i^BLO
KLATOlaISHl	V^N"
»Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. kr.. za pol leta 2 gl. ','<» kr.. ;a i>tni leta 1 gl. 20 kr V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za 1 ., leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 1H) kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »banu a« dan poprej
Tečaj XLIX.	v Ljubljani, 18. grudna 1896.	List 51.
Mariji v zahvalo.
Zvonovi so mogočno se glasili.
V	svetišča Božja množice so vrele. K Mariji pomočnici so hitele.
Da praznik tvoj slovesno bi slavili.
V	bolezni mene so doma pustili; Tje v hram so želje, misli spele, Zvonov samo sem glase čul vesele. Z daritvijo so sveto me družili.
Na steni pa imel sem sliko Tvojo, In tebi sem izročil prošnjo svojo, Molitev, kot nikdar popreje — vneto.
Ti čula moj si klic .. . Daritev sveto Obljubil sem in s svojim darom združil : Poklonil serce — zvesto, Tebi služil!
Imnoo.
V Adventu
Po vesolstvu se svetli, Čolnič plava iz višin, V njem vesla sam Božji Sin, Poln ljubezni k nam hiti.
Oj, oblak, le jadraj v stran, S tabo zgini smertna noč. Božja nam prinesla moč Srečen bo rešen j a dan !
Zdaj iz sere verzimo greh. Prostor naj pripravljen bo Njemu, Ljubljencu, samo, Ki rešitelj nas je vseh!
On je blagi Kralj miru, Milosti je sladki vir, In najboljši je Pastir, Poln milin in poln sladu.
Oh. le pridi skoraj ž*\ Skerbni Gospodar r«»dov. Tvoje roke blagoslov Bo prenovil krog zemlj'-!
Ko želimo Te serčn-'«. Seroa v sponah so t^žav f"p pa dviga jih z nižav. Da nasproti ti gred-"-
./. P. !i'l>itendi.
Češčena Marija.
Razložil sv. Tomaž A k vinski.
Ta pozdrav sestaja iz treh delov. Pervi del je pozdrav angelja: „<es'-ena. milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami**. I>rugi del obstoji iz besed, s katerimi je pozdravila KI i za beta, mati Janeza Kerstnika. Marij«*: ..Blažen je sad tvojega telesa". Tretji del pa je pristavila sv. Cerkev, namreč ime „ Marija **, kajti angelj ni rekel: „f«ščena Marija, milosti polna.*1 ampak .,Ceščena, milosti polna*4. To ime Marija sklada z besedami angelja, če je prav razlagamo. *)
• l Dvoje opomh si tukaj derzn«; pristaviti prelajratelj. Sv. Tomaž ne razlaga namreč cele molitve, katero imenujemo rni »Češčena Marija«, ampak le pervi d«-l. takozvani »angHjski pozdrav« v širjem pomenu Drugi deli »Sveta Marija itd. Arin-n« je le prošnja do prehlažene Device Marije. Da hočemo res dohro in na ta njo no prestavili latinsko molitev, morali lu prestaviti tako-le: »Zdrava Marija, milosti polna, (iospod je s t*»boj. blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvoj«pa telesa«. Zato je kaj šepava beseda »češčena«. veHiu t»-ga pa ne pravilno preložena, ker latinski »ave«. s katerim je angelj Marijo ogovoril. pomeni toliko, kakor naš »zdrav, zdravstvu)«. Davno tako nepriliCna je beseda »blažena« in le čudno se nam zdi. da niso takrat, ko so pri nas opustili besedo »žegnana« rajs<> vpeljali l>e-sedo »blagoslovljena« mesto »blažena«, ker je mnogo primernejša. Ce bi se kdo postopil zdaj tako moliti, kakor smo zgoraj postavili, koj bi dejali, da učimo novo vero. Pa ni nič borvatenja pri lem.
V starem zakonu je bilo silno imenitno, če so se angelji ljudem prikazovali iu v največjo polivalo se je štelo ljudem, če so se jim klanjali in jim čast skazovali. Abrahamu v pohvalo pisano je v svetem pismu, da je gostoljubno angelje vsprejel in jih počastil. Da bi pa bil kedaj angelj karega človeka počastil, ni bilo nikdar slišati, razun ko je spoštljivo pozdravil blaženo Devico Marijo, rekoč: ,,Zdrava- ! Angelji pa v starem zakonu zato niso pozdravljali ljudij, ampak so jih morali ljudje pozdravljati, ker je bil angelj odličnejši ko človek in to glede treh stvarij. Pervič glede dostojanstva, ker angelji so po na-tori čisti duhovi: ..Ki dela (Bog) svoje angelje vetrove4' Ps. lo;;. 4», ljudje pa so po naravi uinerljivi. Zato je rekel Abraham: Govoril bom z Gospodom svojim, dasi sem prah in pepel44 »I. Moz. 1*. 27 j. Ni bilo tedaj spodobno, da bi duhovno stvarstvo častilo neduhovno in umerljivo, to je človeka. — Drugič glede prijateljstva z Bogom, ker angelji so Božji prijatelji in mu strežejo : ..Tisočkrat tisoč mu jih je streglo in deset tisočkrat st t tisoč jih je stalo okoli njega44 i Dan. 7. in-. < 'lovek pa je takorekoč tujec in ubežnik pred Bogom zaradi greha: »Glej! daleč sem zbežal" Ps. ."»4. 8>. Zato je primerno, da človek počasti angel ja k« »t prijatel ja Boga, kateremu stoji tako blizo. — Tretjič je angelj vzvišen nad člo\c-k< m zaradi polnosti odseva milosti Božje. Kajti angelji gledajo Boga kot luč v najvišji popolnosti: -.Se li morejo njegovi vojaki prešteti? in nad kom izhaja njegova luč?" (Job. 2, 5, •'!). Toda ljudje, dasi so v nekoliko deležni one luči milosti, so je vendar malo in v neki temi deležni. Ni bilo toraj prikladno, da bi angelji človeku skazovali čast, dokler bi se ne našel kdo v človeški natori. ki v tem trojnem oziru angelje prekaša, to pa je bila blažena Devica Marija. Da bi angelj naznanil, da ga Marija v tem nad kriljuje. zato jo je hotel počastiti in zato ji je dejal: ..Zdrava"! Marija je iraenitnejši ko angelji najprej v polnosti in milosti, katere je imela Marija več ko katerikoli angelj. In da bi to pokazal. rekel ji je angelj jo počasti vsi : „Milosti polna4', kakor da bi rekel, zato te počastim, ker si večji ko jaz v milosti. Marija pa je milosti polna zopet v trojnem oziru: Pervič glede duše, v kateri je imela vso polnost milosti. Kajti Bog daje milosti v dvojni namen: da namreč dobro delamo in se slabega ogibljemo in glede obojnega namena imela je Marija popolno milost, ker ona se je izogibala vsacega greha bolj ko katerikoli svetnik za Kristusom. Greh pa je ali izviren in brez tega je bila Marija brezmadežno spočeta, ali pa je greh smerten ali majhen, in tudi teh Ma-
rija ni imela. Zato pravi visoka pesen (4, 7): „Vsa si lepa, prijateljica moja in madeža ni v tebi41. Sv. Avguštin piše (de natura et gratia): »Izvzemši blaženo Devico Marijo, ako bi vse svetnike in svetnice, ki so tedaj živeli, vprašali, ali so bili brez greha, bi vsi kakor z jednim glasom vskliknili: Ce rečemo, da nismo imeli greha, sami sebe zapeljujemo in resnica ni v nas. Iz-vzemši, pravim, to sveto Devico, o kateri zaradi Gospodove časti, ker se govori o grehu, nočem dalje več razpravljati. Vemo namreč, da ji je bilo zato več milosti podeljene, da se vsacega greha izogne, ker je bila vrednim spoznana Onega spočet' in roditi, ki ni imel nobenega greha.44 — Ona je tudi vse čednosti dejansko izverševala do-čim so drugi svetniki le posamične : nekteri je bil ponižen, drugi čist. tretji usmiljen in zato so nam oni za izgled tistih posameznih čednostij, n. pr. sv. Nikolaj je izgled usmiljenja i. t. d. Marija pa je izgled vseh čednostij, ker ona je izgled ponižnosti: »Glej dekla sem Gospodova44 (Luk. 1, 38) in »Ozerl se je na nizkost svoje dekle44 il b. 34), je izgled sploh vseh čednostij, kakor je jasno. Tako je tedaj Marija milosti polna ne samo zato, da dela dobro, ampak tudi zato, da se varuje slabega. — Drugič je bila Marija milosti polna glede vpliva duše na telo. kajti veliko je, da imajo svetniki toliko :milosti, da se posvete. A duša Marije Device je bila tako polna milosti, da se je razlila tudi na njeno telo, ker iz nje je bil spočet Sin Božji. In zato pravi Hugo a S. Viktore: „Ker je v njenem sercu prav posebno plamtela ljubezen sv. Duha, zato je storil skrivnostni čudež v njenem mesu, ker je bil iz nje rojen Bog in človek44. »Sveto, katero bo rojeno iz tebe, bo imenovano Sin Božji44: (Luk. 1, 35). — Tretjič je Marija milosti polna, ker se ta milost razliva nad vse ljudi. Veliko je namreč pri kakem svetniku da ima toliko milosti, da zadostuje tudi za dušni blagor mnogo drugih, toda če bi imel toliko milostij, da bi zadostovala za blagor vseh ljudij na svetu, bi bilo to največ in to je ravno v Kristusu in v Mariji. Zato za-moreš v vsaki nevarnosti dobiti pomoč od Device preslavne: „Tisoč ščitov44 t. j. pripomočkov zoper nevarnosti, »visi na njej44 (Vis. pes. 4, 4). Ona ti je tudi lahko v pomoč pri izverševanju katerekoli čednosti in zato pravi sama: ,Pri meni je vsa milost življenja in resnice, pri meni je vse upanje življenja in čednosti44 (Sir. 24, 25). Tako je tedaj Marija polna milosti in je v tem visoko nad angelji, razsvetljuje celi svet in se za to primerja solncu in luni.	(Konec prih.)
Govor,
kterega je imel veleč. ?osp. dr. Janez J a n e ž i č pri pervem evharističnem shodu v Ljubljani dne 30. julija 1896.
Presv. Evharistija in tocijalno vprašanje.
Naša sv. vera nas uči, da je v Zakramentu sv. Rešnjega Telesa pričujoč naš Gospod in Iz-veličar, ki pravi sam o sebi, da je „alfa in omega14, začetnik in cilj vseh stvarij. Sv. apostol j Pavel piše o njem: „Ker v njem živimo in se gibljemo in smo". (Apost. daj. 17. 18.)
Vse to življenje in gibanje naše v Bogu, pa ni kar poljubno, tako tje v en dan, brez cilja in namena, ampak vse je v lepem redu, kakor govori sv. pismo: „Ona sega od kraja do konca z močjo in vrejuje vse reči prijetno. (Modr. 8, 11.
Ako pa je vsaki red in vsa pravilnost od Boga, mora biti tudi red in blagor v človeški družbi od Boga.
Socijalno vprašanje pa ni nič druzega, kakor vprašanje, kako razrušeni red in propalo blagostanje med ljudmi z nova uterditi: očitno je toraj, da se to ne more doseči brez Boga.
Razločujemo dvojni red na svetu: materi-jelni red za nerazumna bitja in moralni ali višji red za človeka in druge razumne stvari. Materi-jelni red je od Boga postavljen zavoljo moralnega. oba skupaj pa se strinjata v človeku v pravo popolno celoto. Dokler sta ta dva reda v človeku lepo združena in urejena, tako dolgo jc človek srečen in zadovoljen, ker se giblje v krogu od Božje Modrosti določenem, ker se giblje v Gospodu svojem Bogu.
Kadar pa zmanjka tega soglasja, kadar materijelni red prevladuje, nastane zmešnjava in za njo pride nesreča: in v takem stanju smo dandanes. Vse gre in deluje na to, da človeka popolno poživinijo, mu vse duševno, moralno višje življenje zaduše. Tega pa hudobni svet ne doseže tako dolgo, dokler se človek še obrača proti Bogu: torej poskušajo tudi vero v Boga in večnost spraviti iz serca ljudij. To nalogo je prevzela dandanes socijalna demokracija, ki je najnevarnejša herezija na svetu spodej pri nižjih stanovih: zgorej pa je brezverska veda že preje to delo doveršila.
Zdaj bode svet zrel za goli materijalizem, to je živalsko nasladno gibanje in s tem zgine pravi rod iz človeške družbe in začne se divja romantika volčjih kerdel, — gospodarstvo anarhije. —
Temu žalostnemu koncu se moramo v bran postaviti le tako, da nasproti razdiralnim naklepom socijalistov okrepimo temelje človeške družbe.
Socijalni red v človeški družbi sloni na de-
janskih krepostih, ali čednostih, posebno na pravičnosti. „Pravičnost je temelj deržavam,u pravi pregovor, in sv. pismo uči: „Pravičnost povzdiguje ljudstvo". (Preg. 14, 34. i Serčnost in'zmernost spopolnujeta vsakega človeka samega v sebi, da postane sposoben ud celote, pravičnost pa določuje razmerje med udi človeške družbe. Pomanjkanje teh krepostij je torej zadnji vzrok nereda v človeški družbi. Svet sicer tega ne spoznava in ko gleda strašne nasledke tega nereda, kliče po poboljšanju in pomoči.
„Kaj bomo jedli, kaj pili, s čim se oblačili" ? potem vpije ljudstvo in kdor pravi, da jim zna kaj prida svetovati, najde povsod paznih in poterpljivih poslušalcev. Toda vsi ti nauki in nasveti morajo biti piškavi, ker ne morejo utesiti hrepenečega človeštva. Imamo pa zanesljiv odgovor prav na to vprašanje v sv. evangeliju, kjer pravi sam naš Gospod in Izveličar „po vsem tem vprašujejo neverni ki*'. Kristjan pa je ntrok Božji in zato zaupa na dobrotljivost svojega nebeškega Očeta, ki ne pozabi ne vrabca na strehi, ne bilke na polju, tem manj pa nas ljudij, svoje ljubljene otroke. Zato pravi sv. Peter: „Vse svoje skrbi nanj zvrnite. Njemu je skt-rb za vas!" Le prositi ga moramo, kakor nam naroča: rOče naš, kateri si v nebesih .... daj nam danes naš vsakdanji kruh" ! — In dal nam ga bo in ga nam mora dati, ker nam ga je obljubil. „Prosite in se Vam bo dalo11 so Njegove lastne bes«'de, ki ostanejo na veke.
Vender pa ne smemo teh obljub tako razumeti, kakor da bi molitev sama žc zadostovala poravnati vso škodo na socijalnem polju, o ne. evangelij nam podaja cel socijalen program v besedah: „Iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo!*4 (Mat. (i. 33.) V teh besedah »vse drugo*4 so ravno razne potrebe sedanjega življenja povzete, in za te ni treba posebej skerbeti, dovolj je. da skerbimo za kraljestvo Božje in pravico njegovo. —
Kako naj pa to veršimo v dejanju in življenju ?
„Iščite kraljestva Božjega*'! — Kje pa naj ga iščemo? Tam, kjer ima kralj svoj prestol, tam je tudi sedež njegovega kraljestva. Naš nebeški kralj Jezus Kristus je postavil svoj prestol v tabernakeljnu naših cerkva, v zakramentu sv. Kvharistije. Tje moramo hiteti, in kadar smo našli Jezusa v Zakramentu, našli smo tudi kraljestvo Božje.
Vendar ne vsak, ki prihaja v cerkev, najde tam kraljestvo Božje; sama telesna pričujočnost še ni zadosti, treba je z dušo in sercem priti k
Jezusu. To je z živo vero moramo stopiti pred Jezusa kakor so nekdaj, ko je se hodil po zemlji, prišli k Njemu razni reveži in bolniki. Vera nam pove. da je Jezus naš Bog; da je vsegaveden in mogočen, da je neskončno dober in usmiljen; da vse ima, česar mi potrebujemo; da nam rad daje. če ga prosimo, da ima naša lepa prošnja ali molitev prav gotov vspeb. Kadar vera ni tako živa. ko vstopimo v cerkev, kakor bi bilo treba, tedaj se potrudimo in vzdihujmo, saj se da vera pomnožiti in raste hitro s pomočjo milosti Božje !
Ko bomo tako v živi veri Jezusa našega Izveličarja spoznali, kako dober in milosten nam je. o takrat se bo ljubezen, prava ljubezen oglasila in vzplamtcla v naših sercih v pričo svojega Boga.
Ko smo prišli tako daleč, tedaj smo zares našli svojega Kralja in kraljestvo Božje in pervi pogoj naše sreče je postavljen „isčite najprej kraljestva Božjega1' !	(Konec uasl.j
Ogled po Slovenskem in dopisi
Ljubljana. »Misijon v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.) Obnesli se je. kakor smo že poročali, izverstno I deležba j" bila velikanska Dasi so bile vsak dan po štiri pridige, trajajoče po jedno uro. vendar je bila prostorna cerkev vsekdar napolnjena do jHga kotička. NekterikratL zlasti pri sklepu, je bila t« lika gnječa. da ijuJje — kakor so sami rekli — niso bili vstanu pokrižati se Misijonsk' pridigarji so bili: Č gg. P. Konstantin Luser, generalni detinitor iz liima. P Efrem Tur k, P. Kasijan Zemlja k iz frančiškanskega in P. Donat Zupančič iz kapucinskega reda. Pridige so bile temeljite, globoko premišljene, vendar razumljive in so v poslušalcih zapustile globok vtis. Pridigovalo se je o rečeh, ki so primerne krajevnim in časovnim razrne ram. Vnema poslušalcev je rasla z vsako pridigo. Zastopani so bili vsi stanovi; celo vojaki so prišli vsak večer v veliki množini. —
Spovedovalo se je od zgodnjega jutra do 9. ure zvečer. Stalnih spovednikov je bilo 17, a zadnja dva dneva jih je bilo premalo, V drugih ljubljanskih cerkvah se je spovedovalo ravno tako pridno, in le tako je mogoče in verojetno. da je bilo med misijonom in za misijon v frančiškanski cerkvi obhajanih 13 000, v drugih 8000 vernikov. — Na praznik brezmadežnega spočetja Marijinega je opravil pontifikalno sveto mašo mil g. prošt dr. Leon. Klofutar ter tako po svoji znani požertvovalnosti močno povzdignil cerk veno slovesnost. Krono vsemu misijonu pa so postavili Prevzvišeni knez in škof, ki so v svoji veliki ljubezni do vernih ovčic sami prišli k sklepu, blagoslovili misijonski križ, potem pa stopili na priž nico in iz križa izpeljali štiri krasne nauke, ki bodo gotovo vsem poslušalcem ostali v trajnem spominu. Potem so pri oltarju zapeli „Te Deum" in podelili blagoslov z Najsvetejšim. Jedino Božjemu varstvu se imamo zahvaliti, da se ni pripetila kaka nesreča
pri toliki množici. Koliko je koristil misijon, ki je bil pervi v frančiškanski župniji, znano je le Bogu. Njemu bodi čast in hvala za obilne milosti in posebno pomoč! Predstojništvo fare izreka priserčno zahvalo vsem č. g patrom misijonarjem za trud — drugim gospodom pa za pridno sodelovanje v spovednici!
S Homca dne 24. dec. 1896. (Slovesnost in kratka zgodovina prenovljene župne cerkve.) Ker je „Zg. Danica" precej po velikonočnem potresu naznanila, kako hudo je poškodovana, naša župna in božje-potna cerkev, in ker nas veže tudi obljuba pokojnemu vredniku kanoniku L. Jeranu, naj 20 mesecev po potresu objavi „Danica" v tem dopisu našo [veliko .adost ob slovesnem vhodu v veličastno pre-. novljeno cerkev.
Ravno „za Miklavža" smo jo dobili, bilo je 2 adventno nedeljo. Poveličevalo je našo slovesnost priterkovanje v prenovljenem zvoniku, grom topičev, mlaji in zastave, viseče iz novih visokih lin in iz žup-nišča; kazila je slovesnost le ledena pot. Velečastiti g. dekan in častni kanonik Kamniški, J. Oblak |je ob azistenciji 7 duhovnikov blagoslovil najpoprej novo zidanje in križ na zvoniku. Potem je domači župnik č. g V. Bernik govoril od blizu in daleč došlim vernikom, kako bodi današnji dan posvečen serčni zahvali in dobrim pa terdnim sklepom Hvaležnost smo dolžni za Bogom in Marijo na svetu pervemu našemu presvitlemu in z ljudstvom vedno sočutečemu vladarju, pa tudi duhovski in dež^lski gosposki ter za nje moliti; dobri sklepi pa naj spodbujajo župljane, da spoštujejo cerkev kot hišo Božjo, da še rajši hodijo k sv. maši, da se ravnajo v vsem življenju po Božji besedi, da lepo pripravljeno prejemajo sv. zakramente ter skerbe, kakor za duhovni tempelj svojega serca, tako za lepoto hiše Božje — Po pridigi je bilo darovanje za cerkev, katera je zahtevala več poprav in naprav, kakor se je mislilo početkoma. Nato smo prenesli sv. Rešnje Telo iz zasilne lesene cerkve, združene z mertvašnico, in pervo nekervavo daritev v prenovljeni cerkvi je slovesno opravil častni kanonik kamniški; ob koncu smo zapeli iz dna hvaležnega serca „Te Deum".
Božje službe in obeda se je vdeležil tudi bla-gorodni gospod c kr. okrajni glavar G. Friedrich in arhitekt 0 Dvorak, zastopnik stavbene tvrdke „B. Borkovec & O Dvorak" (Praga — Ljubljana). Kakor v cerkvi, tako smo se zopet pri obedu hvaležno spominjali Njegovega veličanstva presvitlega cesarja Frančiška Jožefa 1, prevzv. kneza in škofa ljubljanskega. visokorodnega deželnega predsednika barona Heina in drugih blagih dobrotnikov naše cerkve.
Posvečena je bila naša župna cerkev 1. 1761. po nadškofu goriškemu Kar lu grofu Attems, dozidana pa 1. 1828 in je takrat stala s slikanjem vred 5243 fl.; veliki kameniti oltar, ki ga je kupil tudi istega leta neki visokorodni dobrotnik, stal je samo 400 ti. Sedaj pa je stalo vezanje, nova kupla delana na železno mrežo in cement, pa brez slik, in novi del zvonika od lin začenši z bakreno visoko streho vred okoli 20.000 gld. Vezij je v cerkvenem zidovju nad 50, a vidne so le štiri; razun tega ima še podstavek kuple okrog in krog 2 močna obroča. Delali se ravno 4 mesece. Na mestu prejšnjih dveh stranskih svodov nad praznimi lopami na obeh straneh glavnega vhoda imamo sedaj vse podzidano in je na
jedni strani vhod na kor, na drugi pa kerstna kapela. —
Zgoraj omenjeni stavbeni mojster, ki je zidarska dela izgotovil po načertu arhitekta B. Jeblinger-ja iz Linca, oddal je sporazumno s stavbenim odborom mnogo del domačinom. Kleparska dela je izveršil Fr. Dolžan iz Domžal, ključavničarska z vezmi vred M. Kremžar iz Domžal, mizarska J. štuoica z Vira. kamnoseška Vodnik iz Ljubljane in Mežnar iz Ihana, steklarska Klein iz Ljubljane, zlatarska A. Peterlin iz Kamnika; tesarska dela pri zvoniku z ureditvijo zvonov vred pa je stavbeni odbor sam oddal pravemu veščaku J. Verhovniku iz Tunjic, tako tudi popravo orgelj tvrdki „brata Zupan" iz Kamnegorice. Razun tega so domači / upljani marsikaj zaslužili, pa tudi mnogo zvozili in znosili za — Božje plačilo
Bog daj na priprosnjo Marijino in svetih zavet nikov, da bi sedanji in vsi prihodnji rodovi bili vedno zavarovani pred grozno šibo potresa! V ta namen smo napravili dne 27. dec. 1. 181)5 obljubo, katero je poterdil prečastiti knezoškof ordinarijat dne 27. febr. 1896 Vsako leto bo namreč na velikonočni torek procesija k tistemu poljskemu znamenju, kjer se je veršila pervi teden po potresu Božja služba; ondi bodo litanije, od tod se oberne procesija med molitvijo sv. rožnega venca proti župni cerkvi, kjer se opravi sv. maša za župljane.
Razgled po svetu.
Rim. Znani avguštinec oče Pij Mortara, sin židovske rodbine, ki je obiskal pred nekaj leti tudi Ljubljano ter imel cerkveni govor v stolnici in zvečer govor v rokodelskem d<»mu, prišel je nedavno v Rim.
Iz pisma, katero je pisal listu „Grazer Volks-blatttt povzamemo sle leče: „Pred nekaj tedni sem dospel v večno mesto ter se nastanil v naši misijonski hiši. 21. novembra je posvetil kardinal Parochi veliki oltar nove cerkve svete družine. Po obedu, katerega se je vdeležil kardinal, sem imel čast mu predstavljen biti. Ker mi je bilo naročeno pred odhodom poizvedovati o znani Miss-Diani Voon, mi je bilo lahko odgovoriti na 3. vprašanja, katera rni je zastavil cerkveni knez: 1.) Ali resnično biva glasovita pala-distinja Diana Voon? 2.) Ali je pisal Leo Taxil in njegovi tovariši zato, da bi si prislužili s tem denar? 3 ) Ali bode v to svrho določena komisija kdaj rešila to vprašanje? Jaz sem mu kratko odgovoril na ta vprašanja. 1 ) Skoro gotovo je Miss D ana Voon (dognano še ni) izmišljena oseba. 2) Mnogo ni zaupati Taxilu in njegovim tovarišem. 3.) Komisija bo gotoro (a kmalu še ne) rešila vprašanje. S tem odgovorom je bil kardinal zadovoljen."
Proti koncu pisma pravi, da je govoril v Me-ranu z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Elizabeto, ki je jako pobožna in mu je podarila velik dar za misijonsko hišo. V Moden; in Florenci je obiskal svoje židovske sorodnike, ki so — kakor nam poroča — proti njemu jako prijazni, a vendar nima še nikakega upanja, da bi se spreobernili. —
Rim. Laški časopis „Corr. verde" poroča, da se verše pogajanja med Vatikanom in Menelikom, kako bi se dali vstanoviti katoliški misijoni v Etijopiji. Me-nelik je pripravljen dopustiti, da se naselijo katoliški misijonarji, ker upa, da bo z njih pomočjo civiliziral
svojo deželo. Nvečje zapreke ma stavita domači klerus in vpliv Rusije, ki se boji, da bi se jej ne odtujila popolnoma Abesinija, ako dobi katoličanstvo terdno podlago.
Dunaj. Iz Dunaja se nam poročajo jako slabe novice V mesecu septembru je v naši avstrijski metropoli odpadlo od katoliške vere 09 oseb. Največ jih odpade pred pustom ali pred adventom Ako se bo tako naprej godilo, imamo letos >lo odpadnikov. Slabo znamenje za katoliško Avstrijo. Med tem. ko beremo, da se jih vedno več povrača v kai. C-rkev v nekatoliških deželah, zlasti na Angleškem, je pri nas ravno nasprotno Slabi časi!
Iz Jugoslavije. Kmalu prišel bode čas in leto« v kterem bo obhajala ljuba „ZgoJnja Danica" svojo petdesetletnico. Verli ta katoliški slovenski cerkveni časopis je pervi. ki je v tem smislu in slovenskem jeziku začel izhajati v Sloveniji in to takrat, ko je pokrival Slovenijo mrak nebrižnosti za narodno stvar in mili materni jezik. Takrat začela je izhajati lepa rimo katoliška slovenska časopisna „Zgo lnja Danica", ter je razsvitljala cerkveno in slovensko narodno obnebje vsem slojem vernega naroda slovenskega To je živoverni. cerkveni, pravcati slovenski, da pravi Marijini časopis! Pod naslovom in varstvom bre/.ma dežne device Marije — zgodnje danice je ta časopis nepopisljivo veliko dobrega vzbudil, oserčeval deloval in pridobil v večjo slavo Božjo, za pravo katol. vero. v izveličanje neumerlih duš, tu li v «\isni blagor naroda slovenskega. In koliko je ta časopis storil v večje češčenje presv. Rešnjega Telesa, blaž *ne device Marije, sv Jožefa in druzih svetnikov Božjih! Mn >go zapeljanih je pripeljal nazaj na pravo pot. k spravi z Bogom: mnogo jih je vzpjdbuii! k vvrno-pjbož-nemu življenju; mn g t m ubogim dušam je pomagal iz mukapolnega čistišča — vtc . . . Ko bi mogli videti vse te dobre sadove, hvalili bi B »ga. da izhaja ta časopis! In „Zgodnjo Danico" bi spoštovali in /.-lo cenili. Kmalu bode „Zgodnja Danica" stara ">o let. pa je vendar vedno cvetoče mlada in krepka, to pa za to, ker je njena duša in njeno serce verno katoliško in slovensko narodno. Žal. da se nekteriui rZgolnja Danica" dozdeva že prestara, prenavadna, prepri prosta in premalo modčrna. Marši kteri so jo začeli prezirati ter je ne podpirati. Dobrih in slabih slo venskih časopisov nastalo je mnogo v teku petde setih let; toda „Zgodnja Danica" naj bi ostala med njimi še nadalje kot svitla in mila jutranja zvezda — zgodnja danica katoliškega narodi slovenskega. Ne bilo bi potreba novih nabožnih s' -venskih časopisov, pod drugimi naslovi. Naj bi se novo nameravani, pobožni časopisi zjedinili s „Zgodnjo Danico" ; in ta naj bi se povečala in razširila za vse nabožne stroke vseh stališč naroda slovenskega!
Ali bi ne bilo kastno in dostojno, ako bi se ta pervotni nabožni časopis ob svoji slavni petdesetletnici povečal, ali pa priloge dobil in zajedno druge nove časopise v vern<»-cerkvenem in slovensko narodnem smislu nadomestoval. in tako tnnogo več naročnikov, podpornikov in sotrudnikov dobil?! Naj bi ostali pri tem starem cerkveno-slovenskein časopisu in naj bi se množil in spopolnjeval z različno, vedno novo tvarino na polju cerkveno-slovenskem'
Tako bodemo dostojno častili spomin uzor svečenika — duhovnika in rodoljuba slovenskega pokojnega monsignor Luka Jerana, kteri je toliko let
bil vrednik in voditelj ,Zg. Danice". Ohranimo mu spominek s časopisom ,, Zgodnja Danica." kajti ta mu je ljubši, kakor bi mu postavili stotine kame-nitih spominkov! — On, bivši vrednik cerkvenega, tudi evharističnega, marijanskega slovenskega časopisa, prosi gotovo pred prestolom Božjim in blažene device Marije — nebeške Zgodnje Danice — za pro-speh tega lista in za vse njegove podpiratelje, so-trudnike in čitatelje.
Bog daj, sprosi o blažena devica Marija — zgodnja danica in njeni zvesti služabnik Luka Jeran posredovaj pri Božji in naši materi, da bi te pri-proste čertice vzbudile in oserčile za večje zanimanje, razširjanje in podporo pervotnega cerkveno slovenskega časopisa rZgodnje Danice" po vsej Sloveniji in drugodi. koder bijejo verna slovenska serca; kajti po tem časopisu se opravlja velikostni sv. misijon.
Ljuba „Zgodnja Danica" mnogo dobrega si storila: telesno in dušno; mnogo hudega si preprečila ali zaterla; tudi v jugoslovanski Bosni si preje in potem po okupaciji neizrečeno mnogo storila za cerkve in cerkven- dobrodelne naprave v slavo Božjo in v blagor ubozega naroda! Zato ti kličemo iz daljne Bosne. .Živi in deluj še na dalje v razšir janje kraljestva Božjega na zemlji-4!
I. Bratovsko sadove molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec gruden (december* 1896.
• Spis poterjen od sv. Očeta.)
a) Glavni namen Kerščanski poduk.
Nov list. rVenec cerkvenih bratovščin", bo naslov novemu nabožnemu listu, ki bode izhajal je-denkrat na mesec v sncpičih s platnicami, in kterega bode vrival č. g. dr. Frančišek Ušeničnik, špiritu val v Alojzijev išči. Cena mu bode v Ljubljani pri upravništvu (Vodnikove ulice št. 2.) 60 kr. na leto; po pošti pošiljan pa 72 kr. Perva številka bode izšla že pred Božičem.
Kak je namen tega lista in kaj bode obsegal ? Namen je zelo vzvišen in obsegal bode prekoristne reči! — Znano je čitateljem „Danice", 'kako se je obhajal dne oO julija t. 1. pervi evharistični shod v Ljubljani. Takrat so se gospodje posvetovali med seboj, kako bi med Slovenci pospeševali češčenje sv. Rešnjega Telesa. Vsi vneti za vedno večje spoznavanje in češčenje najsv. Zakramenta so rekli: začnimo na čast presv. Rešnjemu Telesu izdajati nov nabožen list — list, ki bodi namenjen našemu pri-prostemu ljudstvu! Glede na to željo, ki se je pojavila pri pervem evbarističnem shodu, sklenil je odbor katol. tiskovnega društva, da začne z novim letom izdajati nov nabožen list, ki bi kolikor mogoče vstre-zal našim potrebam. — Ker se pri shodu niso nič natanjko dogovorili o tem listu, ukrenil je odbor ka toliškega tiskovnega društva stvar tako. da list ne bode pisal samo o sv. R^šnjem Telesu, temveč o vseh bratovščinah, ki so med Slovenci razširjene Zato so mu izbrali ime: „Venec cerkvenih bratovščin u Da se pa nekoliko vstreže želji, izraženi pri evbarističnem shodu, gojil bode list posebno in najpred češčenje presv. Rešnjega Telesa;
poleg tega pa bode prinašal kratke razprave, primerne posameznim bratovščinam; poučeval bode čitatelje o dolžnostih, ki jih imajo kot udje raznih bratovščin ; oziral se bode tudi na cerkven«* leto in zbiral izglede iz življenja svetnikov; vsprejemal bode poročila o napredku bratovščin v posameznih krajih, in novice in dogodke v verskem in cerkvenem življenju v domačih in tujih deželah.
Iz tega spoznamo, kako vzvišen namen ima novi list in kako potrebne reči bode obsegal. Vsaj je znano, da je ravi.o glede posameznih bratovščin, glede dolžnostij, pravic, odpustkov itd. treba pojasnila; treba je, da ljudstvo bolj in bolj uvidi duhovne dobrote bratovščin; zraven pa tudi spozna način opravljanja, da se bo moglo vdeležiti teh dobrot. Z ozirom na vse to „ DanicaJ prav toplo priporoča novi list; razširja naj se med ljudstvom: gosposkim in kmetiškim; iz njega naj zajema naše ljudstvo vedne hrane, vednega ognja za ljubezen do ^zakramenta ljubezni-1 in sploh za kerščansko pobožno življenje!
b) Posebni nameni:
19 » Sv. Vnnibald. liazsvitljenje in krepka volja za rešitev socijalnega vprašanja Zanesljivi posli. Mirna delitev dedščine
20.) Četerta adventna nedelja. Sv. Liberat. bogati sadovi neke škofijske sinode. Večje sočutje in sodelovanje z delom in terpljenjem sv. katoliške Cerkve. Cerkev Jezusovega presv. Serca v Rumeniji.
21.1 Sv. Tomaž. Sv. Cerkev v Indiji »Duhovniki in obhajana«. Vsled obilnih uradnih opravil poterti dušni pastirji.
22) Sv. Flavllan. Še vedno nerešeno šolsko vprašanje-Vestna raba jezika. Vojaški duhovniki.
2li) Sv. Dagobert. Ecuador, nekdanja »republika presv. Serca«. Pogum in odločnost v spreobernjenju mnogih protestantov ki spoznajo zmoto.
24.) Adam ln Eva. Mlade kerščanske občine v Afriki. Severni narodi Odvernitev staropaganskih šeg in navad.
2o.» Bcžič. Spoznanje neprecenljivih dobrot, ktere smo dobili po Kristusu. Najbolj zapuščeni reveži.
II. Bratovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milobtljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, s/ Jožefa, sv. Nikoiaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeijev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešešto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. - V bratovsko molitev na rast N Lj. G. se priporoča nek duhovni gospod za zdravje, če je Božja volja. — Skerbni stariši priporočajo v pobožno molitev svojega sina, ki se malo meni za Boga in cerkev. Naša Ljuba Gospa naj mu pri Jezusovem Sercu sprosi pravo spoznanje in spreobernjenje! — V molitev na čast N Lj. G presv. Serca. sv. Jožtfu in sv. Antonu se priporočate dve osebi, da bi se vernili na pravo pot. — Dalje neka družbinska nadloga. — Neko mesto se prav živo priporoča v gorečo molitev vsem udom bratovščine N L G. presv. Serca za prav gorečega in za dobro vnetega dušnega pastirja. — Dalje neka deklica, ktero zelo muči huda Ijožjastna bolezen in ji nobena zdravila nič ne pomagajo. Ljubi Bog naj jo na priprošnjo Marijino, sv. Jožefa in sv. Valentina reši 4te hude bolezni, ako je Njegova sveta volja!
Zahvale.
Nevarno sem zbolela v glavi in bila previdena s sv. zakramenti za umirajoče V tej nevarnosti začela sem rabiti 1 urško vodo in opravljati devetdnevnico k blaženi lurški Mariji. Takoj mi je odleglo in ozdravela sem. — Naj bo zato veliko milost tisočkrat zahvaljena preblažena Devica! — Vsim bolnikom pa priporočam, naj se v enaki nevarnosti zaupljivo obernejo k lurški Mariji za pomoč.	M. G.
Ljubljana 8 decembra 1896.
Podpisana se priserčno zahvaljujem preblaženi lurški Materi Božji za zadobljeno zdravje. Terpela sem namreč skozi veliko let na hudem serčnem kerču Pred tremi leti pa sem pila v Lurdu z velikim zaupanjem čudodelno vodo in od tedaj dalje se mi ta huda bolezen ni več povernila.
Amalija Kopše, učiteljica v Idriji.
Listek za raznoterosti.
Poziv. Dne 27. januvarija 1*93 je v Ljubljani izdihnil svojo blago dušo za nas Slovence jako zasluženi mož, namreč gosp. Josip Mam, c. kr. profesor. častni kanonik, vitez Franc Josipovega reda in predsednik „Slo venske Matice".
Kaj je bil blagi pokojnik naši slovenski mladini, je nam dobro znano. Marsikateri njegovi nekdanji učenec — sedaj v visokej službi — se ga še hvaležno spominja.
Prav veliko neprecenljivih zaslug si je pokojnik nabral s svojim „Jezičnikom" in kot modri večletni predsednik .Slovenske Matice". Naš sicer revni narod je že marsikateremu zasluženemu možu v znamenje hvaležnosti postavil spominek, in tako je prav!
Tudi 7 marljivemu Marnu bi se spodobilo, da se mu postavi primeren spominek. Morda bi bilo primerno tu v Štangi, kjer je bil rojen dne 18. marca 1832. 1
Premili Slovenci, znanci, prijatelji in učenci blagega pokojnika, ako uterpite v ta namen kaj darovati. blagovolite podpisanemu v Štango pri Litiji do-poslati! Čim več darov se bo nabralo, tem lepši spominek se bo mogel pokojniku omisliti
Dne 28. septembra t 1. so v Štangi v ta namen darovali že 72 gld. sledeči p. n gospodje: Ivan Lavrenčič, dekan 1U gld., Ivan Dobnikar, župnik 10 gld., Josip Pristovv župnik 10 gld , Mihael Saje, župnik 10 gld., Ign. Šalehar. župnik 10 gld., Jernej Zupančič, duhovnik 10 gld. Albin Ilo\vsky, župnik 5 gld.. Ivan Brezovar, kaplan 5 gld., Viktor Koechler, kaplan 1 gld., Jakob Žust, bogoslovec 1 gld.
V Štangi, dne 12. grudna 1896.
Mihael Saj6, župnik.
Imenovanje monsignor Mah niča kerškim škofom so sv. Oče poterdili v posebnem konzistoriju 3 decembra. V škofa bo posvečen beržkone pričetkom meseca februvarija. Pretečeni ponedeljek je bil vspre-jet v avdijenci pri cesarju, da je opravil službeno prisego.
Prezentovan za župnijo Brusnice je č. g Janez Piber, kapelan v Mošnjah.
Nova kapela v knezoškofijski palači je bila blagoslovljena in oltar sv. Družine posvečen. Opravilo ao izveršili prevzv. knezoškof. Kapelico krase prelepa umetnijska dela. slike, kipi in rezbe.
Mons. Jeranova dijaška miza. Za mesec november je bilo plačati dijakom za hrano v ljudski kuhinji 203 gld. 73 kr, za obleko 42 gld 70 kr., za stanovanje in hrano pri zasebnikih 59 gld. 85 kr, za šolske potrebe 6 gld 83 kr., skupaj 313 gld. II kr. — Zimski meseci so, kakor za reveže sploh, tako tudi za uboge dijake najhujši. Zato izrekam iskreno zahvalo vsem blagim dobrotnikom, ki vzlasti v tem času radi podpirajo ubogo mladino, posebe še onim, ki so mi podarili obleke, katera se je prenaredila in prav dobro porabila — Podpiranih je bilo ta mesec 143 dijakov. — Da bo mogoče tako zdatno podpirati šolsko mladino tudi v prihodnje, zato se tudi zana-prej priporočam blagonaklonjenosti plemenitih mladi-noljubov, naj tudi o božičnem času ne pozabijo revnih dijakov.
V Ljubljani 4. decembra 1S96. A. K a lan.
Iz Mengša se nam poroča: Ob misijonih deluje posebno in čudežno milost Božja na serce ljudij. Zato se vneti dušni pastirji radi in zadnji čas kaj pogosto poslužujejo ravno tega pomočka. s kterim prenavljajo notranje življenje svojih vernikov, pobolj-šujejo njihove nravi ter urejujejo njihove dušne zadeve. — Da misijoni dobro vplivajo na ljudstvo, da se jih rado vdeležuje — to je pričal zadnji misijon v frančiškanski cerkvi v Ljubljani; to je pričal tudi misijon v Mengšu 22 novembra je bilo tam prav za prav ponavljanje misijona, ki je bil leta 18*n. Končano je bilo to ponavljanje sv. misijona v nedeljo 29. nov. Vodila sta ga č. gg jezuvita Dol|ak in Vr-hovec z njima lastno gorečnostjo in vstrajnostjo.
Splošno je bilo veselje po celi fari. ko se je razš rila novica o sv. misijonu Rednih spovednikov je bilo Obhajanih je bilo precej če/. 4000 Bog po-verni obilno delo in trud vsern, v pervi versti pa čg. nadžupniku. kteri je kljub svoji boh-hnosti omislil svoji fari sv. misijon; priserčna zahvala oo. misijo narjema in vsein gg. spovednikom: ljudem pa poplačaj Bog njih vstrajnost in gorečnost s tem. da misijonske dobre skepe vedno spolnujejo!
Iz Šmartna pri Litiji se nam poroča, da bodo tam kmalu dobili novo, tjlikanj z.iželjeno cerkev. Že so namreč pričeli v Cerkovniku zemljo odkrivati in ilovko kopati Spomladi bode tam gosp dekan postavil opekarno, kjer se bode žgala za zgradbo po trebna opeka. Posebno veselo je to, kako se cela fara zanimlje za novo cerkev: eni hodijo kopat, drugi vozijo derva, tretji pesek, četerti druge potrebne reči. Delajo pa zato tako pridno, ker vsakdo želi. da bi preje ko mogoče dobili novo cerkev, v kteri bi v nedeljah in praznikih mogli vsaj poklekniti, kar v sedanji ni mogoče Le eno iskreno željo imajo Smar-čani, da bi jim namreč Vsemogočni ohranil velečast. dekana Ivan Lavrenčiča zdravega in čverstega, da bi srečno dokončal, kar je pogumno pričel v večjo čast Božjo!
Gradec bo v prihodnje „srečen" storilo neko društvo brezvercev, ktero se je vstanovilo na sv. Miklavža dan v neki gostilni. Društvo šteje že 38 članov. Vsako nedeljo popoludne se shajajo člani k posvetovanju — kako bi človeško družbo srečno storili brez Boga in sv. Cerkve!
Zoper liberalne časopise in slabe knjige. Zelo se pregreše oni, ki podpirajo liberalne in judovske časopise. S svojim denarjem brusijo orožje, ktero zavdaja
sv. katoliški Cerkvi in veri vedno hujše rane. Kdor je naročen na slabe časopise, ta pomaga hudiču preganjati Kristusa in Njegovo Cerkev. — Veliko jih je tudi, ki dajo take liste v roko celo družini, otrokom. Ne da se popisati, koliko pohujšanja se stori s tem. (Mali šolarček zabavlja prederzno čez svojega škofa, ker bere slab časopis. Op. vred.) Poslušajmo, kaka kazen zadene po besedah sv. Pavla take pohujšlivce lastne družine in lastnih otrok: .Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače ne skerbi, zatajil je vero in je hujši od nevernika." (L Tim. 5. 8.) Ako hočeš imeti mirno vest in da se ti ne bo bati ostre kazni pred pravičnim Sodnikom, bodi zelo previden, kadar si naročaš ali prebiraš časopise! Posebno bodi oprezen. ako se ti kak list usiljuje! Varuj se, da se ne prenagliš: premisli ali je časopis odubravan in priporočen od škofov in duhovnikov, ali ni; ravnaj se potem po besedah, ktere je pred 1800 leti na Božje povelje zapisal sv. Janez: „Ako kdo pride k vam, in vam ne prinese tega (Kristusovega) nauka, ga nikar ne sprejmite v hišo in ga nikar ne pozdravljajte! Zakaj kdor ga pozdravi, stori se deležnega njegovih hudobnih del"4 (II Jan. 10, 11.)	(—č.)
Op vredništva: Znano je, kteri slabi časo pisi se pri nas najbolj razširjajo. 0 „Narodua in „Ro doljubu" že vrabci na strehi pojo, da sta liberalna in protioerkvena perve verste. Pa se izgovarjajo nekteri: „saj drugih rečij ne berem, temveč samo novice/ In ravno te sope gosto najbolj umazane. Če le zve napako in pregreho kakega duhovnika, obesi jo z vidnim veseljem nt „ veliki zvon- češ: taki so duhovniki! Ali ni to umazano in krivično: z napakami posameznikov izpodkopavati spoštovanje dolžno du-hovskemu stanu? Isto ta ko strupena sta socijalno-de-mokratična lista „Delavec" in „Svobod iu Socijalni demnkratje tudi vzvišenega starčka, papeža Leona XIII. ne puste pri miru — kakor ga je v nedeljo. 25. novembra v St. Petru na Krasu pri socija-lističnem shrdu gerdil nek Ktbin Kristan, socijalni demokrat iz Ljubljane. In v tem smislu pišeta „De-laver-- in „Svoboda\ Imaino tudi leposloven, mesečno izhajajoči list „Ljubljanski Zvon", kteri s? studi vsakemu poštenemu človeku — Zadnji čas pa pridno stopa za ..Narodom" in „ RodoljubomJ tudi BUčiteljski Tovariš"*, list namenjen slov. učiteljem. Skoro v vsaki številki daje kako „berco" _klerika-lizmu" t j katoliški Cerkvi, in pa — „klerikalcem" t. j. duhovščini in vsem ki so z njo v zvezi in prijazni. Šunta zlasti učitelje zoper duhovščino; dela na to da bi se odpravil polagoma katekizem iz šol; ob-rekuje jezuvitski red. skratka: popolnoma liberalen je. Kaj bi neki rekel sedanjemu „Učiteljskemu Tova rišu" prejšnji vrednik njegov, ranjki Praprotnik. kterega je na smertni postelji skerbelo za ta list rekoč: „Bog ve. ali bo „Učiteljski Tovariš" os'al na pravem potu, ah ne?" — Zelo liberalne so tudi rNovice", potein wPrinoreca ^Domovina" in drugi
To so nekteri listi, o kterih veljajo zgoraj navedene best-d^ sv. Janeza: „Nikar jih ne pozdravljate: nikar jih ne sprejmite v hišo!"
Eersčasska pokorščina. O opatu Salvinu se pripoveduje. da je vsprejel nekoč 12 novincev v samo stan; vse je ljubil, jednega pa. Marka po imenu, ljubil je še prav posebno, in to zaradi njegove na-
tanjčne ubogljivosti. Ta ljubezen opatova do malega Marka je pa kmalu izbudila nevoščljivost njegovih jednajstih tovarišev. Zato gre Marko sam k opatu in ga prosi, naj njega manj ljubi kot druge . . Sedaj je pa bilo treba nevošljivcem pokazati, da je posebna ljubezen do Marka čisto opravičena. Zato gre opat v spremstvu izkušenih menihov k celicam dvanajsterih novincev in pokliče druzega za drugim po imenu, rekoč: „Brat, pridi ven, potrebujem te!u Pa nobeden ne vboga, dokler ne pridejo do Markove sobice. Komaj je zaklical opat njegovo ime, že stopi iz sobice, da pokaže svojo pokorščino. To pa še ni zadostovalo opatu; c-n stopi s spremstvom v sobico, da vidi. s čim se peča poslušni Marko. Notri najde knjigo, katero je Marko prepisaval, in videl je. da je pustil zadnjo besedo samo na pol doveršeno. da je mogel opata v trenutku vbogati. Tako poslušen je bil torej Marko, da ni skončal n:ti začete besede, ko je začul opatov glas! Tako ubogljiv redovni brat je pač vreden, da g.i predstojnik ceni in ljubi, bolj kot tiste, ki nosijo besedo „pokorščino" v ustih, sicer imajo pa prav malo volje in stanovitnosti, pokorni biti Po pravici so torej rekli menihi opatu: „Naj ti ne bode žal posebne ljubezni do brata Marka; mi sami ne moremo drugače, kakor da ga ljubimo, in sicer bolj ljubimo, kakor nevoščljive njegove tovariše." (Dr. Filip Hamer: „der Rosenkranz." II. zv., str 74.)
Božja kazen. Iz Barcelone na španskem poročajo listi, da je nek delavec pri železnici, ki pelje v Saragozo. najbrže socijalni demokrat ali anarhist, oskrunil kapelo in odbil nos kipu Matere Božje. Kmalu po tem dogodku začel je hudobnemu delavcu otekati nos. dobil je raka in za to boleznijo konečno tudi umeri. Dasi se je tako hudo pregrešil, mu je vendar Bog dal milost, da se je spovedal ter skesano umeri.
Sploh se ne smemo čuditi, da se kaj tacega pripeti v Barceloni; kajti vedeti moramo, da je ravno to mesto pravo gnjezdo anarhistov. Nedavno je zopet zasačila žandarmerija skrivališče, kjer so imeli anarhisti okoli 400 kg dinamita 200 kg smodnika in 100 patronov spravljenih. Skušnja nas uči vedno bolj. da je treba veliko previdnosti in pazljivosti ne samo na Španskem, ampak tudi drugodi.
Dobrotni darovi.
monsitjn. Je r a noro dijaško mizo : Neimenovani 80 k r. — Preč. g prelat dr. J. Kulavic 5 gld. — Neimenovana 1 ^ld. — Prijatelj za fižol 1 gld. — Gosp. Jakob Strupi, beneiicijat na Go-ričici 5 gld. — Ž—ska ljudska šola 1 gld z geslom: »»Reveži revežem.««
Zi sr. Det in str o: »2-ska ljudska šola pošilja 1 gld. s prošnjo, da bi nebeško Dete Jezusček blagoslovilo njeno mladino in učeništvo'«
Za kruhe sr. Antona : Č g. Jožef Pečar, duhovnik v pokoju, 1 krono. — S. K. 1 gld. 50 kr. -
Za Salezijanee: Neimenovani 50 kr.
Za cerker sr. Jožefa v Prjedoru: Pepa 2 gld.
Za cerker sr. Jožefa r Ljubljani: »Moj Jezus, usmiljenje '« 20 gld. -
Listnica vredništva: Obrabljene pisemske »marke« sprejema vredništvo »Danice«. — G J. L. v t. »Nadaljevanje pride prihodnjič na versto. Pa se malo odpo^ite od svojega truda in pridnosti! Fotografija za »Danico«, če bi se posrečila, ne bila bi napačna «
Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.