Redna konferenca društva invalidov Ljubljana-Šiška
Praksa lovi paragrafe
Naša družbena ureditev pa je segla po takšni obliki socialistične demokracije, ki je bila komaj kdaj slutena v Cloveški viziji in ki po svoji globoki filozofski vsebini doslej prva ustvarja pogoje za resnično humane odnose. Ustvarjamo jo sami na podlagi sporazumeva-nja interesov, v katerih se materialni elemen-ti stapljajo z duhovnimi in šele tako postajajo verificirana norma našega medsebojnega ob-našanja. Njene temeljne vrednote se najsvel-leje odražajo v globini moralno-etične vsebi-ne, v kateri opredeljujejo položaj človeka v družbeni skupnosti. Za uveljavljanje z ustavo zajamčene enakopravnosti so invalidi v tej opredelitvi deležni še posebne družbene skrbi.
INVALIDSKA   ZAKONODAJA   ODLlCNA, KAJ PA NJENO IZVAJANJE?
Ta ustavno ustvarjena danost pa si še ved-no dosti prepočasi utira pot na področju po-ložaja, pravic in zaščite invalidov, o čemer je bilo dosti slišati med razpravo delegalov na redni konferenci društva Invalidov občine Ljubljana-Šiška. »V naši družbeni ureditvi imamo najbolj napredno in humano urejeno invalidsko zakonodajo v Evropi, najbrž pa tu-di v svetu, kar večkrat priznavajo tudi pred-stavniki tujih invalidskih organizacij,« je kasneje pripovedoval neki delegat v razgovo-rii, »toda izvajamo. jo s takšnimi odpori, kot da bi te zakonodaje sploh ne imeli.«
'Ni mogoče zanikati tega, da je že precej narejenega, toda tudi tega ne, da je na tem področju še dosti »sivih lis«. Vzemimo za pri-mer samo zaščito delovnih invalidov v zdru-ženem delu. Marsikje tega področja samo-upravni splošni akti ne urejajo ali kvečjemu načelno, še slabše pa je pri izvajanju njihovih določil. Delovni invalidi so pogosto diskrimi-nirani pri osebnih dohodkih, ker ne morejo dosegati enakih delovnih rezultatov kot zdravi delavci. Zaradi zmanjšane delovne sposobnosti so neredko razporejeni na slabše plačana de-lovna mesta, pri tem pa delovne organizacije ne poskrbe za njihove pravice iz socialnega varstva. Dogaja se, da delovni invalidi oprav-ljajo težja dela od zdravih delavcev, ne da bi odgovorne službe kaj storile za njihovo preme-stitev na ustreznejše delo. Še vedno imajo delovne organizacije odklonilen odnos do de-lavcev, ki so postali invalidi in se raje odlo-čajo za njihovo upokojitev, kot za rehabili-tacijo, prekvalifikacijo, njihovo usposabljanje za drugo delovno mesto in podobno. Pahljača neizvajanja invalidske zakonodaje je torej ši-loko razprostrta.
NERAZUMLJIVE ZAVORE
PRI  ORGANIZIRANJU  INVALIDOV
V ZDRUŽENEM DELU
Letošnja redna konferenca društva invali-dov Ljubljana-Siška je sovpadla z mednarod-nim letom invalidov, ki mu je bilo tudi v tlelu konference odmerjene nekaj razprave, vendar je bila v glavnem usmerjena v obračun aktiv-nosti v preteklem obdobju in k prihodnjim načrtom ter nalogam.
V občini Ljubljana-Šiška živi okrog 3.500 invalidov raznih kategorij, vendar je v član-stvo društva vključenih le dobra tretjina, je v svojem poročilu o delu društva povedal delegatom predsednik Vinko Rakovec. Ker je v delovnem razmerju precej invalidov, ki pa nimajo invalidskega statusa, si je društvo pri-zadevalo v večjih delovnih organizacijah usta-noviti aktive invalidov. V ta namen je skupaj z občinskim sindikalnim svetom sklicalo se-stanek z vodji kadrovskih služb teh DO, na katerem naj bi se konkretno dogovorili za na-čin izvedbe te akcije. Izkazalo se je, da prav oni ne kažejo razumevanja za to obliko orga-niziranja invalidov, češ, da za to ni potrebe, ker invalidsko problematiko že njihove službe uspešno rešujejo v okviru svojih pristojnosti. Da ni čisto tako, je ponovno potrdila prav raz-prava delegatov iz združenega dela, ki so do-
kazovali   nasprotno   in   vztrajali   pri   ustanav-ljanju aktivov.
O tem, kako pomembno vlogo ima aktiv invalidov pri reševanju svoje problematike, je bilo mogoče povzeti tudi iz razprave delegat-ke »Dekorativne« Ljubljana, kjer aktiv že dve leti zelo uspešno deluje in kjer je kadrovsko socialna služba že prej prisluhnila problemom invalidov. Samoupravni organi in družbenopo-litične organizacije DO sprejemajo delo in aktivnost aktiva kot dragoceno pomoč in Z naklonjenostjo podpirajo invalidsko organizi-ranost. Konferenca je zato sklenila, da je tre-ba s temi prizadevanji nadaljevati, k akciji pa pritegniti zlasti sindikalne organizacije in samoupravne organe v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer se invalidi zanimajo za to obliko organiziranja. Delegati so ugotovili, da je bilo delo društva na vseh področjih aktiv-nosti zelo plodno, hkrati pa so sprejeli pro-gram akcij in dela vnaprej.
Ivo Osolnik