iz Osla v Hamar, kamor si: je preselil tudi dvor. Vlada je odredila takoj splošno mobilizacijo m razvrstila prvi* čete v vsej naglici južno od Hamar-ja, nekako na pol poti do Osla. Z vso naglico 9o tekom včerajšnjega dne pričeli tudi graditi strelske jarke In zasilne utrdbe. Vlada pričakuje, da se bo njeni ooiski posrečilo zadržati napredovanje nemških Čet do izvedbe popolne mobilizacije in prihoda zavezniške pomoči.
LONDON, 10. aprila. Reuter. Norveški zunanji minister ie izjavil, da je sinoči imela norveška vlada sejo, na liateri je bik) odločeno,, da se Norveška brani z vse-
mi silami. Ta sklep je soglasno odobril tudi norveški parlament, ki se je sestal v kraju Eimeren pri Hammarju. Vse norveške uradne objave daje radio Helsinki, ker je finska vlada odstopila norveški za njene uradne vesti helsinško postajo, prav tako pa tudi radio-postajo Lahti. Obe postaji sta zanikali vesti postaje Stockholm, da misli norveška vlada imenovati poseben odbor, ki naj se razgovori z nemškimi oblastmi. Obe postaji sta poudarjali, da so stockholmske vesti popolnoma izmiš Ijene ter pravita, da je verjetno, da je morala stockholmska postaja te vesti dajati po nemškem naročilu. V Londonu re sma-j tra, da je nemogoče poveriti verodostoj-I nost vsaki vesti, ki pride preko radijske
postaje Oslo. Angleški posalnik na Norveškem je telefoniral -iz Hammarjev v London, da je vsa Norveška kakor en mož za kraljem v obrambi domovine.
STOCKHOLM, 10. apr. Reuter. Prve nemške čete so se izkrcale v Oslu včeraj popoldne. Zasedle so vse ulice ter javna poslopja. Postavljena je tudi nova vlada pod nemškim okriljem, ki ji stoji na čelu neki Kisling, vodja peščice norveških nacionalnih socialistov.
STER POTUJH V MILAN BUKAREŠTA, 10. aprila. Stefani. Propagandni minister potuje v Milan, kjer bo prisostvoval otvoritvi velesejma.
PODKRALJ ABESINIJE PRI MUSSOLINIJU
RIM, 10. aprila. DNB. V navzočnosti ministra za afriške kolonije je Mussolini sprejel v avdienco podkralja Abesinije, ki je poročal o problemih dežele. Duce je izrazil svoje zadovoljstvo nad napredkom in dal potrebna navodila za nadaljnje delo.
ZVEZE SO VEČINOMA PREKINJENE
AMSTERDAM, 10. aprila. Havas. Telefonske zveze med Kjevenhavnom in Oslom so pretrgane, s Stockholmom pa funkcionirajo normalno. Direktna telefonska in brzojavna zveza z Dansko je ukinjena in se more vršili le preko Nemčije na lasten riziko. Poštni promet s švedsko je normalen. ZAČASNO PREKINJENE ZVEZE BUDIMPEŠTA, 10. aprila. Stefani. Telefonske zveze med Nemčijo in Madžarsko ter nekaterimi drugimi sosedami rajha so bile včeraj za nekaj časa prekinjene. Popoldne je bila zveza spet vzpostavljena.
AMERIŠKI INTERESI NA SEVERU WASHINGTON, 10. apr. Havas. Ameriške investicije na Danskem znašajo 103, na Norveškem 92, na Švedskem pa 26 milijonov dolarjev.
Švedska se je uklonila pred Nemčijo
STOCKHOLM, 10. aprila. Nemčija je dostavila včeraj Švedski noto, v kateri ji stavi na razpolago, da se odloči za popolno upoštevanje nemških interesov, ki so nastali z zasedbo Danske in vkorakanjem na Norveško, ali pa jo bo nemška vojska zasedla. Švedska vlada se je zaradi tega odločila ohraniti popolno nevtralnost in sprejeti nemške zahteve. S tem v zvezi je bilo tudi izdano uradno poročilo, da so vesti, ki so jih objavile razne agencije v tujini, da je Švedska odredila splošno mobilizacijo, popolnoma neresnične in brez vsake podlage.
BERLIN, 10. aprila. DNB. Nemška vlada je poslala švedski memorandum, v katerem zahteva pojasnila, kakšno stališče bo zavzela k sedanjim dogodkom na Danskem in Norveškem. V svojem odgovoru javlja Švedska, da ne misli podvze-ti nikakih korakov, ki bi bili usmerjeni
proti Nemčiji ter da se bo držala striktne nevtralnosti.
STOCKHOLM, 10. aprila. Havas. Tajna seja vlade je bila končana po 22. uri. Hansson je imel pred parlamentom govor, v katerem mu je sporočil nemški memorandum z zahtevo odgovora. Zunanji minister je naglasil, da je edini Izhod za Švedsko, da vztraja v politiki nevmešavanja. Njegovim besedam ni nihče ugovarjal.
STOCKHOLM, 10. apr. Reuter. Švedski parlament je na tajni seji sklenil, Ua ostane švedska striktno nevtralna, vendar so bili storjeni vojaški ukrepi. Demantirajo se vesti o splošni mobilizaciji, res pa je, da so ukinjeni vsi vojaški dopust ter je poklcano veliko število rezervistov. Radio Mottala ne daje običajnih vesti za Ameriko. švedske ladje v Ameriki morajo ostati v pristaniščih.
Na Holandskem in v Belgiji pesimizem
AMSTERDAM, 10. aprila. Exchange Telegraph. Nemška akcija na Danskem in Norveškem je povzročila na Holandskem silno vznemirjenje. Izdani so bili takoj nujni ukrepi za vojsko, ki je v najstrožji pripravljenosti. Razširile so se tudi vesti, da bosta Holandija in Belgija zaprosili za zavezniško zaščito. Te v osti doslej uradno še niso bile potrjene.
AMSTERDAM, 10. aprila. Havas. Holandska vlada je imela snoči izredno sejo in razpravljala o novo nastalem položaju. Stanje smatrajo za zelo resno. Boje se, da se vojna ne razširi na holandski teritorij. Po vesteh iz Nemčije, razpravljajo o nameri, da bosta Franoija in Anglija pod-vzeli operacije proti Nemčiji v smeri Holandske, da bi tako postavili ravnotežje nemškim osvajanjem na severu. Uradni
komunike se bavi s temi vestmi in jih na vljuden način zanika.
AMSTERDAM, 10. aprila. Reuter. — Holandski vladni krogi so zelo pesimistično razpoloženi v pogledu sedanjega položaja. Na snočni seji vlade so bili sprejeti nekateri izredni ukrepi »za vsak primer«. Predvsem je reduciran promet, javnosti pa je prepovedano vsakršno razprav Ijanje o gibanju holandskih čet.
BRUSELJ, 10. apr. Bel ga. Holandska vlada je na 3 sejah sklenila ukiniti vse vojaške dopuste. Belgijska vlada je storila potrebne ukrepe na meji. Na Holandskem s poudarjajo kot značnilne sinočnje vesti nemških radijsk;h postaj, ki so svarile Holandsko, da jo namerava napasti Anglija.
Amerika pred odločitvijo
\VASHINGTON, 10. aprila. Havas. Roosevelt je imel v svojem kabinetu sestanek s predstavniki tiska. Na vprašanje novinarjev, če ne bo raztegnitev vojne na skandinavske države pritegnila v konflikte tudi USA, je Roosevelt dejal: »Dogodki, ki so se primerili v zadnjih 24 urah, bodo brez dvoma močno odjeknili v USA. Glede pritegnitve USA v vojno ne morem dati konkretnih izjav, treba mi je podrobnejšega posvetovanja s Hul-lom in VVellesom. Vsekakor računajo v Washingtonu, da bo nevtralnostni zakon znova izpremenjen. V tem pogledu bodo že drevi izdani potrebni sklepi. Ameriška vlada smatra, da je položaj Danske nekaj drugega od Norveške. Ni še znano, če bomo nevtralnostmi sklepe razširili tudi na Dansko. V tej državi sploh ni rsrišio dc bojev. Smešna je trditev, da bo Nemčija izvajala kontrolo ter da je samo
zato zasedla Dansko. Vprašanje, ali je zasedla Dansko le začasno, bo rešeno šele po vojni.« Glede postavitve nemškega poslanika v Berlinu ni hotel dati Roosevelt nobenih izjav.
DANSKI EMIGRANTI GREDO MED PROSTOVOLJCE
NEW YORK, 10. aprila. Dve ameriški sadji, ki sta bili na potu na Norveško, sta bili telegrafično poklicani domov. Danski poslanik je izjavil, da pod nobenimi pogoji ne bo sprejemal nalogov od nemške vlade. V danskih konzulatih se zbirajo številni Danci, ki so pripravljeni boriti se na strani Norveške.
Mariborska napoved. Malo vetrovno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj ie bila najvišja toplota 11.7, danes najnižja -i- 0.3, opoldne 9.0.
„Mi se ne bojimo presenečenj..."
»Narod, ki je lahko vsak trenutek poklican, da brani državo, želi, da se mu vrnejo vse
pravice, ki so mu jih vzeli diktatorski režimi"
Današnji »Jutarnji list« piše v daljšem članku o političnem položaju ter o politični bilanci minulih sedem mesecev, odkar je bil med Srbi in Hrvati podpisan sporazum. Med drugim navaja naslednje:
»Zaključek sporazuma med Srbi In Hrvati in pričetek vojne padajo v isti čas. Sporazum je podpisan 26. avgusta 1939, in le nekaj dni nato je izbruhnila vojna na Poljskem. Teden dni po podpisu sporazuma sta že bili v vojnem stanju z Nemčijo tudi Anglija in Francija.
Odtlej je preteklo sedem mesecev, sedem težkih vojnih mesecev. Spričo politike narodnega sporazuma se je naš notranji položaj od te dobe znatno izboljšal. Nam se danes ni treba več bati raznih presenečenj, ki bi prej zaradi notranje nesloge vsak čas usodno mogla zadeti tako Srbe kot Hrvate. Politika sporazuma in politika stroge nevtralnosti, ki jo Izvaja vlada Cvetkovič-Maček, je omogočila sedem mesecev mirnega razvoja,
V življenju držav in narodov je sedem mesecev zelo malo. Toda v burnih časih, ki jih preživljamo, pomenijo meseci velike časovne dobe. V mirnih časih se lahko čaka In odlaša, toda v dneh, kakršni sc današnji, je tempo razvoja mnogo na-glejši.
Podoba je, da so se odgovorni činitelji postavili na stališče, da se izvaja demokratizacija države postopoma od spodaj navzgor, pričenjajoč z občinami. Temu načelu ni mogoče oporekati, saj so občine temelj ljudske samouprave. Toda če je že tako odločeno, potem je treba storiti vse, da se stvar pospeši. Mednarodni položaj nam ne utegne biti tudi v bodoče
tako naklonjen kot nam je bil doslej. Vsako zavlačevanje pa samo poslabšuje naš notranje-politični položaj. Narod, ki je lahko vsak trenutek poklican, da brani državo, želi, da se mu vrnejo pravice, ki so mu jih vzeli diktatorski režimi. Ta zahteva je soglasna tako na srbski kot hr-vatski strani.«
Konferenca SDS v Ljubljani
V L j u b 1 j a n i, 10. aprila.
V ponedeljek zvečer je bil v Ljubljani prvi širši sestanek Akcijskega odbora SDS za Ljubljano, ki se ga je udeležilo lepo število povabljenih. Predsednik Akcijskega odbora SDS za Slovenijo dT. Vladimir Š u k 1 j e je prisotne pozdravil ter očrtal pregled dela Akcijskega odbora v zvezi s splošno politiko. Poudaril je, da so vodniki napredne politike do sedaj vodili skrajno reakcionarno politiko ter da je politična misel pri nas v mojni mer zamrla. Postalo je aktualno vprašanje demokratične politične organizacije, ki naj bi povezala vse demokratično misleče ljudi. Po razgovorih v Zagrebu se je skupina poštenih in idealnih mož v Sloveniji odločila, da prelomi s staro lttiko ter krene na nova pota. Nato je
dr. Darko Čer ne j očrtal zgodovino stianke ter poudaril, da se je v zadnjih 12 letih pri nas licitiralo navzdol. Efekt bojev za Slovenijo je bil minimalen: nekaj ministrskih penzij. Slovenija je danes politično popolnoma desorganizirana, masa ljudi je, ki se ne more odločiti za aktivno politično sodelovanje. SDS v Sloveniji ne ruši, temveč samo zbira poštene delavce in demokratično misleče prijatelje. Po debati, ki je pokazala veliko zanimanje za gospodarska in socialna vprašanja, so bili soglasno sprejeti trije predlogi: da se odobri dosedanje delo odbora, da se pristopi h konstituiranju začasnega odbora za Ljubljano ter da se v kratkem času priredi širša konferenca, na kateri bodo govorili tudi delegati stranke iz Zagreba.
Ude Lojze o jugoslovanstvu
Pod naslovom »V soj jugoslovanstva! je objavil g. Anton Lajovic v velikonočni številki »Jutra« članek, ki smo ga tudi mi priobčili v izvlečku. V zadnji številki Slovenije odgovarja Lojze Ude g. Antonu Lajovcu, in se nam zdi za razčiščenje tega vprašanja potrebno, da priobčimo tudi Udfetov odgovor, ki se v izvlečku glasi:
Ude najprej poudarja, da je vredno vedeti in da je že skrajni čas, da ve to tudi vsak slovenski kulturni delavec, da namreč Samoslovencev na Slovenskem pikdar ni bilo, jih ni in jih nikdar ne bo. Kot beli dan je jasno, da noben narod ne more živeti samo iz svojih moči in da more tako ma)hen narod, kakor je slovenski, svobodno dihati le, če zraven bistvene smeri svoje vsestranske okrepitve istočasno vodi odkrito in moško politiko južno-slovanske politične skupnosti in solidarnosti, a sodeluje tudi z vsemi drugimi narodi, ki so enako ogroženi. Jugoslovanstvo nam ne sme biti plot, čez katerega ne bi smeli gledati v svet in njegovo presnavljanje v še širše skupnosti. V vseh notranjepolitičnih borbah v Jugoslaviji je šlo in še danes gre v bistvu za to, da se sezida Jugoslavija od spodaj navzgor, ne pa od zgoraj navzdol. Jugoslavija hi bila brez bitne upravičenosti, če bi zanikala tudi le en živi sestavni del, ki je sodelovaLob njeni ustanovitvi. Bila bi ob času preskušnje brez prave odporne sile. Šlo je in gre torej le za priznavanje slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda kot načel, od katerih je treba izhajati k jugoslovanstvu, zoper tisto jugoslovenstvo, po katerem je bilo zlasti slovenstvo in hrvaštvo le nekakšna milostna koncesija jugosloven-skega načela. Lajovic noče razumeti ali Pa je pozabil, da je ni skupine, ki bi bila z večjo prostodušnostjo pristala na Jugoslavijo, kakor slovenski narod. Od vsega začetka ni šlo za nič drugega kakor za to, da se dokopljejo do pravega 'Pojmovanja jugoslovanske ideje močnejši tam doli na jugu in da »jugoslovenska mistika« posameznih plasti med Slovenci izgine ter jugoslovanska ideja zadobi realnejšo vsebino. Med Slovenci slej ko Drej tii skupine, ki bi se bila odločila za to, da se bori za popolnoma samostojno slovensko državo.
Zdravi državni organizmi morejo rasti le na živem, realiziranem priznavanju enakopravnosti vseh tistih, ki ta organizem sestavljajo na živih skupnih koristih. Da bi se ta enakopravnost v Jugoslaviji realizirala, smo danes na dobri poti. Nikdar pa tudi ni bilo med Slovenci izrazitejših ljudi, ki bi zanikali obstoj in moč živih, važnih skupnih koristi Srbov, Hrvatov in Slovencev in jih zlasti ne more biti, ko ne gre sanio za obstoj sloven-
stva, lirvaštva ali srbstva, temveč za obstoj vseh malih narodov, in ko razmere kriče, da naj se zlasti mali narodi Sred-, nje Evrope naslonijo drug na drugega in se bore zoper skupno nevarnost. Ne potrebujemo za to spoznanje »jugoslo-venske mistike«. V duhu te »jugosloven-
ske mistike« so nekdaj samo zapostavljali in teptali slovenske in hrvaške pravice in uničevali velike moralne moči srbskega naroda.
»Jugoslovenska mistika«, ki jo propagira g. Lajovic, je privedla pred leti Jugoslavijo na rob propada, Slovence pa spravila skoraj v obup. To se pa ne sme več ponoviti.
Jubilej dr. Gustava Gregorina
V Ljubljani slavi danes SOletnico življenja bivši senator in član Jugoslovanskega odbora dr. Gustav Gregorin. Slavljenec je sežanski rojak. Dr. Gregorin je leta 1892 odprl v Trstu prvo slovensko odvetniško pisarno in postal glavni organizator tržaških Slovencev. Njegovo ime je tesno povezano.z zgodovino narodnih bojev tržaških in primorskih Slovencev. Njegova zasluga je, da so Slovenci nastopili pri tržaških občinskih volitvah in je že takrat dr. Gregorinova lista dobila 64 glasov. 20 let kasneje je dobila njegova lista že 14.000 glasov. Slavljenec je bil tudi gospodarski pobor-nik tržaških Slovencev. Ustanovil je več gospodarskih zavodov. Poleg vsega je sodeloval pri ustanovitvi Narodnega doma v Trstu. Ustanovil je tudi tiskarno ter list »E d i n o s t«. Dr. Gregorin je bil vpliven član tržaškega občinskega sveta, poslanec v goriškem deželnem zboru in državni poslanec na Dunaju. Ob izbruhu svetovne vojne je pod vodstvom dr. Trumbiča v Londonu osnoval Jugoslovanski odbor. Po vojni se je dr. Grego-
rin vrnil v domovino in se naselil v Ljubljani. Bil je tudi član senata kraljevine Jugoslavije. Zadnja leta je deloval predvsem na gospodarskem in kulturnem polju, dočim se s politiko ni več pečal.
»Brezposelnim" politikom
»Slovenska zemlja«, glasilo kmečko-delavske politike piše: »Imamo neko vrsto »brezposelnih politikov«, o katerih vsi vemo, da so bili svojčas kdaj izvoljeni, o katerih pa bi nove svobodne volitve pokazale, da ne predstavljajo nikogar ali pa le peščico prijateljev in koristolovcev. Ti slepijo ljudstvo z razglašanjem potrebe po močni koncentracijski vladi, kakršna je v resnih trenutkih tudi v drugih državah v navadi. Res je, da v takih časih v demokratičnih državah sestavljajo koncentracijske vlade tako, da nosijo vse stranke enako odgovornost za usodo domovine. Zamolčali pa ste dejstvo, da so v demokratičnih državah bili vsi predstavniki strank pravilno izvoljeni in da tako res vesoljni narod po svojih
»Sodobnost11
Na uvodnem mestu aprilske številke mesečnika »Sodobnost« se je lotil Rud. Kyovsky pod naslovom »Pripombe k načrtu avtonomije za Slovence na Koroškem z dne 17. julija 1927« zanimivega problema pravne ureditve položaja narodne manjšine, v konkretnem primeru slovenske na Koroškem. V tej številki je objavljen komaj uvod, ki skuša obrazložiti splošne pojme zaščite in avtonomije. Študija bo vsekakor zanimiva, čeprav prihaja nekam prekasno. Prežihov Vo-ranc objavlja odlomek iz romana »Cina vojska«, ki bo po napovedi izšel v kratkem v knjižni izdaji. Odlomek dokazuje, da bo roman zanimiv in se bo uspešno pridružil »Požganici«. Zelo zanimiva in poučna je študija T. Zupana o posestni strukturi Slovenije, ker nam podaja pregledno podobo zadevnega stanja po podatkih iz 1. 1931. Študija izzveneva v sklep, da je značaj slovenske vasi pretežno proletarski. Slovenci nismo narod malih kmetov, ampak narod bajtarjev, celih 57.4% »zemljiških posestnikov« ima manj kot 5 ha zemlje! Lili Novy je prispevala pesem »Pred nevihto«, Milan Šega pa nadaljuje svojo povest »Arnoho-vi«. Cene Logar, ki je znan že po dosedanjih tehtnih esejih, razpravlja sedaj o vrednostno-normativnih socialnih temeljih lepega in umetnosti. Dober doprinos k naši estetiki. Ostali del revije izpolnjujejo V. Vodopivca pravni in socialnopolitični problemi poljedelskega delavstva, M. Šege študija o realizmu Iga Grudna, V. K. študija o naši novi gospodarski politiki, K. V. razmišljanja o plesu in kronika.	-r.
predstavnikih stori vse za obrambo domovine. Vi pa niste bili izvoljeni tako in po vašem delu vam tudi narod ne more zaupati, da mislite res na blagor domovine in naroda in ne samo na svoja osebne politične časti in koristi.«
DELO SDS NA TERENU
V Karlovcu je bila zelo dobro obiskana konferenca delegatov SDS. Izbrana je bila nova uprava in sklenjeno, da se poživi zbiranje članov. Vsi bivši somišljeniki stranke so vabljeni, da pristopijo k sodelovanju v SDS ter s skupnim naporom s HSS pripomorejo k pomiritvi države. Kmečko-demokratska koalicija mora prit: do popolne veljave tudi še povsod tam, kjer je bilo manj zanimanja za politiko. Dr. Budisavljeviču je bil posian pozdravni brzojav. Več konferenc je imela stranka tudi v Sremu, kjer so govorniki iznesli predloge za čim tesnejšo povezanost vseh prijateljev sporazuma. PRISTAŠI SDS NE SMEJO BITI ČLANI »SRBSKEGA KLUBA«
»Obzor« javlja, da je bilo na zadnji seji beograjske organizacije SDS sklenjeno, da se pozovejo vsi člani, ki so že pristopili k Srbskemu kulturnemu klubu, da izstopijo iz njega. Taktika in ideje tega kiv.ba da se ne strinjajo z demo-* kratsklmi načeli SDS.
Knez namestnik Pavle je sprejel v avdienco predsednika vlade Cvetkoviča, ki je pred tem konferiral s podpredsed* nikom viade dr. Mačkom.
Političen skok 2200 let nazaj
V petminutnem pogovoru pri ekspresu v bifeju mi pove tovariš zgodovinar, da piše zdaj svojo doktorsko disertacijo. Tema: Demosten in njegova doba. »Veš,« mi razlaga, »sila zanimiva snov, naravnost aktualna. Sem našel marsikaj, kar je frapantno podobno našemu času. Zgodovina se rada ponavlja: v gotovih razdobjih isti dogodki, iste razmere, isti ljudje.«
»Tak Demostena si se lotil!« pravim, glavo v hipu ]>olno spominov na grške ure v gimnaziji. »Najslavnejši govornik starega veka, ki nam ga je naš profesor zgodovine stavil za vzor pridnosti, vztrajnosti, železne volje. Ta vrli mladenič Demosten, kako se je treniral za govornika tim na morskem obrežju, s kamenčki v ustih kroteč nagajivi jezik, napenjajoč slabotno grlo in pljuča, da bi prevpil bučanje valov... in kako se je doma postavljal pod viseč meč. da bi se odvadil skomiganja z ramo pri govorjenju. V drugi šoli sem dobil cvek, ker ni-
sem vedel povedati, ali je Demosten migal z desno ali levo ramo. Edino to zamerim Demostenu, drugače pa vsa čast mu in slava —«
»Kot govorniku! pripomni moj doktorand z ostrim poudarkom. »Ne pa kot politiku! Tu ga kaže zgodovina v kaj sumljivi luči. Tip demagoga, političnega intriganta in špekulanta brez skruplovin morale. Koliko je to rovaril proti kralju Filipu Makedonskemu, temu velikemu državniku, ki je Grkom hotel samo dobro! Zedinjena Grčija, to je bilo Filipovo delo, a koliko je stalo to nepotrebnega prelivanja krvi, ki je ima največ na vesti Demosten. Njegove filipike, da, govorni-naučiš, kako treba lagati, da ti ljudje verjamejo. Prosim te: cedi! se je nacionalizma in demokratizma, kadar je hujskal proti zvezi s Filipom, češ demokracija in monarhija, to je nezdružljivo; a na drugi strani, nasproti dednemu sovražniku Grčije, perzijskemu velekralju, tukaj mu je
pa izplahnil vsak domovinski in narodni čut. Naravno:	podkupljenec, plačan
agent! Po smrti kralja Filipa je prejel na roko 300 talentov, to je nad 20 milijonov našega denarja, za propagando proti grško-makedonski zvezi.«
»Fi!« sem zapisnil. »In o porabi teh denarcev gospod Demosten še do danes ni položil računa. Lepa reč!«
»Da, lepa reč!« potrdi moj zgodovinar. »Le malo razmišljaj o tem in se malo ozri naokoli, pa boš tudi med našimi sodobniki lahko našel marsikakega Demo-stenčka.«
»Kaj bi razmišljal!« pravim. To je vse politika. Politika pa je vlačuga, tako je povedal Napoleon, ki je to madamo temeljito poznal. Zato tudi Demostenu kot politiku nič ne zamerim. Zamerim mu samo tisti cvek, ki —«
»Ajd k vragu! Si tudi že pokvarjen!« Rekši, je šel moj tovariš. Kaj se hoče? Mlad je še in idealen. Blagor mu! ejo.
navi in Savi v
Vodna pot iz Črnega v Jadransko morje po Donavi, Savi in L|ub Janiči do Soče, ki so smatrali pod Marijo Terezijo za utopijo — Za kateri prekop se bo odtočila tehnika
iz Ko »e so :o egfi.n truplo ivfa^.ana Gsrlška
Delavci eieturarne v Ozlju so poteg* jih iz v-ode pod slapom truplo I61etnega .Marijana Goriška, ki je potovai domov v Tržič na velikonočne počitnice pa mu j je presekala pot strahovita železniška ne-j sreča pri Ozlju. Je to deseta žrtev, ki so jo doslej potegnili iz Kolpe.
Reke so eno izmed najcenejših prometnih sredstev. Svoje dni, ko še ni bilo železnic in urejenih cestnih žil, je šel glavni promet po rekah. Ostanki tega prometa so še danes v splavarstvu, motoriziran pa je promet po dolnjem teku Save in po Donavi. Z načrtno regulacijo rek bi mogli napraviti naše vodovje plovno globoko v Slovenijo. Neverjetno pa bi. pridobile rečne žile in promet na njih, če bi se realizirali prekopi, ki bi vezali naše vodovje v Jadranskim morjem, torej z morjem, ki je v naših rokah in ki je naše okno v svet. Naše glavne reke se izlivajo po Donavi v črno morje, od koder mora promet skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Znano je tudi, da gre 70% vsega jugoslovanskega transporta po vodnih poteh, od česar odpade 63% na Jadran, ostalih 37% pa na Donavo.
Zadnje čase je bil izdelan načrt, ki bi vezal Donavo z Jadranskim morjem. — Pre&op bi se zgradil v treh delih. Prvi del bi obsegal gradnjo prekopa od Vu-kovara ob Donavi in preko Vinkovcev do Ranica «a Savi. V drugem sektorju bi se regulirali Sava in Kolpa v toliko, da bi postali plovni, v tretjem sektorju pa bi se moral izkopati prekop, ki bi vezal Kolpo z Jadranskim morjem. Vodna pot od Vukovara, od koder bi šel projektiran prekop Donava - Jadransko morje, preko Braile na Črnem morju, je resda za 1800 kiometrov daljša, kakor kombinirana prometna žila: Vukovar - Donava -Beograd - Sava - Sisak - nato z železnico do Sušaka in po Jadranskem morju dalje do Rotterdama, vendar pa je prevozna cena po vodni poti, čeprav je daljša, cenejša, in sicer za 120 din pri toni. Naša država izvozi preko Braile (glavno romunsko pristnišče ob ustju Donave) letno 300.000 ton žita ter plača za ta prevoz 40 milijonov dinarjev; od te vsote odpade na tuje plovbne družbe 15 milijonov din, na domače pa 25 milijonov din. Prekop Donava - Sava - Jadransko morje bi znatno skrajšal pot med donavskimi pristanišči in onimi na Sredozemskem ter na Atlantskem morju. Proga Vukovar -Braila - Aleksandrija, ki meri 3.156 km bi se skrajšala za 500 km, medtem ko bi se proga Vukovar - Braila - Gibraltar, ki meri 5.173 km, skrajšala z dograditvijo prekopa za celih 1500 km.
Stroški za prvi del prekopa bi znašali 300 milijonov dinarjev, stroški za n-izgradnjo prekopa v zadnjih dveh sektorjih pa bi znesli 2 in po milijarde din; torej skupno okoli 4 milijarde din.
Gornji načrt, ki bi torej bil izvedljiv je objavila »Metalurgija«, ki se v zadnji številki znova bavi s tem .problemom ter obenem objavlja italijanski načrt, na katerem delajo Italijani že 10 let, in ki bi naj spojil Savo preko Ljubljanice in Soče do Tržiča (Monfalcone) in Jadranskim morjem. Načrt predvideva gradnjo 30 km dolgega tunela in kanaliziranje omenjenih rek na skoraj 500 kilometrski dolžini: od Jablanca na Savi do Tržiča (Mon-ialcone). Načrt ni'nov ter so si trli glave z njim že hidrotehniki pod vlado Marije Terezije; vendar so ga takrat smatrali še za utopijo zaradi prelaza preko Alp, ki bi jih po novem načrtu prevrtali s tunelskim prekopom.
Že omenjeni načrt, ki bi vezal Vukovar z Jadranskim morjem, predvideva samo 24 km dolg predor, in sicer izpod Velike Kapele na koti 226 nad morjem. Dolžrna te vodne poti od Save do Bakra bi znesla 356 km. Druga varianta tega načrta predvideva 27 km dolg tunel, ki bi imel isto višino kakor morska gladina.
Zadnje čase se je pojavil nov načrt idede kanalizacije Une in Krke z izhodom na Šibenik, in sicer v dveh alternativah: prva alternativa bi obsegala Uno - Butišnico in pri Kninu Krko ter bi vsebovala 4.5 km dolg tunel blizu Ka-drme. Dolžina poti od Jablanca na Savi do Šibenika pa bi znašala 292 km; torej za celih 70 km manj kakor alternativi z izhodom na Baker. Po drugi alternativi bi šla pot po Uni na Zrmanjo, od tod na Krko ia z izhodom na Šibenik, vendar po
tunelu, ki bi bil izvrtan 500 km nad morjem. Dolžina tega prekopa bi bila še krajša, in sicer za 90 km, ter bi merila 227 km.
Načrt predvideva okrog 40 bran in zatvornic z bazeni, ki bi nosile po eno ladjo.
Vsi stroški zadnjih načrtov za izgradnjo prekopa, ki bi spajal Donavo z
Jadranskim morjem, bi znašali slabi 2 in četrt milijarde dinarjev, bi torej skrajšali pot za 300 km do sredozemskih pristaniških centrov ter do Gibraltarja in Sueškega kanala, bili bi pa tudi cenejši. Zadnji alternativi sta tudi toliko simpa^
zaključila z nagradnim sobnim streljanjem z običajno „slrelsko“ veselico, združeno z razdelitvijo nagrad najboljšim strelcem Saj obmejni prebivalci znajo ceniti pomeli ji i le važne nacionalne organizacije, kakršnim posvečajo druge države največjo skrb. Saj j strelske družine, poleg urjenja v streljanju,
tičnejši, ker vežeta Donavo z že ureje-; krepijo domovinsko zavest ter gojijo med-
nim pristaniščem na Jadranskem morju.
Varuhe gozdove pred
Zaradi gozdnih požarov, ki so pogosti zlasti pomladi, banska uprava spet opozarja prebivalstvo, naj pazi na ogenj po gozdovih in naj ne meče gorečih vžigalic in tlečih cigar ali cigaret po listju. Zato je strogo prepovedano kuriti po gozdovih in sežiganje razne navlake ter odpadkov. Prepovedani so tudi kre sovi po gozdovih ali v njih bližini. O suši nikdo ne sme napraviti ognja niti 50 metrov daleč od gozda. Sežiganje hoste in odpadkov pri trebljenju travnikov v bližini gozdov je seveda prav tako nevarno in tudi prepovedano. Na ognjiščih po barakah gozdnih delavcev in drvarjev ne sme biti ogenj nikdar brez nadzorstva in ga je treba vedno popolnoma zadušiti z vodo ali prstjo. Kjer vozi železnica skozi gozdove, so posestniki dolžni, da puste vzdolž železniške proge deset metrov širok pas prazen, da se gozd ne vname od isker. Kdor v gozdu ali v njegovi bližini opazi ne-pogašen ogenj, ga mora takoj pogasiti. Kdor
pa opazi gozdni požar, mora takoj obvestiti najbližje prebivalce, občinske može ali orož-ništvo. Ti morajo takoj sklicati prebivalstvo najbližjih vasi, da gredo gasit. Vsi poklicani morajo brezpogojno ubogati in nesti seboj za gašenjd potrebno orodje, če ni navzoč gozdar, vodi gašenje župan ali kak njegov namestnik ter se morajo vsi gasilci pokoriti njegovim navodilom. Ko je požar pogašen, je treba še dan — dva pogorišče stražiti, da ne nastane nov požar. Za vso škodo, ki jo požar napravi, je odgovoren tisti, ki ga je zanetil, čeprav je požar nastal iz nepazljivosti. Za pastirje in delavce v gozdovih so odgovorni njih gospodarji.
Ker gozdni požari vsako leto napravijo ogromno škodo, opozarjamo zlasti tudi mestne izletnike, naj bodo v gozdovih pri ravnanju z gorečimi predmeti (vžigalicami, ogor ki cigaret itd.) skrajno previdni.
Dravograjska gasilska župa
V nedeljo popoldne je bila v Dravogradu skupščina obmejne dravograjske gasilske žu-pe ob prisotnosti vseh delegatov župi pripadajočih čet, razen čete Ribnice na Pohorju, ki V zadnjem času ne kaže nobenega zanimanja več za vestno gasilsko delo. Skupščine se je udeležil kot zastopnik gasilske zajednice tov. Pogačnik iz Maribo*a, ki je uvodoma pozdravil skupščinarje, nato pa je orisal pota in cilje jugoslovenskega gasilca, zlasti pa je opozoril navzoče na dolžnosti, ki jih od gasilca terjata v teh resnih časih naš bližnji in domovina. V župi je včlanjenih 723 izvršujočih in 4400 podpornih članov ter 12 naraščajnikov; skupaj 5135 gasilskih pripadnikov. Požarov je bilo v preteklem letu na teritoriju žu-pe 22. Povprečna škoda je bila cenjena na okrog 1,380.000 din. Ogenj je gasilo 310 ga-
V župi je sedaj 37 brizgaln vseh vrst, od teh 14 motornih in ena parna. V župi je 12 prostovoljnih in industrijska četa v Mežici, ki pa je samo po imenu industrijska, po svojem delovanju pa skoro izključno prostovoljna gasilska četa, kateri bi morale pripadati za njeno delo tudi podpore iz javnih sredstev. Te podpore naj bi se v bodoče podeljevale tudi omenjeni četi avtomatično, kakor se podeljujejo drugim četam. Na skupščini je bil sprejet tudi predlog, da naj bi izdala nadrejena oblastva občinam navodila, da naj ne imenujejo v občinske obrambne odbore ljudi, starih izpod 50 let, ker bodo ti v slučaju vojne morali iti pod zastavo, občine pa bi tako ’ ostale brez izvežbanili ljudi in vodstva teh' akcij. Nato je bila izvoljena za bodočo triletno poslovno dobo nova župna uprava na če-
sebojno bratsko pomoč in ljubezen. Med prireditvijo je agilni predsednik družine, Langeršek Franjo, razdelil najboljšim strelcem 30 lepih nagrad. Med damami je dobila prvo nagrado ga. Cepinova, ki je dosegla 88 točk. Izmed gospodov pa se je iz-Icazal, kot odličen strelec Hartl Ivan, s 95 točkami.
o.	Šoferski tečaj bo priredila v M. Soboti podružnica To uri n g kluba v drugi polovici tega meseca. Tečaj bo ob zadostnem številu prijavljencev. Prijave sprejema družina Touring kluba kr. Jugoslavije v Murski Soboti (pisarna v hotelu „Slon“).
n človek, ki je dvakrat umrl, živi v Trakoščanski ulici v Zagrebu. Je to znani spiritist Adam Stanko, ki z mrtvaško glavo prerokuje. Mož je ž edvakrat navidezno umrl in je vselej v’zadnjem trenutku pred pogrebom .,vstal od mrtvih'’.
n Proti zaposlitvi mladoletnikov v denarnih zavodih so hrvatski zasebni nameščenci. V tem smislu so sestavili obširno resolucijo in jo izročili na odločujoča mesta.
n Moški so v kuhanju potolkli ženske. To trditev je dokazala kuharska tekma mož v Zagrebu. Te zanimive tekme so se udeležili možje najrazličnejših poklioov od delavca in uradnika do višjega častnika* Uspehi so bili prav lepi. Prvo nagrado je prejel uradnik električnega podjetja g. Priča iz Zagreba,
REGULACIJA DRAVE POD VARAŽDINOM
Te dni so začeli z regulacijo Drave od Varaždina do Trnovca na Hrvatskem. Banovina je odobrila za regulacijo din
1,600.000.	Z regulacijo reko bodo pridobili velike komplekse najplodovitejše zemlje.
silcev. Čete: Vuzenica,“črneče ”in Marenberg j lu s’ tovarišem Mravljakom iz Vuzenice, so si lani nabavile nove motorne brizgalne. I
Zdravstveno delo v Mežiški dolini
Higienski zavod v Ljubljani je s pomočjo »Društva prijateljev Slovenskih goric« priredil v mesecu marcu in v začetku aprila v več krajih Mežiške doline (Črni, Mežici, Koprivni, Žerjavu, Podpeci, Guštanju, Sv. Danijelu, Lokovici) potujočo higiensko razstavo, združeno z zdravstvenimi predavanji zdravnikov in zaščitnih sester. Ta akcija je velikega poučnega in socialnega pomena, ki ima poleg tega še velik narodni značaj, ker se je izvajala ob naši meji. Tako je bila v dneh od 31. marca do 7. aprila razstava tudi pri nas na Prevaljah. Bila je v tukajšnji ljudski šoli, kjer so bila vsak večer tudi zdravstvena predavanja, združena s predvajanjem poučnih filmov zdravstvene vsebine. Obisk razstave in predavanj je bil odličen. Obiskovalcem je bilo podarjenega mnogo zdravstveno poučnega čtiva. Predavateljica in vaditeljica razstave, zaščitna sestra gdč. Lada Rajšpova, je podnevi obiskovala na Prevaljah in vseh okoliških vaseh kmečke in delavske matere na njih domovih ter jim dajala praktične nasvete o hišni higieni, negi in reji dojenčkov ter o oskr-
bi in postrežbi bolnikov. Posebno dolgo se je pomudila na Lesah, ker so tam najmanjši pomoči najbolj potrebni. Na koncu razstave so bile obilno obdarovane revne matere s povsem novimi potrebščinami za nego malčkov.' Tudi siromašna šolska mladina je bila obdarovana s perilom in obleko. Gori omenjena prireditelja zaslužita za izvršeno delo tu ob , meji vse priznanje in zahvalo.
PREVALJSKA STRELSKA DRUŽINA
Prevaljska strelska družina je v soboto v novem sokolskem domu na Prevaljah,
Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na
10.000 din
Povodnji napravile nad30,000.000 škode
Kakor smo že včeraj pisali, so vode pri Beogradu zaradi neprestanega deževja začele znova naraščati. Poleg tega je pritisnil hud mraz. Pač pa je začelo vodovje upadati pri Novem Sadu, kjer se bo šele po odteku vodovja dala oceniti ogromna škoda. Najbolj ograža položaj pri Novetn Sadu vodni pritisk Tise, zaradi
česar vode ne morejo upasti. Hrvatski zdravniki so sklenili, da bodo ponesrečence zdravili zastonj. Nevarno narašča Sava pri Sremski Mitroviči, kjer se je dvignila od 625 na 648 nad normalo; pač pa so pričeli upadati pritoki. Škodo, ki so jo napravile povodnji, cenijo na 30 milijonov dinarjev.
Uvedba uvoznih carin
Te dni je izšla naredba o izpremembah v uvozni in izvozni carinski tarifi. Kakor javlja »Industrijski kurir« ni izšlo v tisku nikakšno službeno pojasnilo o motivih in ciljih teh izprememb. Dnevniki so samo naglašali, da so bile izpremembe carinske tarife zgolj fiskalnega značaja in da se je hotelo z novimi carinskimi tarifami zaščititi domače proizvode.
Uvozna carina je uvedena zato, da ščiti domače proizvode od tuje konkurence. Tako bi v agrarnih državah težko zgradili industrijo brez carinskih omejitev. To velja seveda za mirne čase, z vojno pa so se razmere marsikje predrugačile. Te novo nastale razmere so morale vplivati tudi na izpremembo uvoznih carinskih tarif.
Pri uvozu tekstilij je povečana tarifa le v glavnem; pri juti in manili zi.aša povečanje celih 100%; dalje je povečana
carina na umetno svilo, ki je zadnje čase vedno več uvažamo. Pri uvozu umetnih kož je zvišana uvozna carina od 45 zlatih dinarjev na 60 (odnosno od 30 na 50 zlatih dinarjev); vendar pa je konkurenca vkljub zvišanju uvozne carine pri izdelovanju umetnih kož tako velika, da naša mlada industrija, ki izdeluje umetne kože, že dalje časa počiva. Pri krznu in krznenih izdelkih, ki se smatra-io za luksus, je uvozna carina zvišana za celih 100 odstotkov.
Pri izdelkih od kavčuka je povečana carina od 25 do 35, odnosno od 20 do 25 zlatih dinarjev; vendar pa tudi to zvišanje uvozne carine ni zaščitilo naše industrije pred tujo konkurenco, ker zadnje čase zaradi pomanjkanja surovega kavčuka na svetovnem trgu uvažamo izgotovljene izdelke, predvsem iz Belgije in Italije. Pri trdem kavčuku je dvignje-
na carina za 100%.
Znatno je nadalje dvignjena uvozna carina pri sortiranem papirju m kartonih, ki jih pri nas ne izdelujemo.
Uvozna carina pri kemikalijah je bila zvišana na pr. pri tekočini za čiščenje in politiranje za celih 200%; pri soleh kromove kisline se je dvignila od 3 na 5 zlatih dinarjev, pri vodikovem super-oksidu pa od 5 zlatih dinarjev na 60 (!) zlatih dinarjev, tako da je glede zadnjega kemijskega proizvoda tovarna v Podnartu v Sloveniji docela zaščitena glede uvoza.
Nadalje so bile zaščitene mineralne barve, umetni Indigo ter ultramarin, proizvodi, ki jih pridelamo dovolj doma. Zaščitena je tudi tanlnska industrija z uvedbo višje carine na ekstrakte, ki jih izdeluje. Enako pa so močno ocarinjeni oni izdelki poljedelske in živilske industrijo (konserviranje mleka, izdelovanje konserv in ricinusovega olja), ki se je zadnja leta pri nas šele ustvarila
Msr tor
Triumf slovenske mladinske pesmi
>Z južne meje trdega Krasa so pohiteli naši glasovi k vam severnim bratom in sestram z odprtim srcem naših čustvovanj, da bi bili v enem večeru z istimi srci in osveženim spominom vsi močni, zmeraj močnejši...«
S tem pozdravom ene izmed najmlaj-ših pevk so se v soboto zvečer predstavili v koncertni dvorani Sokolskega doma pevci mladinskega zbora Vilhar iz Rakeka. V srce so morale ganiti te besede slehernega prisotnega. Vsak je razumel. da je v tem koncertu še globlji pomen kakor zgolj koncertni. Kako je moralo biti v srcih teh 130 mladih pevcev v belih srajcah in bluzah, ki so prišli s tako lepim namenom izraženim v gornjem pozdravu, ko so zrli pred seboj na Pol prazno, dvorano?
Pred vrsto mladih pevcev je strumno prišel mladi dirigent in skladatelj g. Maks Pirnik. Tišina, nestrpnost... Pod strop so zaplavali čisti srebrni glasovi. Pozornost in presenečenje poslušalcev od pesmi do pesmi raseta. Po dvorani valovi in se preliva divna ubranost melodije, ki raste, se blešči in umika pod rahel pajčolan melanholije, ki je dala koncertu svojstveno obeležje, iz katerega je izvabljena z močnimi sončnimi žarki edino pesem »Maj«, ki je doživela prekipeva ioč sprejem. Zdelo se je, da je občinstvo naravnost želelo nekaj bolj sončnega in veselega.
130 pevcev je brezhibno sledilo sleher- j vek se čudi, kako je sploh mogoče spra-
nemu najmanjšemu dirigentovemu gibu. Kaj se pravi doseči to pri tako velikem zboru, vedo le pevovodje sličnih zborov. Pesem osvaja za pesmijo, navdušenje rase. Človek bolj pomiluje kakor pa obsoja odsotno občinstvo, ker je prikrajšano za tako lep umetniški užitek. Pesmi se morajo ponavljati, občinstvo ni štedi-lo s priznanjem in dirigent je dobil v zahvalo krasen šopek. Po dvorani so valovili in pretresali srca zvoki čudovite Kosovel Cvetkove »Glej, saj ne moreš več«. Ko da stojimo novembra pred odprtim grobom, preko katerega prši in šušti odpadlo listje. Ta pesem je zelo podkrepila značaj koncerta. Navdušenje je prikipelo do vrhunca ob zaključni pesmi Pirnikove »Matjažkove uspavanke«. Člo-
viti do take popolnosti vse finese in prozorna občutja, ki jih vsebuje ta edinstvena pesem. Neki gospod je dejal po koncertu, da je ta mladinski pevski zbor v malem to, kar je APZ v velikem.
Kakor je Pirnik še mlad ima za seboj dobršen kos dela na polju mladinske pesmi, posebno moderne, in ga prištevajo k prvim pionirjem mladinske moderne pesmi. Pirnik je doma iz Prihove pr< Konjicah, učiteljišče pa je študiral v Mariboru, konservatorij v Ljubljani in je sedaj učitelj na meščanski šoli na Rakeku Oni, ki smo slišali koncert njegovega zbora, si nadvse želimo, da nas kmalu spet obišče in nam prinese pesem z južne meje.	Lojze Šušmelj.
Proračunska seja v Košakih
V krčevinski šoli je bila pod predsedstvom župana g. K i r a r j a proračunska seja košaške občine. Letos so morali proračun znižati za približno 20.000 din, tako da predvideva proračun 570.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Lanski proračun je znašal 584.000 din. Zanimivo je, da so občinske doklade znižati od 84 na 70%. Te doklade dajejo občini din
352.000	dohodkov. Trošarina donaša občini 138.000 din, občinska posestva ‘n tehtnice pa 29.000 din. Med izdatki je
važnejša postavka za socialno skrbstvo, ki je zvišana in znaša 97.000 din. Cestni fond so tudi zvišali za nekaj tisočakov na 47.000 din. Za cestno razsvetljavo imajo v novem proračunu postavko din
15.000,	lani pa samo 5000 din. Postavka je zvišana, ker bodo v Vinarjih in na Meljskem hribu namestili nove luči. Za protiplinsko obrambo imajo v Košakih predvidene izdatke v znesku 10.000 din. Predloženi proračun, ki je uravnovešen, so soglasno sprejeli.
!	* V pičlih dveh dneh se začne novi
I ples boginje sreče v okviru drž. razredno i loterije, ki je tudi za svoje novo, t. j. 10, kolo pripravila velike in majhne dobitke v skupnem znesku 65 milijonov dinarjev. Kdor hoče biti med srečnimi dobitniki, naj še danes ali jutri pohiti v našo hišo sreče, bančno poslovalnico BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25, kjer so nove srečke še na razpolago. Da so Bezjakom ve srečke v zadnjih letih osrečile že marsikoga, vam kaže majhen izvleček, iz velikega" števila Bezjakovih dobitnikov v današnjem oglasu naše hiše sreče, na zadnji strani lista .
* Modne revije vseh vrst kakor tudi časopisi tuzemski in inozemski, vedno na zalogi. Tiskovna zadruga,_ Maribor, Aleksandrova 13. Telefon 25-45.
m Nočna lekarniška služba. Od 6. do vključno 12. t. m. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13.
w7no
* Grajski kino. „Njcno ženitovanjsko po-lovanje", zabava, smeh. Paul Horbiger, Theo Lingen, Maria Andergast.
Esplanadc kino. Danes najnovejši nemški film „Seslra Angelika". Odlična ljubezenska drama globoke vsebine.
* Kino Union. Do petka ,,Beia sužnja“, orientalski film, ki nam razodeva tajnosti turškega harema. - Pripravljamo senzacionalni eksotični film ,,Pustolovščina Tim Tayiora“.
Tekstilna industrija omejila obratovanje
Nedavno je bila v Mariboru konferenca tukajšnjih predstavnikov tekstilne industrije. Razpravljali so o položaju, v katerem je mariborska industrija. Na tem sestanku so ugotovili, da ovira delo v tovarnah veliko pomanjkanje surovin, nadalje davčne spremembe in nove obremenitve. Poleg tega je važen vzrok sedanje kfize neprodana zaloga naših teks-
tilnih tovarn. Manufakturisti so se v jeseni bogato založ>!i z blagom, tako da sedaj ne čutijo potrebe novih nakupov. Seveda se to tekstilni industriji močno pozna. Na konferenci so govorili o ustavitvi dela v mariborskih tekstilnih tovarnah. Ker bi pa ostalo tedaj brez dela in zaslužka nad 9000 ljudi, so naši industrije’ sklenili obratovanje samo omejiti.
TOMŠIČEV ZADNJI DAN NA STAREM POKOPALIŠČU
Jutri zjutraj bodo kljub ugovorom 1-kopali tudi zemske ostanke pokojnega slovenskega časnikarja in narodnega buditelja in borca Anton Tomšiča iz groba na starem pokopališču, kjer počiva že skoraj sedemdeset let. Z ostalimi (tudi z Nemci!) ga bodo nato pokopali v skup-ni grobnici na Pobrežju. Danes je torej zadnji dan, ko počiva Tomšič na starem pokopališču, kar bo gotovo zanimalo pokojnikove častilce.
Ne da bi se ob tej priliki spuščali v razpravo o starem in novem pokopališču, moramo vendar z velikim obžalovanjem poudariti, da bi vsaj za tega velikega slovenskega moža lahko našli samostojen prostor. Nikakor ne gre, da se zemeljski ostanki za narod tako zaslužnega človeka in borca pomečejo v skupno grobnico! Najmanj kar bi se spodobilo, .bi bilo, da bi Tomšičevi zemski ostanki .dobili na novem prostoru tudi nov, toda samostojen kraj počitka!
DVA ZANIMIVA VEČERA V LJUDSKI UNIVERZI
Pod okriljem Ljudske univerze je predaval o »Nafti kot velesili« univ. asistent inž. Franc Premrl. Tema je politično in gospodarsko zelo aktualna in je težko razumeti, da predavanje ni privabilo več poslušalcev. Predavatelj je zanimivo prikazal boj za nafto, ki je povzročila že nešteto sporov, krvavih bojev in revolucij. Pomen nafte ubija zadnje čase sintetično pridobivanje raznih olj iz premoga. Nafta danes torej ne predstavlja več tako važne svetovne velesile.
Nič manj ni bilo zanimivo predavanje lektorice angleščine na ljubljanski univerzi ge Fanny C o p e 1 a n d o v e, ki je govorila o Orkneyskih otokih, na katerih so si Angleži ustvarili važno vojno bazo Scapa Flow. Orkneysko otočje je važno turistično ozemlje Velike Britaniie, ki je ori angleških turistih jako priljubljeno. Predavateljica je plastično prikazala otoč je, ^pri čemer s0 ji olajšale delo krasne skioptične slike.
NESREČA V KREKOVI ULICI
Včeraj se je pripetila pri novi stavbi v Krekovi ulici huda nesreča. Pri kopanju temeljev je bil med drugimi zaposlen tudi 41 letni pomožni delavec Peter Lešnik Nenadoma se je utrgala zemlja in ga pod sula. Pri tem se mu je zlomila desna roka in nevarno poškodovala hrbtenica. — Poškodovanca so prepeljali v bolnišnico.
TRAGIČNI DOGODEK NA MARIBORSKEM OTOKU
Včeraj popoldne se je s kolesom pripeljal na Mariborski otok.251etni delavec v železniških delavnicah Robert Mirosav-Ijevič. Pri mostu čez Dravo je odložil kolo ter se v samomorilnem namenu zabodel z dolgim bodalom v levo stran prsi in si prerezal tudi levo zapestje. Ves okrvavljen je hotel mladenič nato skočiti v Dravo, pa je prej zaradi prevelike izgub krvi onemogel in se na obrežju Drave zgrudil. Kmalu nato so ga našli ljud;e ki so obvestili rešilni oddelek. Ta ga |> nemudoma prepeljal v bolnišnico, kjer so ga operirali. Vzrok tragičnega dejanja je najbrže nesrečna ljubezen.
ni. Iz policiiske slfižbe. Pri mariborski po-liciii ie napredoval stražnik Franc Brriez.
ni. Slovenska posesti v tuie roke. Prometna komisija je preteklo leto odobrila prenos 3 slovenskih posesti v nemške roke v mestu in okolici. V zadnjih 10 letih je bilo 20 takih prenosov.
m. Napredovala sta v tukaišnii bolnišnici banovinski primarij V. skup. dr. France Hribar za banovinskega prosektorja IV. pol. skup., ter banovinski uradniški pripravnik dr. Emanuel Pertl za banovinskega sekunda-rija Vlil. pol. skup.
* FOTOAMATERJI!... Razvijamo, kool-ramo. povečujemo naiceneje pri IVAN PEčAR-ju, Gosposka 11.
»um ■ ■   —ji	--np——wr
m Odličen znanstvenik v Mariboru. Te dni
■e prispel v Maribor znani zgodovinar in raziskovalec prof. dr. Valter Schmid iz Nemčije Raziskoval bo nove pridobitve mariborskega in ptujskega muzeja. V bližini Ptuia bo prof dr. Schmid vršil večja izkopavanja.
m. K pošti Maribor je premeščena Elizabeta Zdolšek, kontrolorka v Trbovljah.
m. Tečaj inoistrsklh izpitnih predavanj v .Mariboru, ki ga priredi poslovalnica Zavoda za posp^ševanie obrta Zbornice za TOl. se prične v sredo, dne-10. aprila 1910, ob Vs8 uri zvečer, v Trgovski akademiji, Z rini str trg 1. Predavanja bo vodil g. dr. Brolih sreski podnačelnik in predsednik mariborske mojstrske izpitne komisije.
m. Ljudska univerza. V petek 12. aprila pre
dava dr. Svetozar Ilešič o politično-geograi-skih problemih na jugovzhodu Evrope.
ZLET MARIBORSKE *
SOKOLSKE ŽUPE MARIBOR' 2.8.in 9 7UNI7A 1940. *
m. V bolnišnico so pripeljali 39-letnega delavca Marka Mohorka iz Dražencev pri Ptuju, Id je v Slovenski Bistrici padel s kolesa in si poškodoval obraz Mohorko je dobil hud pretres možganov.
DIJAKI! S POLNO PARO NA DELO ZA USPESNO ŠOLSKO LETO Z ŽVEČILNIM BONBONOM CIK V USTIH! — Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 38-36.
* Le še par dni je do prvega žrebanja drž. razredne loterije, pri katerem imate priliko brez truda pridobili milijonsko premoženje. Treba Vam je le pravočasno nabaviti srečko v »GRADU SREČE" glavni kolekturi „PUTNIK“ v Mariboru. Preizkusite tudi Vi svojo srečo!
Mariborsko
Sreda, 10.: Zaprto.
Četrtek, 11.,ob 20.: Trideset sekund ljubezni". Red A.
Sprememba repertoarja radi nenadne popolne ohri{>elosti gdč. Kraljeve sc mora premiera „Ane Christie" odložiti. V četrtek se mesto nje uprizori komedija ..Trideset sekund ljubezni". Abonma A ostane, za premiero že nabavljene vstopnice pa ostanejo v veljavi za premiero „Ane Christie".
Radio
četrtek, 11. aprila Ljubljana: 7.05 Poročila; 7.15 in 12. Plošče; 12.30 Poročila; 13.02 Narodne pesmi s harmoniko; 14. Poročila; 18. RO; 18.10 Slovenščina; 19. Poročila; 19,20 Nabava surovin; 19.50 Deset minut zabave; 18.40 Deset minut zabave; 20. Jožek in Ježek; 20.40 Plošče; 22. Vesti; 22.15 RO. — Beograd:
18.30 RO; 20.40 Simf. koncert; 22.40 Vesti.
— Kratkovalovna postaja Beograd (49.18 m); 21.20 Zunanje politični pregled. Milan: 17.15 Vokalni koncert; 22.30 in 23.20 Lahka pl. gl. — Dunaj: 18. Alt in klavir (Čajkovski). — Bukarešta: 19.15 Vok. koncert — Strasbourg: 20.40 Violončelo. -~ Rlm: 21. Beethovnova opera »Fidelio"; 17.15 in 23.30 Pl. glasba.
TUJE POSTAJE ODDAJAJO VESTI V NEMŠČINI:
#1.30: Daventry (41.49, 25.29 in 16.84 m)
— 04.40 Pariš Mondial (25.24 in 25.60 m;.
— 10.30: Zeesen (19.74 m). — 13.30: Da-venlry (16.86 in 25.29 m). — 19.30: Bero-munster (539,6 m). — 19.50: Strasbourg (349,2 m) — 20.30: Daventry (30.96 in
49.59 m); Rim (31.13 m). — 20.36: Milan (386,6 m) .— 22.15 Daventry (30.96 in
49.59 m). — 22.20: Brno (325.4 m). —
22.30 Pragal (470 m) .— 22.40: Budimpešta, (519.5 m). — 22.45 Pariš PTT (431.7 111).
ŠK Maribor — Š. s. Železničar 9'/2:6'/!
MARIBORSKI ŠAHOVSKI KLUB JE PO DVEH NAPETIH TEKMAH IZLOČIL ŠAHOVSKO SEKCIJO ŽELEZNIČARJA IZ NADALJNJEGA TEKMOVANJA ZA KLUBSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
V mariborski (A) skupini se približu-
jejo tekme za klubsko prvenstvo Slovenije svojemu koncu. Ko sta Mariborski šahovski klub in šahovska sekcija Železničarja izločila od nadaljnjega tekmovanja nekatere podeželske klube, sta se nato oba srečala v preteklih dveh nedeljah v medsebojn:h tekmah. Prva tekma, ki je bila v nedeljo, 31. marca, jc prinesla MŠK presenetljivo zmago v razmerju 5:3. Posamezni rezultati te tekme so bili naslednji (prvo imenovani so igralci MŠK) prof. Stupan-Foray 1:0, Ostanek-Babič 1:0, Stojnšek-Mohorčič 14:!4. Raz-boršek-Marotti 1:0 (!), Bien-Knehtl 0:1. prof. Sila-Vidovič 1:0, prof. Trobej-Dasko 0:1 in Sterniša-Ajlec %:%. Revanžna tekma .ie bila naslednjo nedeljo, 7. t. m. Tudi v tej je zmagal MŠK v razmetu 414:3%. Posamezni rezultati (prvo 'me-novani so igralci ŠSŽ) Vidovič:prof Stu-■an Vi: 54 Regoršek-Ostanek 1:0, Bab.č-štojnšek 14:14. Kneht!-B:en 0:1, Dtskn-Lobkov 0:1, Ajlec-Sterniša 54:14. Fo av-■irof. Sila 0:1 in Marotti-prof. Trobej 1:0. Skupni rezultat obeh tekem je torej 9'4: 4 'A v prid MŠK. Š. s. Železničarja, k1 e v odlični formi vstopi v tekmovanje •. že v borbi proti šK Murski Sobot ■recej odpovedala. V borbi proti MŠK pa je doživela poraz, ki ga nihče ni pr'-jčakoval. Podoba je, da je bilo taktizi-
ranje s »premikanjem« igralcev precej ponesrečeno ter klubu ni prineslo zaželenih uspehov. Verjetno je, da bi bto mnogo bolje, če bi tehnično vodstvo ostalo pri preizkušeni in odlični postavi osmorice, ki je prvotno nastopala ter oda že vigrana. En poraz še ne sme »pot s-niti« dobrega igralca na konec lestvice!
Po prvem porazu, ki ga je doživel MŠK proti ŠK Vidmarju, je MŠK zbral ,n strnil svoje vrste ter posegel v nadaljnjo borbo z velikim elanom in voljo. Uspeh zato tudi ni izostal. MŠK se je tako plasiral v nadaljnje tekmovanje. V zadnji tekmi, ki bo v mariborski skupini, se sreča v dveh tekmah s ŠK Vidmar-em. To srečanje bo verjetno predstavilo višek borbe v tekmah v mariborski skupini. Zmagovalec iz tega srečanja nastopi potem v semifinalni tekmi proti Celjskemu šahovskemu klubu, ki je zmagal v celjski (B) skupini. Zmagovalec z te borbe pa nastopi nato v tekmi proti arvaku ljubljanske (C) skupine. Postaviti v tej smeri kake prognoze, bi bilo zelo preuranjeno in nehvaležno, kajti tudi v šahovski igri so mogoča velika presenečenja. ki včasih docela prekrižajo predvidene račune. In vprav v tem je ,iaj-večja mikavnost v borbah na črno-bellh poljih.
• VV
Evo Lapajne
Mast, življenjski
standard Danske
/ Bežni profiii iz napredne, kmečke Danske, pomorske Morveške, industrijske Švedske
c* d
Danska je dežela simbolične marljivosti in nenavadnega napredka. Brez Islanda in Grenlanda meri 44.416 km2 in šteje nekaj nad 3,300.000 ljudi. Tu je doma napredna ■ živinoreja. Po zadnjem ljudskem štetju je imela Danska 3,490.000 duš ter — 3,380.000 prašičev. To primero postavljamo samo zato, da dokažemo velikanski pomen te dežele za vojno industrijo, ki uporablja velike množine masti. In ker se prašiči hitreje množe kakor ljudje, bosta skoro prišla na vsakega Danca po dva pujska. Danska prašičje-reja je postala veiemoderna industrijska pridobitev, kjer proizvajajo prašiče kakor v Ameriki avtomobile.
Svinjska mast tvori 30% danskega izvoza. Ni čudno tedaj, da je vse življenje v deželi prepojeno z njo. Takoj za prašiči zavzemajo važno mesto krave. Vsak danski kmet ima 10 do 15 krav. Njih mleko se točno analizira in pregleda po državnih nadzornikih. Danski živino-zdravniki so ljudje, ki imajo visok ugled, pa polne mošnjičke denarja. Kmečke mle karne so izvrstno opremljene: eiektrični hladilniki, ameriški stroji in snaga priča jo o napredku iiaroda.
Danski kmet in pariški aristokrat
Danska prodaja tujini izborno maslo, sama ga pa ne je. Narod se zadovolji s cenejšim margarinom. Kmečka posestva na Danskem so videti od daleč ljubko domača, bele hišice med košatimi drevesi so preproste, otroške. Kdor jih pa natančneje opazuje, vidi v njih tovarne: prašiče na tehtnici, hleve, traktorje... Stroji opravljajo tu vse, žanjejo, vežejp snope, kose, sortirajo žito. Danski kmet živi udobneje kakor pariški buržuj, v hiši ima telefon, radio, kopalnico, centralno kurjavo, sesalce za prah...
Vsa Danska je ena sama vas, razen prestolnice in večjih mest. Daleč vsaksebi ležijo med žitnimi polji kmečka posestva. Danci imajo visoko šolo za gospodinjska dela, diploma te šole pomeni vabljivo doto...
Danski kmet dela fanatično, od mladih nog do • smrti. Njegovo kmečko stranko skrbe bolj cene masti kakor politična gesla .Zdaj je seveda drugače: v mirno deželo so prišle kolone čet in topov. V zraku bme letala in na tiha naselja lega skrb.
Lepote SCjevenhavna
Le redko katero evropsko mesto se more pohvaliti s tako lepo lego, kakor danska prestolnica Kjevenhaven. Posebno oni del, ki je -izprožen v nemirne vode Oeresunda, ima prekrasno obalo. Ob vsej tej rivieri se vrste v zelenju prelepe vile, ki pretvajajo kraj v čarobni svet. Vso bajnost te krasote pa prekosi dvorec Kronberg, ki se dviga tam, kjer se danska obala najbolj približa Švedski. Je to biser gradbene umetnosti ter šteje med najlepše gradove na svetu. Ovekovečil je ta dvorec slavni Shakespeare, tu se je odigravala drama danskega princa Hamleta, katerega grob bi moral biti v bližini Grad Kronborg je eden redkih spominov na čase, ko je Danska delila oblast nad Evropo z Rimom...
Poleg Stockholma je Kjevenhaven najlepše mesto severa. Šteje nad 700.000 prebivalcev, ima mnogo krasnih muzejev in zbirk. »Severne Atene« so kraljica Baltskega morja.
Na Danskem je vse edinstveno, ni razlike v prebivalstvu. Dežela je v vseh niansah demokratska. Tam ni gospode, in kjer ni te, tudi ni slug...
Dežela polnočnega sonca Norveška
Pravo nasprotje Danske, kjer skoro ni gričev, je dežela fjordov, večnih snežnih ledenikov, dolgih, svetlih poletnih noči S prekrasnim zvezdnatim nebom Norveška. Obkrožena z morjem, zarezanim globoko med razdrapane gore je
KQTIEHXArEH ✓ -s
N
• ■ ^
Ufrerm «
Poznan
■»m \
SfiMCE/l
mms
HHHH
Qmr,
pred
pSr
UAFM3
Visoko na: severu, kjer so se lO.OOG.leti blestele v soncu debele skve večnega ledu, leže skandinavske države. Z njih visoke ravni so nekdaj polzeli debeli ledeniki globoko na jug. ter prekrili sevempnpmško ravnino do Rena, Sudetov, Poljsko* do Karpatov ter velik del seveniozahodne Rusije do Urala. Pod breibenom skandinavskega ledu je bilo tedaj vse sedanje Baltsko in Severno morje, pa Velikobritansko otočje do ustja Temze. In ko je v kasnejših tisočletjih gineval led in se umikal na sever, ko so ostali za njim le še sledovi kamnitih grobelj in urezanih dolin, so prišla na skandinavska tla ljudstva, kiso za preseljevanja narodov iti kasneje sili-
la na jug ter vtisnila pečat sevemoza-hodni Evropi.
Skandinavske države so bile doslej v glavnem poznane svetu po, svojih velikih pisateljih. Švedski, danski, .norveški in finski misleci so že zgodaj postali simpatije čitateljev, prevodi Bjornsona, Ham-suna,. Strindberga, Jacobsona, Sslme Lagerldif, Hermana Banga, Ibsena ter ostalih so globoko odjeknili v svetu. Visoka kultura ter demokratično življenje narodov na jseveru je bilo vse doslej stavljeno za vzor miroljubnim državam in sedanji poseg v ta kot Evrope bo sprožil živahen odmev po vsem civiliziranem svetu. ......
Norveška, polna jezer in gozdov, vodo-, mesto, • kjer .pliye življenje v noč. Toda,
ko odbije 12. ura, se zapro vsi lokali, noben državljan ne sme kaliti več miru.
Oslo in Oslofjord
Pomladne noči šb v Oslu svetle, polne tajinstvenosti. Nad mestno panoramo leži prekrasni kraljevski dvor z velikim parkom. Mesto samo je polno modernih vil sredi bujnih parkov in cvetličnjakov. Vsako poslopje je znotraj moderno urejeno, ljudje skrbno pazijo na snago domačij. Vsak zakonski par si uredi stanovanje po svojem okusu.
Razvlečena je Norveška, seka namreč 14 vzporednikov. Razdalja od južnega konca Norveške pri Lindesnaesu do severnega rtiča je dolgav kakor pot iz Ljubljane do Madrida v Španiji! Na najožjem mestu, kjer leži pristanišče Narvik je od morja do švedske meje komaj toliko, kakor iz Maribora v Ptuj. Oslofjord na jugu, kjer leži prestolnica, ima v Hortenu pristanišče hidroplanov. Tuje tudi trdnjava, predstraža Osla. Bregove fjorda tvori nizko gričevje. Pri Drobacku je druga trdnjava na najožjem delu fjorda.
Oslo ima blizu 265.000 ljudi, Bergen 100.000, Trondhjem nekaj več kakor Maribor, največ mesto severno od tečajnega kroga, Tromso pa 11.000 prebivalcev.
padOv in rož ter drugih plemenitih kultur zemlja, ki je mogla inspirirati Knuta Hamsuna, da je napisal najlepšo himno severni prirodi, svojega »Pana«.
Norveška meri 324.000 km2, pet dvanajstin skandinavskega bloka, ter ima nekaj manj kakor tri milijone prebivalcev. Njena obala se vlečejo 3400 km v dolžino, z otoki 19.300 km ter je po svoji členovitosti ter prebivalstvu, ki ga je že davno izvabilo morje na valove, zelo sorodna naši Dalmaciji. Ob vsem norveškem primorju se najjasneje vidi, kako zelo more mprje vplivati na ljudi in njih prehrano. Vse živi od morja, od brodar-stva in ribištva.
Severna Dalmacija
Kakor dalmatinska členovita obala je tudi norveška že v davnini nudila priliko za gusarstvo. Ze v prvi dobi srednjega veka so Vikingi, najsmelejši pomorci Evrope, pluli tja do Grenlanda in celo do Amerike. Nasledstvo je prešlo na Norvežane, ki imajo danes relativno najštevilnejšo trgovinsko mornarico na svetu.
9
V maju, juniju in juliju sonce na severnem Norveškem nikoli ne zaide. Trava in cvetje poganja Jn cvete vso noč. Pa tudi pozimi ne poznajo megle in Norveška je pravi raj za smučarje, V nižinah, v toplem objemu fjordov in šumečih slapov, se cesto najde južna vegetacija. Dežela je pravi tnc^zaik jezer in otokov, vzhodni del visoke ravni je samoten in tih.
Norveška je najslabše naseljena država v Evropi. Vse njeno življenje je stisnjeno na obale. Demokratična zemlja ima visoko razvito socialno zakonodajo, posebno skrb posvečajo deci. Državna vera je evangeljska, v večjih mestih sd tudi katoliki.
Glavno mesto, politični in kulturni center je Oslo, globoko na kraju ob isto-itneneni fjordu. Je to nadvse živahno
ii
Ja, vi elsker
dette landet..."
Norvežani so veliki pacifisti. Njih rok traja komaj 48 dni Tri leta zahajajo potem obvezniki še po en mesece na vaje. Pozimi je tema, poleti ne kaže ugrabljati ljudi od poljskega dela. Toda v kratkem času vežbanja se urijo temeljito, Norvežani so priznano dobri strelci. Množe se počasi, ženijo zelo pozno, učakajo pa visoko starost. Njih narodna pesem »Ja, vi elsker dette landet...« jim je zelo pri srcu, iz dna duše ljubijo svojo domovino.
Življenje v bogatem Sergeju
Bergen je večinoma leseno mesto, k; je že večkrat pogorelo, zadnjikrat 15. januarja 1916. Nekdaj je tu gospodarila nemška Hansa, nanjo spominja še danes muzej. Razen Osla ima mesto največjo ribiško, pa trgovinsko mornarico Norveške. Večje ladje pristajajo v bližnjem Bergenhusu. Prištevajo ga med najlepše, najbogatejše norveško mesto. Posebno mnogo je tu dežja, trikrat več kakor v Mariboru in ljudje pravijo, da se »bergenski otrok rodi z dežnikom pod pazduho«.
Življenje na trgu v Bergenu je zgovorna slika norveškega boja za obstanek. Tu sta dva velika bazena, iz katerih prftaka in odtaka morska voda. Ribe plavajo v bazenu, kupci se drenjajo ob njem, da si nabavijo blago po svoji izberi.
Ribe zamenjavajo tu našo živino. Teh se poleg masla in mleka tudi največ izvozi. Nasprotno naši goli Dalmaciji je Norveška gozdnata zemlja. Pri nas je kamen glavno gradbeno sredstvo, zgoraj pa les. V etnografskem muzeju v Bergenu se človek lahko prepriča, da je les glavno kulturno sredstvo Norvežanov. Prastare, pa nove lesene hišice nudijo poseben odraz severni pokrajini.
Trondhjem je staro mesto z najstarejšo cerkvijo sv. Olafa iz 930. Je to eno najlepših gotskih stavb na svetu. Mesto samo leži ob znožju lepih gora, ki spominjajo na naše. Še višje na sever je pomembno izhodišče za švedsko železno rudo, pristanišče Narvik, dalje večje mesto Tromso in najvišje mesto na severu sploh, Hammerfest.
Švedska najstarša država Evrope
Kraljevina Švedska obsega vzhodni del Skandinavije med Norveško in Finsko. Meri 448.439 km5 ter ima nekaj nad 6,300.000 duš. Predhodniki današnjih Švedov so bivali tu pred 5000 leti ter so bili najstarejši evropski narod. Kot ne-razdvojena celina je Švedska stara 1200 let, je tedaj najstarejša država v Evropi. Vso dobo obstanka je bila monarhija. Že v dobi Rimljanov so bili Švedi znani kot zelo marljiv, žilav in kulturen narod. Tacit pozna v svojih spisih bogastvo in talent teh severnjakov, ki so še v srednjem veku kupčevali z zlatom in srebrom ter postali podjeten pomorski trgovec. Njih ladje so plule po vsem svetu, sodelovaii so tudi v pohodih Vikingov. Nekaj časa so bojeviti Švedi gospodarili tja do Dnje-pra in Carigrada.
Vzor socialnosti
Politična in kulturna zgodovina Švedov je zelo bogata. Danes država nima analfabetov, švedski kmet je izobražeii kakor povprečen evropski intelektualec. Standard povprečnega Šveda je enak tako zvanemu gosposkemu življenju pri drugih narodih. Higiena naroda je na za-vidliivi višini, šole prvorazredne. Švedi imajo najmodernejšo zakonodajo, njih povptečen delavec poseduje popoln meščanski komfort Kopa se v lastnem kopališču, zahaja v gledališče, udeležuje se vseh kulturnih prireditev. Hlevi so naj-moderneje urejeni, prestolnica Stockholm je pravi nordijski raj, opremljen z vsem potrebnim komforom luksuznega življenja.
Švedi ne poznajo kavarn v našem smislu, cenijo čas in ga ne zapravljajo. Tudi alkoholne pijače ni dobiti ob vsakem času, nego le pri jedi. Glede na od-gojo mladine je švedski narod najkultur-nejši v Evropi. Bajeslovne vsote trošijo za zdravje naraščaja, posebna gimnastika skrbi za zdravo telo in uravnotežen duh.
Industrija in žitnica dežele
Na južnem Švedskem so bogata industrijska središča ter moderna pristanišča. Plodna oranica je žitnica dežele. Moderno kmetijstvo je razvito do najvišje stopnje. Pokrajina je tu najgosteje
Življenje in smrt neusojenega bopeviškega Napoleona
Kariera bivšega carskega častnika, maršala Tuhačevs ega, ki je hote! reorganizirati sovjetsko vojsko
Kljub temu je Tuhačevski zavzemal vedno' boljševizma, pa čeprav niso bili pristaši Troc-| Kmalu po vrnitvi generala Jakirja iz Nem-idnejša mesta in postal je maršal ter namest- kega. Po Moskvi in Leningradu so se stikale 1 čije je bil izdan nov razpored generalov, toda
V sveti carski Rusiji je malo pred svetovno vojno študiral v plemiškem kolegiju, tam, kjer se je tedaj vzgajal tudi naš pokojni kralj Aleksander Veliki Zedinitelj, mlad ruski ple-
mič Mihajlo Tuhačevski. rodovina je izvirala
Njegova plemiška
iz pokolenja svobodnih grofov Flandrskih.
Njegova življenjska kariera je bila že vnaprej določena: garda, visoka vojaška in morda tudi politična mesta. Toda med tem, ko se je mladi plemič klanjal visokim osebnostim, knezom, velikim knezom in samemu carju, je na skrivaj mislil na ono drugo Rusijo, vse drugačno kakor je bila v njegovem krogu. Mislil je na siromašna petrograjska delavska predmestja. Njegovo prepričanje je bilo popolnoma nasprotno njegovi rodovini in družbi.
Mihajlo Tuhačevski je po končanih študijah res prišel k carski gardi, postal je podporočnik in kot poročnik se je udeležil svetovne vojne. Na fronti je bil obkoljen in je prišel v nemško ujetništvo, kjer je ostal do sklenitve miru. Tedaj se je vrnil v že boljševiško Rusijo in se takoj in iz notranjga prepričanja pridružil boljsevikom. Mlad, močan, izobražen in sposoben je pričel zavzemati v sovjetski rdeči vojski vedno vidnejša mesta, dokler ni
postal general in nazadnje maršal.
Njegovo ime je postalo znano tudi daleč izven meji Sovjetske zveze. Diplomati in atašeji, ki so prihajali po opravkih v rdečo Moskvo, so vedno prišli v stik s tem svojevrstnim možem, ki je bil ne samo po svoji izobrazbi, ampak že po zunanjščini tako različen od drugih vojaških boljševiških dostojanstvenikov.
Ko so se pričeli v boljševizmu cepiti duhovi, se je Tuhačevski odločil za Stalina proti Trockemu, katerega je naravnost sovražil. Toda, ko je Stalin leta 1928. vzel kmetom zemljo in jih napravil za poljedelske delavce, kar se ni zgodilo brez uporov in prelivanja kmečke krvi, se je Tuhačevski pričel odmikati od diktatorskega Gruzinca. Kmetje so vendar bili steber njegove rdeče vojske in ni mu bilo vseeno, kakšno je njihovo razpoloženje. Vojska je pa bila Tuhačevskemu vse. Kot mož velike splošne in vojaške izobrazbe je hotel
napraviti iz rdečih čet resnično moderno vojsko.
Ker je Nemce sovražil, dasi so kremeljski mogočniki z njimi tedaj paktirali, ni maral sle diti nemškim organizatoričnim metodam, ampak si je prisvojil rajši ameriški način moto-riziranja. O tem je napisal tudi knjigo, ki Nemcem nikakor ni bila prijazna.
naseljena, mesto MalmO, tretje največje, šteje nad 100.000 prebivalcev. Do Kje-venhavna je od tu le uro vožnje po morju...
Važni industrijski središči sta G8te-borg in Helsingborg, znan po industriji galoš »Tretorn«. Gdteborg je star nad 4000 let ter najstarejše mesto države. Je najpomembnejša izvozna luka Švedske, središče kulture s pomembno univerzo in nad 230.000 ljudmi.
Severno od Goteborga je pokrajina Vastergotland in obala Bohnsland, prepolna jezer in otokov. Tu so grobišča, stara nad 4000 let. Goeta kanal je fantastična slika Švedske. Dolg je 385 km ter po tehnični gradbi prekaša Sueški prekop. Zgrajen je bil 1832 leta. Pot po kanalu vodi vzdolž prekrasnih pejsažev. Vattersee je nenavadno prosojno jezero, z industrijo vžigalic pri J&nkopingu. Stroj vrže tu vsak dan 40.000 paketov švedskih vžigalic na dan.
Vsak četrti meščan svoj telefon
švedska prestolnica Stockholm so severne Benetke. Indijski pesnik Tagore je cele noči presanjal v prosti naravi mesta. Stare cerkve, čiste ulice, krasne palače in spomeniki ter moderne restavracije, ne poznajo beračev. Vsak četrti Stockholmčan ima svoj telefon. 2e 700 let je mesto prestolnica Švedske, zato je naravno, da ima bogate muzejske zbirke. Velika je državna opera s prekrasnim pogledom na morje, na prostornem stadionu so bile odigrane zadnje olimpijske 'gre pred svetovno vojno, 1912. Pravo čudo predstavlja biološki muzej vseli skandinavskih živali.
Švedska je bogata dežela lesa in žele-■ zne rude v Gallivari na severu. V tem ie tudi glavni spor sedanje vojne, ko je bil zaprt prevoz železa po nevtralnih tleh Norveške. Švedsko železno rudo so prevažali po železnici iz rudnikov v norveško pristanišče Narvik, od tod pa po tnorju v Nemčijo. Zdaj si hočejo Nemci zagotoviti prosto pot. zato njihovi ukreni ki so čez noč postavili stoletja mirne dežele v sredice svetovnega zanimanja vojne napetosti.
nik vrhovnega poveljnika vse rdeče vojske. Vsa sovjetska zveza je
videla v njem bodočega vojskovodjo.
Pri tem je pa Tuhačevski spoznal, da iz rdeče vojske nikoli ne bo mogel napraviti armade, kakršno si je želel, ako je ne loči od stran ke. To se pravi, da morajo iz nje izginiti vojaški sovjeti in špiclji strankine politične policije GPU. Prvo je v neki meri dosegel, drugega pa ni mogel. Strankarski priskledniki, večinoma brez sposobnosti in izobrazbe, niso ho teli izgubiti svojih mest. Pričeli so gledati v maršalu svojega nasprotnika.
Medtem se je v boljševizmu vedno bolj uvajal osebni kult diktatorja Stalina. Ta je postajal bog boljševizma, ki se je vedno bolj oddaljeval od načel revolucije v smer strankarske oligarhije in diktatorjevega podrepni-štva. Tuhačevski je videl v tem
pričetek pogube tudi za sovjetsko vojsko.
lcega. . _ ________________________________________________   .	.	...	,
glave in šušljale: »Treba je napraviti temu Tuhačevski še ni bil postavljen na »mrtvi razvoju konec, sicer bo konec naše revolucije tir«. To se je zgodilo potem, ko so že izginili in sanj o svetovni boljševizaciji.« Toda kdo mnogi nižji in manj pomembni, kakor je bil naj začne? Civilisti niso imeli v rokah sred-'on. Nenadoma je bil premeščen v Saratov,
stev za tako dejanje. Tuhačevski? Oči neza dovoljnih so se obračale nanj. On edini bi lahko rešil Sovjetsko zvezo.
Tuhačevski je molčal. Morda je mislil, da čas za to še ni prišel. Ni se hotel spuščati v pustolovščine. Tako je ostal na svojem mestu tudi, ko so drugi padali drug za drugim pod krvavim terorjem Stalina in njegove GPU in napovedovali,, da bo nekega dne tudi on med njimi, ako se ne bo pravočasno zganil. In vendar bi
lahko postal Napoleon boljševiške revolucije!
Ali je pripravljal kake načrte ali ne, ni mogoče izvedeti. Dejstvo je le, da je njegov prijatelj general Jakir odšel v Nemčijo, da bi tam obiskal zdravnika-specialista. Ob tej priliki se
Enako kakor on, so mislili vsi najboljši in je sešel s svojim nekdanjim učiteljem, gene-najsposobnejši generali in višji častniki. Ve- ralom Fritschem. Reichswehr je veljala tedaj deli so, da bo, ako se bodo razmere dalje še za nasprotnico Hitlerja. Učitelj in učenec tako razvijale, vse njihovo prizadevanje za sta baje razmišljala o tem, kako bi se obe reorganizacijo vojske ostalo zaman. Tako pa državi iznebili svojih diktatorjev s pomočjo so končno mislili tudi nešteti politični prvaki vojske.
Angleška izvidniška letala in rušilec na straži morja
Ameriki se obetalo nove petorčice
\z Miamija, znanega ameriškega kopališča poročajo, da ima država Florida iz-glede, prevzeti konkurenco Kanadi. 22!et-na Catherine Callaham se je namreč odločila, da da življenje 10 otrokom. Medicinski posnetek matere je dokazal, da pričakujejo rojstvo petih novorojenčkov naenkrat. Zdravniki so v skrbeh, če se bo vseh pet nebogljenčkov srečno rodilo, kajti med 57 milijoni mater se to primeri le en-
ikrat. Dr. Dafoc, skrbnik in nadzornik kanadskih petorčic, je zelo skeptičen.
V Miamiju so medtem na dnevnem redu stave, kdo bo prvi posnel petorčke. Oba tamkaj izhajajoča dnevnika sta se pobrigala za pravico, kdo bo prvi objavil poročilo o porodu. Eden izmed dnevnikov je celo nakazal srečnemu očetu po 10 dolarjev priznavalnine tedensko. Drugi list nasprotno je prevzel vse stroške rojstva.
Zakaj je bila prebita Mannerheimova črta
Preboj Mannerheimove črte v teku 20 dni po ruskih četah je sprožil vprašanje,
Letna produkcija pajčevine enega pajka znaša komaj en funt.
Palačo socialnega zavarovanja zidajo v Bengasiju v Tripolisu. Pri izkopavanju temeljev so našli več starorimskih ostankov in denarja.
Nenavadno obsodbo je objavil sodnik v Filadelfiji petim mladeničem, ki so kradli avtomobile. Postavljeni pred pogoj, da gredo za kazen pet let v ječo, ali pa da morajo prav toliko let opustiti kajenje in zahajati vsak dan v cerkev, so se pobalini odločili za drugo kazen.
kakšna je potem vrednost ostalih obramb nih naprav te vrste. Razočaranje v modernih utrdbah je tedaj terjalo zaman
6,000.000 ton cementa, 700.000 m’ drv, pa 5 milijonov zavojev bodljikave žice za Siegfriedovo črto? Še večji so bili stroški in napori za gradnjo Maginotove črte. Nemci se tolažijo, piše »Vreme«, da so bile Mannerheimove utrdbe nad zemljo, dočim so one na zahodu večinoma pod zemljo. V Karelijski morski ožini ni bilo mogoče kopati v globino 10 do 20 m, prvič zaradi granita, drugič zaradi talne vode. Prst je pa najsigumejša obramba pred granatami, katerih razdejalna sila je s tem mnogo zmanjšana.
kar je pomenilo degradacijo. Poslali so mu salonski voz in moral se je takoj odpeljati na svoje novo mesto, toda med potjo so nekje njegov salonski voz odklopili od brzo-vlaka. Obstopila ga je GPU, in veliki maršal je izginil v njenih zaporih. Kaj se je zgodilo potem, je zavito v meglo. Nekega dne je bilo izdano kratko poročilo, da je bil_ rnaršal Tuhačevski zaradi »paktiranja s sovražnikom« in »veleizdaje«
obsojen na smrt in ustreljen.
Istočasno je bil v Petrogradu ustreljen general Jakir. Padli so zadnji najboljši, res sposobni sovjetski vojskovodje in nasprotniki osebnega kulta Stalina. Lani pa je bil pred Varšavo ustreljen nemški general Fritsch. O njegovi smrti so po smrti mnogo pisali, mm je edini višji nemški častnik, ki je v sedanji vojni, vsaj doslej, padel.
Morda bo zgodovina kdaj poročala o vsem tem še več.	/« t <
Luksemburška je pripravljena za vsak primer. Izdani so svarilni znaki za primer evakuacije. Ljudje računajo s skorajšnjo ofenzivo na zahodu.
200.000	ton novih edinic vojne mornarice bo zgradila Francija.
Bratislavski trgovci po narodnosti Slovaška prestolnica šteje 788 židovskih, 358 nemških, 323 slovaških, 193 čeških in 136 madžarskih trgovcev.
Raziskovalec Grenlanda Gustav Holm, je umrl v Kjevenhavnu. Mož je našel 1880 ostanke 40 eskimskih vasi na jugovzhodni obali Grenlanda. Štiri leta kasneje je naletel istotam na ostanke bivališč prastarih naseljencev ledenega otoka. Dosegel je starost 90 let.
Posebno vrsto reže so odgojili Japonci, ki so znani vrtnarji. Nje cvet je v senci bel, na soncu pa rdeč. Ponoči ali ob oblačnem vremenu dobi roža voščeno barvo. Listi so modrikasti, potem popolnoma rdeči, a končno beli kakor lilije. Čim se roža postavi na sonce, postane spet purpurno rdeča.
Demonstracijo s pajčolani so uprizorile muslimanke v perzijskem mestu Ha-madanu. Nad sto žensk se je zbralo na trgu ter med vriščem pometalo pajčolane na grmado in jih sežgalo. Ali so s tem dosegle, da bodo smele razkritih obrazov okrog, ni znano.
Novo sredstvo proti zastrupitvi krvi je iznašel profesor moskovske univerze dr. Jermolajev. Je tako zvani »amargen« in deluje mvlijonkrat uspešneje na bakterije kakor jod.
Pri živalskem prekupcu:
— Gospod, kaj boste odšli, ne da bi kaj kupili?
— Da, da! Dve bolhi...
Kako fe v »zemlji, ki ne pripada nikomur'4
Med Maginotovo in Siegfriedovo utrdbeno črto je 15 km prostora, ki ne pripada nikomur. Tu postane vsako noč živahno. Vojaki utrjujejo prednje postojanke, donašajo žične ovire in drugo. Naselbine so ljudje zapustili, oba nasprotnika i:h nočeta razrušiti. Mnogi predmeti, ki jih ljudje niso mogli vzeti s seboj, leže ■to ulicah kot znak nervoze ob priliki izpraznitve. Drugače vlada v vaseh smrtna tišina. Psi in mačke so zaradi lakote po-
ginile, kar jih je ostalo, se jih je zateklo k francoskim ali nemškim četam.
Patruljiranje v tem medprostoru vrše ponoči mladi prostovoljci, ki preiščejo teren. Ta posel je zelo nevaren, ljudje morajo« biti oprezni, ker prihaja tudi nasprotnik s svoje strani. Vojaki imajo s seboj najboljše avtomatsko orožje. Za signale posnemajo ptičje petje. Posebno spretni so v metanju ročnih granat in
šepetanju. Preden gredo v prostor, natančno proučijo zemljevide in sovražne postojanke. Glavni namen takšnih patrulj je, zajeti nekaj sovražnih vojakov in zvedeti od njih, kaj se dogaja v nasprotnem taboru. Zato se na sovražnika ne strelja, temveč skuša živega zajeti. S tem, da dosežejo sovražne žične ovire, prisilijo nasprotnika k streljanju. Tako odkrijejo njegova strojniška gnezda.
Poljedelstvo bomo dvignili s krediti
Pisali smo že, da je potrebna pri sanaciji našega poljedelskega gospodarstva poljedelcu pomoč, da bomo lahko dvignili pridelke. Vprašanje dviga pridelkov postaja iz dneva v dan važnejše ter zahteva tako dolgoročne kakor kratkoročne k r e di te. Poljedelci, predvsem srednji sloji, ki životarijo na posestvih do 5 ha zemlje, nimajo potrebnega oTodja, gnojila, semen. Zato bi bilo treba te sloje podpreti z dolgoročnimi krediti. Tako ni naredba o prodaji nepremičnin v obmejnih krajih dosegla potrebnega uspeha, ker kmetije niso dobile dolgoročnih posojil, da sanirajo in rešijo svoja gospodarstva.
Pred 5. leti je država skušala rešiti vprašanje poljedelskih kreditov z ustanovitvijo Direkcije za poljedelske kredite, vendar pa poizkus ni rodil želenih uspehov. L. 1929. je bila ustanovljena Privilegirana agrarna banka (PAB). Gospodarski in poljedelski krogi izjavljajo,
da tudi ta zavod ni rešil zadovoljivo vprašanja poljedelskih kreditov. PAB je dajala skraja hipotekarna posojila, ter je dobilo od 1,900.000 zadružnih gospodarstev posojila samo 21.344 gospodarstev. Od vsote za sanacijo poljedelskih gospodarstev odpade na kratkoročna posojila 224 milijonov din, na dolgoročna posoji'3 oa 24.5 milijonov din. Vidimo torej, da tudi PAB ni imela dovolj kredita, da bi v zadostni meri kreditirala naša in to predvsem srednja poljedelska gospodarstva.
Zato je skrajni čas, da se sanira naše gospodarstvo s potrebnim in zadostnim kreditom. Posojila bi naj bila brezobrestna in dolgoročna, pri kratkoročnih posojilih pa naj bo ugoden način odplačevanja. Po pravilih je Narodna banka tudi dolžna dati našemu poljedelskemu gospodarstvu 25% kredita, ki ga daje vsemu našemu gospodarstvu.
Cigani so opustošili gozdove
Kakor nam pišejo iz Vanče vasi pri Rankovcih v Prekmurju so napravili cigani po gozdovih kmetom v Rankovcih, Vanči vasi in Borečih neprecenljivo škodo. Cigani so baje pozimi izsekali cele površine gozdov, ponekod so odsekali drevesa kar v višini enega in pol metra od tal. Orožniki so ugotovili, da so ci-
gani samo v omenjenih treh vaseh napravili za okoli 30.000 din škode. Največ so podrli ter spravili iz gozdov akacijevega in jesenovega drevja. Prizadet* kmeti pričakujejo, da bodo oblastva tak zločin nad našimi gozdovi trdo kaznovala.
C ml/m
PODALJŠANJE GLEDALIŠKE SEZONE
Narodno gledališče iz Maribora bo podaljšalo gledališko sezono v Celju do konca maja. Predstave se bodo vršile izven abonmaja. V petek, 19. t. m., bo ob 20. vprizorilo v celjskem mestnem -gledališču komedijo »Trideset sekund ljubezni«. Za nedeljo, 5. maja, sta predvideni za slučaj, če bo gledališče dovolj razprodano, dve opereti in sicer ob 15 za občinstvo z dežele opereta »Cigan baron«, ob 20. pa opereta Celjana Danila Gorinška »Vse za šalo«. — Uprava Mestnega gledališča poziva abonente, da pla* čajo takoj zadnji obrok, ki je zapadel v plačilo že 1. aprila.
c Zaklonišča na celjski postaji. V območju celjske žel. postaje se je zgradilo 5 zaklonišč. Štiri so že popolnoma zgrajena, zadnje največje pa bo dograjeno v teku enega meseca.
c Mestna občina celjska razpisuje za potrebe svojih kmetovalcev dobavo štirih težjih travniških bran. Ponudbe je vložiti do 15. aprila pri mestnem poglavarstvu soba šL 9.
c Naknadni pregled motornih vozil v Celju bo 22. t. m. pred mestno garažo na Sp. Lanovžu in to od 10. do 11.30 za motorna vozila iz območja predstojništva mestne policije v Celju in okrajev Gomjigrad, Konjice in Šmarje pri Jelšah, za okraj Celje pa od 11.30 do 13. Opozarjajo se lastniki vozil, da je to .zadnji pregled v
tem polleltju in se bodo lastniki, ki bi izostali, morali pregleda udeležiti v Ljubljani.
c Novi železo betonski most čez Hudinjo pri Skofjivasi je dograjen. Po Irebna so še nekatera dela okrog novega mostu, da bo okolica dobila zopet čedno sliko. Ob novem mostu bodo zopet postavili reno-viran kip Janeza Nepomuka, ki je stal že preje ob starem lesenem mostu.
c Radi prometne nezgode sta se včeraj: zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Celju 32 letni sin veleposestnika in tovarnarja Josip Falter iz Jurkloštra in 33 letni stavbenik Matko Pečar iz Sevnice. Meseca avgusta lani sta blizu Rimskih Toplic trčila dva osebna avtomobila. Sodišče je radi ogrožanja javnega prometa na javni cesti obsodilo Falterja na 15 dni zapora, Pečarja pa na 500 dih denarne kazni.
c Težka prometna nesreča. 30 letni občinski sluga Ivan Ribič iz Teharja se je z motorjem peljal skozi' Vitanje. Privozil mu je nasproti neki osebni avtomobil, v katerega se je zaletel. Padel je z motorja in si zlomil roko, dobil pa je tudi po telesu in po glavi težke poškodbe. V nezavestnem stanju so ga ioddali v celjsko bolnišnico.
c Pred okrožnim sodiščem v Celju se je včeraj zagovarjal 30 letni posestnik Karol Slant iz Rečioe ob Savinji. Obtožen je bil, da je na sodišču v Sevnici pri neki razpravi lažno pričal. Obsojen je bil na 50 dni zapora.
c Divjak na Celjski koči. Včeraj opolnoči po na Celjski koči aretirali orožniki 29-letnega^ Franca Vaha iz Buč pri Kozjem, Mladenič se je prav divjaško obnašal in grozil ženskam z orožjem. Poslali so po orožnike, ki so vročekrvneža odvedli v zapore celjskega sodišča.
FLORENCE RIODELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
43
Zveri so že tik za njo, že čuti njih dih. Vsak hip bodo planile nanjo ter jo raztrgale. Toda v hipu je spoznala, da bi bila,njena velika žrtev zaman. Ena izmed zveri se je odločila od trope ter se v divjih skokih poganjala za pestunjo.
Nenadoma je Glen zaslišala pretresljive krike s farme, koj nato pa več strelov. Videla je še, kako se je zrušila na tla zver in kako pestunja še vedno beži proti farmi. Nekdo ji je ta hip iztrgal iz naročja otroka. Filip! Hvala Bogu! Brian je rešen!
Med tekom se je z nogami zamotala med šop trave, zakrilila z rokami in onemoglo padla na zemljo. Kakor iz daljave je še slišala več strelov, šuštenje suhe trave, zateglo zavijanje in krike...
»Glen... Glen... draga moja Glen!«
Filipov glas! Močno jo je pograbil z obema rokama in dvignil s tal. Glen je polagoma izgubljala zavest; čutila' je, kako se pogreza v temo... Zdelo se ji je, da je preteklo precej časa, ko je spet prišla v koči, kamor so jo bili prenesli, k zavesti. Vse naokoli je bilo čuti krike in vpitje, vmes pa jok prestrašenega otroka .Nekdo ji je z vodo močil senca. Kapljice konjaka so jo žgale na ustnicah.,
Sprva ni mogla doumeti pravega smisla vsega dogodka...
»Vse je v najlepšem redu, Glen! Na varnem si... Nekaj zveri smo pobili, ostale prepodili... Izpij!«
S težavo je izpila žgočo tekočino. Zavest se ji je docela povrnila.
»Moj Bog — prišli smo v zadnjem trenutku!« ji je dejal Filip z razburjenim glasom.
»Brian?... Brian? ...« je zašepetala Glen.
»Nič se mu ni zgodilo... le nekoliko prestrašen je... Pestunja je vsa iz sebe; sodim, da je dobila živčni napad.«
Glen si je pomela oči, ko da hoče zbrisati meglo, ki ji je legla na oči.
»Kaj se je prav za prav zgodilo, Filip?«
»Leži mirno. Ne muči se in nič več o tem ne misli! Dajte ji še nekoliko konjaka!«
Slišala je, kako je še! Filip na drugi konec sobe in ogovarjal jokajočega otroka.
»Pst-pst-mladi mož! Kaj se ženeš? Čemu toliko krika in vika? Pojdi-pojdi k meni!«
»Se malo; le napijte se!« je ponujal
PtjUi
p. Pri pogajanjih za koncert Glasbene Matice iz Maribora se je spregledalo, da v sredo kino redno vprizarja svoje filme. Zato se koncert od srede, 10. aprila preloži :ia petek, 12. aprila.
p Večerne kuharske tečaja bo .priredila podružnica „Kola jug. sester'' v Ptuju. Vabljene so žene in dekleta. Pojasnila daje tajnica Kocmulova v Mladiki ob . pol 11.
p Ker je hodil y sosednjo vas... Vinko Jakob, ■ 22 letni fant iz Podgorice, pri Sv. Lenartu se je v soboto zvečer ponudil na Zamušanskcm vrlin. Ko se je vračal, so ga napadli neki fantje. Težko ranjepega so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
p Napad. Neznani suroveži so vdrli v dom posestnika Frančina pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji in ga s koli pobili na tla p Pomanjkanje krme. Ker se je lani malo nakosilo sena in otave in je zgodaj zima zaprla pašo, je krma že mnogim pošla. Svoje skednje so že pometli. Veliko povpraševanje je po slami, katere cena je zato tudi primerno poskočila. Zaradi letošnje dolge zime mora živina stradati, Največje pomanjkanje je v Halozah in Slovenskih goricah. Kmetje komaj čakajo, da bodo lahko živino spustili na pašo.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Dunajski zvoki“.
Ljubljana
a Sodni telmač za angleški, francoski, italijanski, latinski in nemški jezik jc odvl. pripr. Odon Šorli, Ljubljana, Gajeva 8-II desno.
a Madžarski gostje. Včeraj so prispeli v Ljubljano iz Zagreba zastopniki madžarskih tujsko-promelnih ustanov. Ogledali so si mesto in se nato odpeljali na Bled in v Bohinj. Od tam se jutri vrnejo v Ljubljano, da si ogledajo še Narodno galerijo in druge znamenitosti.
a Združenje trgovcev v Ljubljani je imelo v Trgovskem domu občni zbor ob veliki udeležbi članstva. Predsednik g. Meden je podal poročilo o zelo plodonosnem delovanju združenja, ki stopa letos v 106. leto obstoja in je torej prva in najstarejša organizacija, ki je dala pobudo, da so se enake organizacije osnovale ne samo v Sloveniji, ampak tudi širom naše države. Tajniško poročilo je pokazalo vse težave, s katerimi se ima v današnjih razmerah boriti trgovstvo: zlasti je težka borba proti kartelom in proti delovanju Prtzada, Id ne izpolnjuje svoje naloge v prid trgovstva in konsumentov m je menda samo ustanova za koristi nekaterih oseb. Na zboru je povzel besedo tudi predsednik združenja) trgovcev g. Stane Vidmar, ki je priporočal složnost in disciplino med trgovci, kakor se je tako lepo pokazala na zborovanjih v Mariboru. V tajnih volitvah je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom g. Viktorjem Medenom.
a. Pariška „Contedie Francaise" v Ljubljani". Člani lega najslavnejšega francoske^ ga gledališča bodo na povratku s svoje turneje po balkanskih glavnih mestih obiskali ludi Ljubljano in priredili v soboto v "operi predstavo z enodejanko in recitacijami. Za ta francoski gledališki večer je v Ljubljani veliko zanimanje, zlasti ker je med člani Comedie Francaise tudi nekaj filmskih igralcev in bo zdaj prilika, jih videti na odru.
a. Poglavje o gramoznih jamah. S tem naslovom smo pred kratkim čitali pritožbo proti odpiranju novih gramoznic, češ naj bi mestna občina nikakor nc smela dajati dovoljenj, ker s tem oškoduje tudi samo sebe pri dohodkih trošarine. Resnica je, da to škodo mestna blagajna občuti, vendar pa mestno po-
Collin Michell Glenisonl konjaka.
Glen je pila v dolgih požirkih. Čutila je, kako se ji vračajo moči. Nekoliko se je dvignila ter se naslonila na blazino. »Kaj se je zgodilo?« je potem znova poizvedovala.
»Divji psi,« ji je pojasnjeval Michell. »Strašne zveri. Domačim se jih boje bolj nego vseh ostalih zveri. Nikdar še nisem slišal, da bi napadli ljudi. Planili so za vami menda zategadelj, ker ste bežala pred njimi.«
Filip je pristopil z Brianom v naročju h Gleni.
»Z Michellom sva sedela v sobi, ko je nenadoma planil k nama Jerogi, krileč z rokama kot brez uma. Pograbili smo puške in planili iz hiše, k sreči v trenutku, ko ti je bila tropa zveri že tik za petami ter položaj še ni bil izgubljen. Najprej sem pomeril na zver, ki je v dolgih skokih zasledovala pestunjo, ki je z Brianom v naročju bežala proti farmi. Zadel sem; zver je padla kot kamen. Padla pa je tudi pestunja, ki se je bržčas spotaknila. Skočil sem k njej in prestregel otroka. Michell je medtem postrelil nekoliko zveri, ki so se poganjale za teboj; ostale so se obrnile ter zbežale v gozd. Briana sem odnesel domov — moj Bog — kako je fant tulil! Michell je prinesel tebe.«
»Glen... Glen... draga moja Glen!« Filipov glas... njegovo naročje in močne roke, Ne. zdaj je izvedela, da to ni bil
|'glavarstvo ne more [Hvjuvčiii ou -opa grr.-] inoza na ozemlju, Ui "je z regulacij:..vini osnutkom določeno kol''gradbeni o k d.š. kyz jc odkop dovolila nadrejena oblast in izdala tudi smernice, kako naj mestno poglavarstvo izdaja gradbena- dovoljenja.
a. Akademski pevski zbor se je podal na turnejo po jugu. naše države. Imel b > koncerte v Sarajevu. Beogradu. Nišu' jr Skoplje.. Turneja bd trajala teden dni.
NARODNO GLF.DALISCi: V LJUBLJANI Drama:
Sreda: Zupanova Micka, Varli.
Četrtek: Zupanova Micka, Varli.
Opeka:
Sreda: Figarova svatba.'Gostovanje Vere Majdičeve. Znižane cene.
Četrtek: Lucia cti Lammermoor. Debat gdčne. Sonje iVančičeve in gostovanje Josipa Gostiča.
Sokolstvo
I. Mursko sokolsko okrožje ima prihodnjo nedeljo, 14. t. in.■ v Sokolskem domu v Ljutomeru s pričetkom ob 8. zbor načelnikov in načelnic ter vseh vaditeljev, ker se bo vršila ta dan predelava vseh prostih vaj. Udeležba strogo obvezna; L :
1. Lep poslovilni večer je priredil ptujski Sokol v Nar: domu svojim bratom, ki odhajajo. Vzpodbuden nagovor o pomenu je ifficl prof. J a r c.
1. Delovni zbor prekmurskega sokolskega okrožja je bil te dni v Murski Soboti. Ob- I novljen je bil odbor pod predsedstvom or. Slavka N i š e 1 v i c e r j a. Zbora sta se udeležila župni prosvetar D o j č i n o v i jč in župni podnačelnik Hočevar. V delovnem načrtu okrožja so okrožne tekme, okrožni izlet, kolesarski izlet vseh sokolskih edinic od Murske Sobote proti tromejniku (udeležile se ga bodo tudi edinice niže Sobote), dne 6. maja strelske tekme, sodelovanje na proslavi 151etnice Sokola v Beltincih in skupen nastop sok. čet — najbrž v Puconcih.
Osnutek znaka za .Zlet mariborske Sčkolske
župe, ki se vrši 2., 8. in 9, VI. 1940 v Mariboru
I.	Ljutomer. 6. in 7. t. m. je dramatski odsek Sokola vprizoril dramo Hasanaginico v režiji s. A p i h o v e. Drama, ki stavi na igralce velike zahteve, je bila odlično izvedena. Scenerija, nove kulise, kostumi, balet, vse je povzdignilo prireditev. Glavni vlogi — Hasan-aga, br. .5 topa rin Hasanaginica — s. Apihova,	sta bili	izredno	dobro	podani.
Vseh ostalih	vlog ni	ttiogoče	posebej omenjati, vendar	so bile	tudi na	višku.	Pomnoženi sokolski	orkester, katerega vodi	br. Ivo
Seršen,, je dosti doprinesel k odličnemu uspehu predstave, želimo še več- prireditev take vrste, kjer je snov zajeta iz našega jugoslovanskega življenja. Igra se ponovi 14. t. m. popoldne. —
Filip. Vpolzavesti so jo varali čuti. Michell je bil torej, ki. je pritekel k njej, jo dvignil ter odnesel v naročju v kočo.
Filip torej ni bil! Stekel je najprej k otroku!
Domačini'so se polagoma jeli vračati k delu. Pestunja je prestala napad in se zavzela za Briana, ki je še vedno vpil ves prestrašen. Filip in Michell pa sta se spravila nad whisky. ter živahno komentirala pravkar preživeli dogodek.
Toda tudi Glen si je opomogla ter jela zavestno premišljevati o napetem dogodku. Zdelo se ji je, da je zelo dolgo bežala pred smrtjo, kiji je sledila za petami. Vse se je odigralo kot v filmu, v enem samem trenutku. Zamislila se je, kako sta Filip in Michell planila iz koče. Verjetno, da je bil Filip naglejši, kajti Michell je še vedno nekoliko vlekel za seboj pokvarjeno nogo. Silno jo je mučilo vprašanje, kaj si je neki Filip mislil, ko je opazil ženo in otroka v toliki nevarnosti. Kaj si neki misli mož, ko je postavljen pred izbiro, ali naj reši otroka ali ženo? Ali je Filip brez pomisleka stekel najprej k otroku in se zanjo sploh ni zmenil?
Za pestunjo in otrokom se je poganjala ena sama zver, dočim je njej sledila za petami cela tropa! Odganjala jc te ne-všečne misli. Saj je vendar docela naravno, da je treba najprej zavarovati nemočnega otroka. Glen ie vendar sama hotela s svojim telesom zadržati zveri!
y V	‘V,-.	i	V	■	;	-V/
Qtod
• • •
Tujskoprometnia zveza »PUTNIK« v Mariboru, glavna kolektura drž. razr. loterije
vabi tud
da preizkusite svojo srečo in nabavite srečko 40. kola državne razredne loterije. V tem kolu bodo izžrebani dobitki v skupnem znesku din 65,000.000.— žrebanje I. razreda 12. aprila 1940.
Cene srečk: cela . » « dm 200
polovična	,	,	din 100—
četrtinska . , din 50,—
Naročite čimprej srečko v
Točna, hitra in diskretna postrežba!
Grad sreče
MARIBOR, TRG SVOBODE-GRAD. — TELEFON 21-22, 21-29.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V amidi oclstlh tiu« vsak« besed« 60 ptr ntlraulia pristojbina ra te oslase le dlo 6,— Drtibe nrekUd dopisovanja In tenltovanlskl oflaal din l—- oo besedi. NalnunISI enesek ra te nclese le din 10.—. Debelo tiskane besede se redonelo dvojno Oflasnt davek se enkratno oblavo tnala din J.—, Znesek ea male atlase se pladnje tako) pri naredilo, oziroma ta k moalatl v olsmn skopa) s aarodilom ali oa no ooStnl ooloinlel na Sekovnl radon it II.M8 Za vs« pismene odecvore elede malih atlasov se mora orllolltl znamka ta * din
torno
MODRČKI
stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneie pri Š. Ketiš-u, Stolna I. 11406-1
PREMOG
za domačo in centralno kur* lavo ter mdustrijo nudi premogovnik Kliučarovci pri Ormožu.	9341
BRITJE 2 din STRIŽENJE 4 din
najceneje v brivnici »Rapid« (Koštomai) sedai Meljska l.
1901-1
Continental
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 36 l ubliana Prešernova ni. 44
m
prinaša vedno zadnje novosti
MOŠKO PERILO
Gosposka — Slovenska ut.
kravate pižame rokavice nogavice moško perilo po meri
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije.	1918-1
PREKLIC.
Podpisani Lopič Jožef, Dol. Počehova 10. preklicujem in obžalujem vse izrečene klevete glede Senekovič Amalije kot popolnoma neresnične in jo prosim odpuščanja. Lopič Jožef.	2143-1
SLADKORNO BOLNI!
Dobavitelj splošne bolnic? in zdravilišča Golnik priporoča diabebčarom kruh. moko in suhor Analiza v pncied Pekarna Rakuša. Koroška c. 24 2149-1
Posest
STAVBENA PARCELA
v mestu, lepa, sončna lega Sevi breg. na r/rndai Povprašati v ogl. odd lista. 2002-2
LEPA SONČNA PARCELA
930 m*, v Prisojni ulici (nad »Mirim«) na prodaj. Ponudbe pod »50« na ogl. odd. lista   21 )* ?
4-STANOVAN.ISKO HIŠO
lovozidano, prodam. Cena 86.000 dih. Sp. Radvaniska cesta 50- Nova vas. 2140-2
NOVA HIŠA
ristanovaniska- potrebno dir 25 000 gotovine Direktni ku-:i vprašajo: Maribor. SM'ar eva ul. 7- Dnlaiš 2147-“
'Dipl. optik
E.PETELN
MARIBOR <
GRA3SKI TRG ?
 ............   n;/
RAZNO STARO POHIŠTVO
spalnico, jedilnica omaro za knjige, slike in druge drobnarije proda skladiščnik, Meljska 29.	1949-4
KOLJE
za vinograd in sadna drevesa, radioš ange. krajnike; prečnike in sohe za ograie dobite v trgovini Gnilšek, Razlagova 25.	2153-4
-ati:'
Prodam
;~r.gr-
KREDENCA
se proda radi selitve. Jadran ska ulica, Poorežje nova hiša.	2139-4
ŠPORTNI VOZIČEK
prav dobro ohranjen, se zelo poceni proda Meljska cesta 10. vhod iz Meliske ceste.
2154-4
Me
želite oglaševati, pokličite telefon:
25-67
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam s 1. majem. Gaieva 4 2135-b
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda s 1. majem. Stolna ul. 4.	2144-5
DVOSOBNO STANOVANJE
komfortno, s kopalnico, oddam. Vprašat! Klavniška ul. 5 2146-5
TRISOBNO STANOVANJE
oddam takoj. Frankopanova ul. 11.	2148-5
Sobe odda
vGmmmEb&. -čt,? SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. aprilom. Vprašati pt! čevljarju Kalundru. Meljska 58.	2142-7
Službo dobi
DOBRE ZIDARJE
za omet rabi Gabrijelčič, carinarnica.	2138-9
SAMOSTOJNA KUHARICA
z letnimi spričevali, dobra, poštena in čista, ki ot>TavIja vsa hišna dela, se sprejme 15. aprila ali 1. maja. Zlata Brišnik. Maribor, Slovenska ni. 11.	2137-9
GOSPODINJSKO
POMOČNICO
zdravo, poštena ki zna samo stojno kuhati ter opravljati hišna dela za dvočlansko dru žino, sprejme Tomšič, Plinarniška 5.	2152-9
PLETILJA
z ročnim strojem dobi delo. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Pletilja«.	2155-9
Zfvaff
DVA VOLČJA PSA
eden 7 mesecev star, drugi 2 meseca, oddam. Gostilna Sever, Tezno.	2136*18
Hapovice »a sfumiad
v novih barvah
Flor posebno dobre za štrapac  :	din 29.— 25.-. 19.-, II.—.
Pralna svila trpežne nogavice za vsak dan,
11	1	1dobre za oranje
din 34.— 29.- 22.- 14.—.
Umetna svila izredno tanke elegantne noga-vice za ornmenado. din 40.-. 35.-.
Priredna svila za razvaien okus Naihollše.
““|jar moda orlnaša.
din 85.-. 60.- 50.-. 42.—.
Otroške nogavice po vseh cenah dolge In  	dokolenke
orl
C. BUDEFELDT
MARIBOR GOSPOSKA UL. 4—6
Pozor! V dveh dneh bo žreban
žadkji ias za moIcup Mave jteike d&z. taztedae ialeti\e, — Ju Vam ialtka ptmese srna iu Ma$astaufr!
Prvo žrebanie 40. kola bo že 12. aprila 1.1.
Kdor bi bil rad med srečnimi dobitniki, naj pohiti v našo hišo sreče — bančno poslovalnico
BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25,
kjer Vam je na razpolago velika izbira srečk državne razredne loterije.
Cela srečka stane din 200.—, polovica din 100.—, četrtinka din 50.—.
BEZJAKOVE SREČKE so zadele samo v zadnjih letih sledeče dobitke oz. premije:
din 2,000.000 srečka štev. 68.326	din	100.000 srečka štev. 7.336	din	80.000	srečka	štev.	97.039
din 1,002.000 srečka štev. 59.971	din	100.000 srečka štev. 77.664	din	60.000	srečka	štev.	83.519
din 301.000 srečka štev. 83.526	din	100.000 srečka štev. 77.696	din	50.000	srečka	štev.	19.306
din 301.000 srečka štev. 56.910	din	100.000 srečka štev. 86.831	din	50.000	srečka	štev.	88.152
din 200.000 srečka štev. 34.210	din	100.000 srečka štev. 86.834
din 100.000 srečka štev. 4.638	in	mnogo	drugih dobitkov.
PMste
I'Z balonske svile damske, moške
oddiu290'~
naprej - prinaša modna trgovina
A. Hediet
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Damski poletni čevlji
od 120"—160'-
•j
Hotel Zamorc, Gosposka 30
Oglejte Si stransko izložbo!
Za vse izolacije proti vodi in vlagi
hBET ON it*"
Zahtevajte navodila pri „BETONIT“, kemični izdelki za gradbeno industrijo — Maribor, Vojašniški trg 2 in Valvazorjeva 30
Zahvala
Vsem, ki so gospo FANI JAKLIN, hišno posestnico v Mariboru, spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najlepšo zahvalo.
Maribor, 9. aprila 1940.
Užaloščeni sorodniki.
Sprejemamo naročnino za knjige
Vodnikove
AtuZ&e
za leto
mi
KNJIGARNA TISKOTNE ZADRUGE
Maribor, Aleksandrova 13 Telefon 25-45
Zlato in srebro,
nriljante, zastavljal ne listke •šče onjno za nakup
M. Ilgerjev sin,
Mariboi. Gosposka ulica 15
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem znancem in sorodnikom, da je naš dobri mož, oče, gospod
Franc Prosnik
pošt. zvaničnik v pokoju včeraj, 9. aprila, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega bo v četrtek, 10. aprila, ob 16.30 uri iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala 11. aprila, ob 7. uri zjutraj v stolni cerkvi
Maribor, Celje, Ptuj, Središče ob Dravi, 10. aprila 1940.
Žalujoča soproga Jožefa, otroci in ostalo sorodstvo.
KINO ESPLANADE
TELEFON
25-29
Pozor, eenieni kinoobiskovalci!
Od 12. do vključno četrtka, 18. aprila 1940,
prinašamo že dolgo napovedani in tako nestrpno pričakovani monumentalni historijski velefilm
JUAREZ
posnet po resničnih dogodkih, katerega glavno vlogo igrata
Paul Munl
In
Bette Davis
Film, ki predstavlja največjo senzacijo 20. stoletja in je najboljši in največji film vseh časov.
Film prikazuje v grandioznih slikah spopad dveh svetov in tragedijo Maksimilijana Habsburškega, cesarja Meksike, in njegove žene, cesarice šarlote.
Vkljub ogromnim nabavnim stroškom ostanejo cene neizpremenjene, čeprav so bile za ta film povsod povišane.
Vsled velikega zanimanja bomo v nedeljo, dne 14. aprila, ob V2II. uri dopoldne predvajali ta film v matineji, da si ga bodo mogli ogledati tudi obiskovalci iz okolice.
e«
FOTO ATELJE
GOSPOSKA ULICA IS
Moamaterska dala Moderna Izdelava fotografi/
pri naslh »nseren-
HiHi kuouite «» •«-
Izdaja m urejuje \DOl.l RIBNIKAR v Mariboru Tisku Mariborska tiskarna d d. uc vračajo — Uredništvo in uprava: Muribor. Kopališka ulicu 0. — feleion
predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oglasi po ceniku - Rokopisi se uredništva štcav 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev 11 409