Ljubljana, nedelja, 28. marca 1948
PoStnina plaćana v gotovini
Leto IX., štev. 75 — Posamezna številka 2 dinarja
UKEDNISTVO LN fiPRAVAi LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. i TELEFON 55-22 DO 55-2S
EOKOPISI SE NE VKACAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
v
(N S E KATN 1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 35-32 3S-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV t-90691-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 15 DIN
G
SILO
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
★
Vse, kar bi moglo razdvajati italijanski narod od narodov Jugoslavije, lahko nrede samo demokratične sile Italiie in narodov Jugoslavije
Izjava maršala Tita zastopstvu italijanskih delavcev in kmetov
Beograd. 26. marca (rb). Predsednik zvezne vlade maršal Tito je sprejel danes dopoldne veliko skupino industrijskih, kulturnih in kmetijskih delavcev iz Itaf je, ki so kot delegati prisostvovali velikemu kulturnemu festivalu italijanske narodne manjšine v Rovinju in nato potovali po naš; državi. Sprejemu so prisostvovali podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, notranji minister Aleksander Rankovič in minister brez resora Milovan Djilas. Ko se je seznanil s člani delegacije, katero sta spremljala predsednik Enotnih sindikatov Jugoslavije Salaj in predseduj-: komiteja za zadružništvo pri zvezni vladi Krsta po-pivcda, je maršal Tito poželel italijan-janskim delavcem dobrodošlico :n jih pozdravil z besedami:
Pozdravljam Vas. dragi prijatelj', in žele! l»i slišati vaše vtise iz Istre. Mislim, da ste se mogli prepričati ne samo v Istri, nego na vsej poti do Beograda 'n v Beogradu, da ima italijanski narod t jugoslovanskih narodih svojega prijatelja, ne pa neprijatelja. kakor hočejo to nekateri prikazovati. Nova Jugoslavija je zasnovala svojo zunanjo politiko v pogledu odnosov do posameznih sosednih držav na popolnoma drugih osnovah, kakor je bil to primer v stari Jugoslaviji. Nova Jugoslavija je že dosedaj dokazala. da želi živeti v najboljših odnosih z vsem: sosednimi naredi, vključujoč v to tudi italijanski narod. Zato se mi vsi veselimo, da ste smatrali za primerno, priti osebno v Jugoslavijo. da vidite mali del, kjer živi italijanski narod skupno z našimi narodi. da vidite, kako živi in da spoznate. kakšen je prav za prav pri nas odnos do 'talijanske narodnosti, do italijanske narodne manjšine. Govorim Vam o tem zaradi tega. ker je danes položaj takšen, da morajo biti demokratično sile v vsak: državi posebej tesno združene in pobijati vsako propagando vojnih hujskačev, vsako propagando. ki bi podpihovala šovinizem v narodih in med narodi. Mi tu v Jugoslaviji spremljamo z velikim zanimanjem napore demokratičnih sil v Italiji, da ustvarijo sebi boljše življenje in onemogočijo tiste reakcionarne
sile, ki ogražajo pravice, neodvisnost in svobodo italijanskega naroda.
Evo v zadnjem času, ko ste bili na potu, se je začela neverjetna podla gonja proti Jugoslaviji. Sami pa Ste se mogli prepričati, da je laž vse ono. kar oni pišejo In pripovedujejo o tem, da je baje vsa jugoslovanska meja zasedena z vojsko, ki samo čaka, da vkoraka v Trst, da je meja načičkana z nekakšnimi VI V2 itd., ki samo čakajo, da izstrele svoje rakete proti Italiji To je samo volivni trik in poskus, da se razširi mržnja italijanskega naroda proti novi Jugoslaviji. da se zavedajo ljudske množice in oslabi Ljudska fronta v Italiji za časa volitev.
Novi in nenavadni volivni trik je tudi tako imenovana izjava ameriške, francoske in britanske vlade o tem, da je treba Trst izročiti Italiji. Niso pomišljali dati tako izjavo kljub temu. da so poleg Sovjetske zveze. Jugoslavije in Italije oni podpisali mirovno pogodbo, za katero so se sporazumele vse države podpisnice, da predstavlja edini način zagotovitve miru v tem .delu Evrope. Uporabili so to zvijačo, upajoč, da bodo na ta način pritisnili na demokratične sile in jim onemogočili. d astmjeno branijo svojo svobodo in neodvisnost in da one. ki so nepoklicani prišli v Italijo, odstranijo iz svoje zemlje. Oni zelo dobro vedo. da se mirovne pogodbe ne morejo enostransko menjati čez noč in bodite prepričani, da ne mislijo iskreno tega, kar govore. To je samo zvijača, da bi prevarili italijansko javnost, da hi prevarili italijanski narod, da bi zmagala reakcija, a ne demokratične sile. Ko smo mi v času, ko pogodba še ni bila podpisana, ko se je šele sestavljala, poskušali, da na zares demokratičen način rešimo vprašanje Trsta, so oni to a priori odklonili in so bili proti temu. Tudi danes so prav tako proti temu. Vse tisto, kar bi moglo razdvajati italijanski narod od narodov Jugoslavije, lahko rešijo samo demokratične sile Italije in narodov nove Jugoslavije in to v bodočnosti, ko bo italijanski narod zares gospodar svoje usode, ko bo sam upravljal svojo državo, brez vsakega varuštva
•in vmešavanja od zunaj. Ne torej ameriška mornarica v italijanskih lukah, ne prazni načrti Marshalla itd., temveč svobodna volja italijanskega naroda lahko reši skupno z narodi Jugoslavije vse probleme, ki bi ovirali njihovo mirno sodelovanje.
V zadnjem času. ’ dragi prijatelji, moramo slišati, kako si razni reakcionarji zapadnih velesil prizadevajo, da bi v tem delu Evrope ustvarili žarišč« nove napadalnosti, da ustvarijo večni nenrir. Toda italijanski narod, — o tem sem globoko prepričan. — želi samo mir in lečenje ran. ki so mu bile zadane v vojni zaradi delovanja protiliudskih režimov Mussolinija in drugih. Še bolj želimo mir mi, ki smo prav posebno izkusili, kaj pomeni vojna, kaj pomeni vojno razdejanje. Narodi Jugoslavije žele z narodom Italije živeti zares v najbolj prijateljskih in najboljših odnosih. Ko se hoste vrnili, izročite to sporočilo naših narodov demokratičnim silam in vsemu italijanskemu narodu. Recite jim. da narodi Jugoslavije žele samo mir in naj italijanski narod ne verjame nobeni propagandi, nobenim pripovedkam, nobenim klevetam. — Med narodi Jugoslavije in narodom Italije, ki bodo morali večno živeti’ drug ob drugem, ne more biti nobenih nesporazumov, če bodo oni sami odstranili vse. kar ovira njihovo sodelovanje. Recite jim še to. da bodo narodi Jugoslavije vedno pripravljeni, reševati na najbolj prijateljski natri vsa vprašanja, ki bi se mogla pojaviti med obema državama in ki bi mogla ovirati njihov pravilni in mirni razvoj, v prijateljstvu in sodelovanju med narodi obeh držav. Naša želja je, da ve to ves italijanski narod.
Naj živi prijateljsko sodelovanje med narodi Italije in Jugoslavije!
Za zmago demokracije v Italiji!
Maršalove besede so napravile na vse prisotne globok vtis in italijanski gostje so jih sprejeli z dolgotrajni fr odobravanjem. V krajših govorih so se zahvalili maršalu zastopniki italijanskih kmetijskih, kulturnih in industrijskih delavcev nakar je ostal maršal z njimi v daljšem prijateljskem razgovoru.
Italijanski delavci preprečujejo izzivalna Verovanja proti Jugoslaviji
Rim. 26. marca. (Tanjug) V mnogih italijanskih mestih je zadnje dni poskušala De Gasperijeva stranka organizirati protijugoslovanske manifestacije. da bi izkoristila predlog zapadnih velesil o tržaškem vprašanju kot po-VGd za šovinistično spodbujanje: množe k izzivanju proti Jugoslaviji.
Na zborovanjih nastopajo fašistični govorniki z izzivalnimi zahtevami, da naj se Italiji vrne ne samo Trst, marveč tudi Zadar in pulj. Posebno aktivnost kažejo na izzivalnih zborovanjih pripadniki vatikanske organizacije »Katoliška akcija«. Italijanski delavci, ki so spregledali prav; smoter imperialističnih spletk, razbijajo zborovanja krščanskodemokralskih in vatikanskih izzivalcev. V mestu Brescia to delavci preprečili protijugoslovanska zborovanja, ob včerajšnji komemoraciji za padlimi antifašisti pa je velikanska množica ljudstva nosila po Rimu transparente z napisi: »Hočemo, da se tržaško vprašanje reši s^ prijateljskimi pogajanji z Jugoslavijo! Samo demokratična vlada se lahko pogaja o Trstu!«
Jugoslovanska protestna nota glas prijateljstva in miru
Pdm, 26. marca. Italijanski časopisi, ki so danes po večdnevni stavki grafičarjev zopet izšli, so objavili na prvih straneh protestno noto jugoslovanske vlade in izjavo ministra Simiča v zvezi s predlogom treh zahodnih velesil, naj se Trst izroči Italiji. Demokratični tisk z zadovoljstvom poudarja, da odgovor jugoslovanske vlade na jasen in nedvoumen način opozarja na prave cilje ameriških imperialistov in ugotavlja. da predlog o Trstu nikakor ne bo utrdil miru v svetu.
„Unita“ ugotavlja, da je jugoslovanska protestna nota glas prijateljstva in miru, hkrati pa maiiranje manevrov vojnih hujskačev.
Glasilo socialistic, stranke „Avanti“ pozdravlja pripravljenost jugoslovanske vlade, da se pogaja z Italijo o tržaškem vprašanju in ugotavlja, da je življenje m uspevanje Trsta zagotovljeno le, če bo to važno pristanišče naravni izhod na morje za države vzhodne Evrope in Podonavja. .Mirovno pogodbo je mogoče spremeniii samo na temelju sporazumnega in miroljubnega sodelovanja v interesu miru in plodnega prijateljstva med narodi teh držav, nikakor pa ne na predlog zahodnih sil. ki preveč zaudarja po smodniku in po nizkotnih predvoliv-nih mahinacijah.
Tudi „Republics“ poudarja, da jugoslovanska nota odkriva izključ-
no propagandni pomen tega najnovejšega manevra zahodnih imperialistov. To je odkrito angleškoame-riško vmešavanje v parlamentarne volitve v Italiji.
Stavkovno gibanje po vsej Italiji
Rim. 26. marca. (Tanjug) V pokrajinah Firenze, Reggio Emilia, Ferrara in Cagliari stavkajo trgovski pomočniki, ki zahtevajo priznanje delavskih komisij in ustavitev množičnega odpuščanja delavcev, novo delovno pogodbo in izvajanje socialnega zavarovanja. Stavka trgovskih pomočnikov se je razširila danes tudi na Rim, zaradi česar so vse prodajalne v mestu zaprte, razen lekarn in trgovin z ži-
Bukarešta.	27. marca. (Tanjug)
Predsednik vlade dr. Groza je dal romunski novinarski _ agenciji Ager-press naslednjo izjavo o volivni kampanji in novi ustavi Romunske ljudske republike:
Delovne množice romunskega ljudstva so se v preteklih 3 letih prepričale, da demokratične sile izpolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzele do ljudstva, in zato romunsko ljudstvo podpira fronto ljudske demokracije in njene kandidate za bližnje volitve. Romunski kmetje so sprejeli z velikim navdušenjem načrt o novi ustavi, ker je uzakonil pravico kmetov do zemlje. Fronta ljudske demokracije se bori za razmah kmečkega gospodarstva in modernizacijo kmetijstva. Kmetje tudi dobivajo cenene in dolgoročne kredite. davki so znižani in dana je možnost, da jih liudje plačujejo^ v obrokih. To so ukrepi, ki so jih kmetje sprejeli z zadovoljstvom in so se zaradi tega še bolj povezali _z bojem delavskega razreda ter se pridružili delu za utrjevanje naše mlade ljudske republike.
Vlada ljudske demokracije, v kateri so vsi zastopani, jamči za blagostanje in mir romunskega ljudstva.
8,416.061 volivnih upravičencev v Romuniji
Bukarešta. 27. marca. (Tanjug) Notranji minister romunske ljudske republike Teohar.i Giorglescu je priredil včeiraj tiskovno konferenco, na
vili. Namesto da bi vlada -izpolnila zahteve stavkajočih, je poslala proti stavkajočim v Rimu oborožene policijske oddelke, ki so surovo napadli protestni sprevod stavkujočih ter izvršili vrsto aretacij.
Stavkaškemu gibanju trgovskih pomočnikov so se pridružili včeraj tudi delavci tiskovnega urada pri predsedstvu vlade, ki so tudi stopili v splošno stavko v znamenje protesta, ker ni hotela vlada urediti položaja nameščencev v tiskovnih uradih.
Tudi pokrajinska zveza delavcev in nameščencev za socialno pomoč je razglasila splošno stavko, zahtevajoč, naj uprava urada izpolni Svoje obveznosti do delavcev.
Zveza delavcev industrije plina j‘e danes zagrozila, da bo razglasila splošno stavko v vsej državi, a ko ne bodo industrijci takoj sprejeli delavskih zahtev o gospodarskem izboljšanju življenja.
kateri je opozoril, da je za volitve v veliko ustavodajno skupščino vpisanih v volivne sezname 8-416.061 oseb. Za 414 poslanskih mest, ki jih bo imela ustavodajna skupščina, je postavljenih nad 1100 kandidatov.
Popolna svoboda v volivni kampanji in sprejem nove ustave sta vzbudila zanimanje ljudstva tudi v najbolj oddaljenih krajih države. Na drugi strani so imele vse stranke in politične organizacije popolno svobodo in vse možnosti za sestavo kandidatnih list.
Nekateri sovražni elementi in agenti tujega imperializma so skušali z vsemi sredstvi preprečiti svobodne volitve, toda naše ljudstvo je v kali zadušilo vsak poskus ogrožanja svobode in pravic, ki jih je izvojevalo s tolikimi žrtvami.
Petrolejski delavci Ploestija pričakujejo volitve v ustavodajno skupščino v borbi za dosego predvojno proizvodnje. Delavci in inženirji pred kratkim podržavljene največje petrolejske čistilnice »Astra Romana« so dvignili desetdnevno proizvodnjo za 160 ton petroleja. Z zajetjem 30 novih petrolejskih izvirov bodo dosegli predvojno proizvodno zmogljivost. Nad 2400 delavcev je izvršilo vsa popravila na napravah, s katerimi je mogoče predelati 300 vagonov surove nafte dnevno. Po odstranitvi predstavnikov an-gloameriškega kapitala iz uprave družbe so delavci začeli s čistko med podkupljivimi uradniki in inženirji, ki so namerno sabotirali proizvodnjo in po navodilih svojih gospodarjev skušali razbiti enotnost delavskih sindikatov.
Vlada l]udske demokracije v Romuniji jamči za mir i» blagostanje ljudstva
Slava narodnima herojema Ivanu Milntinovičn
in Ivu-Loli Riariu!
Beograd, 27. marca. Skozi dvorano, v kateri sta na odru krsti s po. smrtnimi ostanki narodnih herojev Ivana Milutinoviča in Ive-Lole Ribarja, so se ves dan pomikale množice Ljudske mladine in delovnih Beograjčanov, ki so izražali svoje globoko spoštovanje do padlih narodnih herojev in prvoborcev v osvobodilni vojni naših narodov. Dolge povorke delavcev in nameščencev beograjskih ustanov in podjetij, vajencev v gospodarstvu, srednješolska in študentska mladina in člani množičnih organizacij, so se v globokem molku pomikali po dvorani Centralnega doma Jugoslovanske armade in polagali vence in šopke svežega cvetja.
Ob 13.30 je krenil izpred Doma Jugoslovanske armade veličasten sprevod proti Iialemegdanu, kjer so položili v skupno grobnico posmrtne ostanke narodnih herojev Ivana Milutinoviča in Iva Lole Ribara. Ogromne mno. žice so na vsej poti izkazovale čast herojema, ki sta dala življenje za lepšo bodočnost delovnega ljudstva in svoje domovine.
Narodni heroj Ivan Milutinovič
Ivan Milutinovič se je rodil 27. sep-iembra 1901. lefa v vasi Cerovicah (Stijena Piperska) v iiiograjskem okraju v Črni gori. Osnovno šolo je končal v fej vasi, gimnazijo največji del v Podgorici, osmi razred in maturo pa v Beogradu.
Po rodu iz siromašne kmečke družine je že v zgodnjih lelih svoje mladosii občutil vso težo kmečkega življenja, pridobi! si ie plemenito ljubezen do ljudstva in delovnih ljudi, jim osial zvest vse življenje in posvetil vse svoje življenje borbi za njihovo osvoboditev.
Ko je stopil v politično življenje, je bil star nekaj nad 20 let. To je bilo v času budnih dni, ki so sledili letu 1918., v času naraščanja demokratičnega gibanja v komaj osnovani lugoslaviji. Velika oktobrska socialistična revolucija, prva imperialistična vojna in njene posledice, nezadovoljstvo delovnih in kmečkih množic s svojim položajem in z za-tiralno politiko velikoskrbskih upraviteljev so izzvale v Jugoslaviji valove osvobodilnega gibanja. Črnogorsko ljudstvo, nacionalno tlačeno, je iskalo nove osnove svojega političnega življenja in pota k uresničenju svojega demokratičnega razvoja. Ivan Milutinovič je spadal v tem času v oni majhni krog črnogorskih intelektualcev, ki so kljub »Obznani« in terorju lažnih demokratičnih režimov ostali zvesti svojemu ljudstvu in se orientirali zelo naglo k novim družbenim silam, ko so spoznah v borbi delavskega razreda Jugoslavije in razvijanju nocionalno-osvobodiinih gibanj edino pot k ustvaritvi svobodne demokratične Jugoslavije enakopravnih narodov.
V	teh letih se je idejno približal marksizmu, kar ga je naglo vodilo k politični aktivnosti v vrstah delavskega gibanja, tako da je leta 1923. postal član Komunistične partije Jugoslavije.
Živahen po duhu in naravi, nenavadno temperamenten, odločen in pravičen, pristopen in enostaven, a obenem resen kakor vsi resnično veliki liudje se ie kot dijak pravne fakultete naglo izkazal s svoiim delom in svojo borbenostjo v beograjski univerzi ter postal eden izmed vidnih vodiieljev mladine.
V	času, ko je Aleksandrova klika pripravljala šesiojanuarsko diktaturo in dušila poslednje ostanke demokratičnih svoboščin, je zbiral Ivan Milutinovič napredno dijaško mladino beograjske univerze okoli Udruženja marksistov, ki mu in načeloval. Čeprav občutljivega zdravja in v težkih gmotnih življenskih okoliščinah, ki so ga prisilele, da ie poiskal zaposlitev kot dnevničar v uradu za zavarovnaje delavcev, ni razvijal partijskega dela samo v beograjski univerzi, temveč tudi med delavci, v sindikatih usnjarjev in mizarjev, razširjal med niim ilegalno komunistično literaturo, ustvarjal partijsko organizacijo ter organiziral akcije za zboljšanje njihovega položaja.
Poleg dolžnosti voditelja mladine v beograjski univerzi je opravljal tudi posle člana beograjskega vodstva Rdeče pomoči in živel čimdalje bolj življenje revolucionarja’ - profesionalca, za kafernga ie revolucionarna delavnost nad vse. Že tedaj ga je smatrala beograjska policija kot enega izmed vodilnih komunistov in ga leta 1928. aretirala, po mučenju v policijskih zaporih pa je bil po zakonu o zaščiti države obsojen na šest mesecev zapora.
Po prihodu iz zapora se je lotil s še večjo vnemo pariijsko-poliiičnega dela in pripravljal množice na težke dogodke, ki so se mogli pričakovati. Sestojanuarska vojaško-monarhisti-čna diktatura, ki je pomenila preokret in ki je utirala pot vrsti reakcionarnim fašistično razpoloženim in izdajalskim režimom, se je predvsem vrgla na Partijo in ji zadala težke udarce. Leta 1929. se ie beograjski policiji posrečilo, da je med mnogimi borci za svobodo aretirala tudi Ivana Milutinoviča, ki je bil obsojen na sedem let težke ječe. Presedel je v Sremski Mitroviči in Lepoglavi celih devet let, ker je bil naknadno obsojen še na dve leti.
Leta ječe za Ivana Milutinoviča niso bila samo leta mučenja, kakor so jih zamišljali reakcionarni upravitelji, temveč tudi šola z ogromnimi izkušnjami.
V	ječi je študiral marksizemdeninizem in spremljal razvoj političnega življe* nja doma in po svetu, obenem pa vzdrževal stike z mnogo širšim krogom tovarišev iz vse države, kar mu v ilegalnem delu na svobodi ni bilo mo* goče. Ivan Milutinovič je idejno in politično rasel iz leta v leto, jeklenil se moralnoi razširjal svojo kulturo in krepil svojega duha. Mnogo sinov naše domovine je izšlo iz jetnišnic, v katerih je bil tov. Ivan Milutinovič, mno* go jih je v njem našlo tamkaj tovariša in učitelja. V teh letih, ki so bila za mnoge leta težkih preizkušenj, je Ivan Milutinovič izoblikoval svoi lik neutrud* nega, drznega, odločnega revolucionarja, ki je neomajno stal za svojo Partijo, pripravljen, da da zanjo vse svoje živ* ljenje. Leta 1938., ko se ie kovala za» rota proti ljudstvu in pripravljalo izdajstvo Jugoslavije nemško*fašističnim imperialistom, je prišel iz zapora ter takoj nadaljeval delo v Partiji. V tem usodnem času je tov. Tito našel v Iva* nu Milutinoviču enega izmed na.izve» siejših in najboljših delavcev v boju za okrepitev Partije in konsolidiranje njenih vrst. Leta 1938. je postal član državnega vodstva KPJ, a leta 1939 član Centralnega komiteja KPJ. ki je že takrat s tov. Titom na čelu podvzemal vse potrebne ukrepe za mobilizacijo naiširših ljudskih množic v pričakova* nju dogodkov, ki so že nastopali. Med tem ga je Cvetkovičeva-Mačkova vlada ponovno aretirala in ga s prvimi inter* niranci poslala v koncentracijsko tabo* rišče v Bileču, kjer ie ostal do njegove razpustitve v maju 1940.
Kot član Centralnega komiteja KPJ je prisostoval zgodovinski V. partijski konferenci v Zagrebu, na kateri so bili sprejeti usodni sklepi glede nadaljnje borbe za osvoboditev dežele in je bilo soglasno izrečena priznanje in popolno zaupanje vodstvu. Na tej konferenci je bil Ivan Milutinovič izvoljen za člana Polit-biroja Centralnega komiteja KPJ-
V	pripravljanju osvobodilne borbe je Jvan Milutinovič najbolj aktivno sode* loval. Prisostoval je zgodovinski seji Centralnega komiteia KPJ 4. junija 1941. leta v Beogradu, na kateri je bil sprejet sklep za oboroženo vstajo, ki ie obeležila ves nadaljnji razvoj Jugo» slavije. Imenovan je bil za člana Vrhovnega štaba NOV in POJ, kar je ostal do svoje smrti kot eden izmed najbolj» ših in najožjih sodelavcev tov. Tita.
Ime Ivana Milutinoviča je najtesneje povezano z vsem potekom in razvojem naše osvobodilne borbe ter z razvojem in delom Komunistične partije. Kot član Vrhovnega štaba in Politbiroja Centralnega komiteja KPJ je izvrševal najboli odgovorne naloge na političnem, organizacijskem in vojaškem polju v mnogih krajih naše domovine. Leta 1941., ko ie bilo treba organizirati partizanske odrede v zahodni Srbiji, je pre* šel iz Beograda na osvobojeno področ» je. Prisostvoval ie posvetovanju vodilnih vojaško»političnih voditeljev Jugo» slavije v Stolicah, bi! nekaj časa v osvo* bojenem Užicu, zatem pa prešel v Črno goro. kjer ie kot delegat Vrhovnega štaba vodi! boje partizanskih enot in pomagal glavnemu štabu za Črno goro-Roko in Sandžak ori vodstvu in sno* vanju vojske. Ivan Milutinovič je ogrom* no pripomogel, da so se ljudskim množicam v Črni gori pojasnili pravi cilji naše osvobodilne borbe ter da se ie pravilno izvajala smer našega vrhovnega voiaško»po1itičnega vodstva v vseh enotah voiske in v vseh vodilnih zastopstvih. Ostroška skupščina ie bila meseca februaria 1942 sklicana na no» hudo in z naivečjimi napori Ivana Milutinoviča. da bi se ustvarila čim širša in čim krepkeiša fronta za boj proti oku* nntorju in četniškemu izdaialstvu.
Po tretji ofenzivi je Ivan Milutinovič sel po slavni oot: naših proletarskih enot preko Bosne, Črne gore do
Narodni heroj Ivo “ Lola Rihar
Ivo Lola Ribar se je rodi! 25. aprila
1916.	leta v Zagrebu. Odrasel je v napredni demokratični družini. Že v rani mladosti si je pridobil široko kulturo in družabnost v odnosih z ljudmi. Osnovno šolo in gimnazijo je študiral v Beogradu in se je med vsem svojim šolanjem prizadeval, da bi razširil svoje znanje. Študiral je Nadaljevanje na 2. strani
Bosanske krajine. V tem času je predvsem pokazal svoje organizatorske sposobnosti pri ustvarjanju prvih organov ljudske oblasti. Ko je okrepitev oblasti in ustvarjanje njenih višjih organov postalo eno izmed najvažnejših vprašanj za nadaljnji razvoj osvobodilne borbe, je postal eden izmed najzaslužnejših organizatorjev ljudske oblasti v naš: državi. Sodeloval je pri organiziranju AVNOJ-a, na čigar prvem zasedanju je bil izvoljen za člana njegovega izvršnega odbora, ki ga je dejansko tudi vodil. Organiziral in vodil je volitve v organe ljudske oblasti v Bosanski-kra-jini, sklical posvetovanje voditeljev ljudske oblasti v Bosanskem Petrovcu, ki je bilo velike važnosti za sklepanje o nadaljnjem delu in organizacijo ljudskih odborov. Posebnega pomena je bila njegova delavnost po peti ofenzivi v črni gori. kjer je v posebno težkih okoliščinah delal za okrepitev ljudske oblasti in ustanovitev novih partizanskih odredov. Končno je leta 1945 sodeloval na zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, kjer je bil izvoljen za člana njegovega predsednišna, neposredno za tem pa je bil imenovan za poverjenika trgovine in industrije v Nacionalnem komiteju osvobojenja Jugoslavije, prvo narodno vlado.
Med osvobodilno vojno je Ivan Milutinovič postal eden izmed najbolj značilnih voditeljev nove Jugoslavije. Bil je do konca življenja najtesneje povezan z vsemi zmagovitimi pridobitvami našega osvobodilnega gibanja, ki mu je posvetil kot neutruden delavec vse svoje moči in sposobnosti. Kot član Prezidija AVNOJ-a je prisostvoval III zasedanju pokrajinskega Antifašističnega sveta narodnega osvobojenja Hrvatske, II. zasedanju črnogorske Antifašistične skupščine, organiziral oblast v osvobojenem Banatu ter pomagal federalnim vodstvom pri krepitvi "oblasti in jih pripravljal za naloge, ki so jih čakale za končno osvoboditev države.
Tega osvobojenja Tvan Milutinovič ni dočakal. Prav takrat, ko je hitel v osvobojeni Beograd, da bi se z novo močjo loti! izgraditve naše države, je padel v bližini Beograda 50. oktobra
1944.	leta, ko se je vozil preko Donave z ladjico, ki je naletela na sovražnikovo mino.
Smrt Ivana Milutinoviča je bolestno odjeknila v vsej naši državi, ki je prav one dni doživljala najbolj vesele trenutke. Bila je hud udarec za narode Jugoslavije, za vse delovne ljudi in za Partijo.
Življenje Ivana Milutinoviča je bilo prežeto z brezmejno l jubezni jo do delovnega ljudstva, junaštvom ;n nezlomljivo doslednostjo v boju za boljše življenje ljudi. Osvoboditev svoje domovine in delovnega ljudstva. boj za uresničenje visokih idealov Partije, boj za uresničenje socializma so bili smisel njegovega življenja. Ivan Milutinovič je živel ves vdan tem ciljem
Domovina je visoko cenila zasluge Ivana Milutinoviča. Za svoje zasluge je bil s prvim ukazom Vrhovnega štaba leta 1945 imenovan za general-lajinanfa z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ pa odlikovan z redom Narodnega heroja. Prav tako je bil odlikovan z visokimi sovjetskimi odlikovanji in z albanskim redom Narodnega heroja.
Min.la so tri cela lefa in pol po smrti Ivana Milutinoviča, ki pa še .nadalje živi življenje herojev, ki ne umro in se ne pozabljajo.
Slava zvestemu sinu Komunistične partije, slavnemu borcu za svobodo ljudstva, narodnemu heroju Ivanu Milutinoviču!
Romunsko ljudstvo voli
Na vsem ozemlju Češkoslovaške bodo začela
Potem, ko je romunsko ljudstvo s pomočjo Sovjetske armade osvobodilo svojo državo hitlerjevskih zasužnje* valcev, je vzelo oblast v svoje roke. Utrjevalo jo je v odločni borbi z reakcionarnimi klikami, s plačana tujega imperializma, ki so iz Romunije hoteli ponovno ustvariti zlato jamo tujega kapitala, obenem pa napadalno opori* šče, predvsem proti Sovjetski zvezi in drugim državam z demokratično ure* ditvijo.
Z obsodbo Maniua in drugih izda* jalskih voditeljev nacionalzaranistične stranke ter z odstranitvijo Tatarescu* jeve skupine iz organov državne ob* lasti je romunsko ljudstvo prekrižalo načrte tujih imperialistov in njihovih domačih plačancev, ki so pripravljali državljansko vojno in hoteli izzvati oboroženo intervencijo od zunaj. Tako je izvojevalo odločilno zmago proti notranjim in zunanjim sovražnikom.
Nujna posledica sprememb v držav* nem in družbenem življenju romunske* ga ljudstva je bila proglasitev Romu* nije za ljudsko republiko, ki so jo pozdravile ne samo romunske, pač pa tudi demokratične množice drugih dr* žav kot novo poroštvo za okrepitev tabora demokratičnih držav.
Ko so bile tako odstranjene zapreke za uspešno demokratizacijo države in so ti uspehi v borbi proti reakcionar* nim silam utrdili fronto romunske de* mokracije, je romunsko ljudstvo pričelo borbo za nove politične, gospodarske in kulturne uspehe. Posebno pomemb* na za nadaljnji razvoj demokracije v državi je bila novo ustanovljena enotna delavska stranka, ki je prevzela velike naloge ne samo v političnem — za trdnejšo zvezo z enotno kmečko stranko in delovno inteligenco — pač pa zlasti v zaostalem gospodarskem in kulturnem življenju, ki je posledica za* sužnjevalne politike reakcionarnih re* žimov in njihovih imperialističnih go* spodarjev.
V tem, ko je delovno ljudstvo Ro* munije z novim delovnim letom nada* Ijevalo delo, ki spreminia zaostalo Ro* munijo v napredno industrijsko raz* vito državo, sta Fronta ljudske demo* kracije in ljudska skupščina dali ljudstvu v razpravo načrt za novo ustavo in razpisali volitve v ustavo* dajno skupščino. Načrt zajema vse glo* boke spremembe družbenega in politic* nega življenja romunskega ljudstva, jih uzakonja in daje možnost za nadaljnjo poglobitev. Državna oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, ki iz* bira svoje predstavnike s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem. Med drugim predvideva načrt za ustavo, da so vsa bogastva Romunije last ljud* stva. To ima vsekakor ogromen pomen za napredek gospodarstva, sai so tuji kapitalisti imeli v rokah 91 °!« petro* lejske industrije, 74 "/o Industrije pre* delanih kovin, 71 °h> kemične, vso slad* komo industrijo itd. ter z domačimi lastniki vred izkoriščali delovno ljud* stvo.
Po vsej Romuniji se je ljudstvo ude* leževalo živahnih razprav o načrtu nove ustave, poleg teza pa se priprav* Ijalo na volitve. Svoje kandidatne li* s tine so vložile Fronta ljudske demo* kracije. liberalna stranka in zaranistič* na demokratska stranka. Ogromna večina romunskega ljudstva se je združila v fronti liudske demokracije, dočim so se maloštevilni predstavniki buržoazije in velikih kapita’rstov zbrali v Bežannvi liberalni, bivši Tartarescu-jevi stranki.
Danes bo torel romunsko ljudstvo, združeno v Fronti ljudske demokracije, svobodno izreklo svojo volio za utr* ditev že priborjenih pridobitev in za nadaljnjo demokratično okrepitev sv'o* je države. Tako se bo ob nesebični pomoči Sovjetske zveze, ob živahnih medsebojnih stikih z državami, z de* mohratično ureditvijo, Romunija raz* vila v enega izmed močnih stebrov de* mokracije v vzhodni Evropi in nepre* magljivo zapreko zasužnjevalnih im* perialističnih teženj.
Ogromni napredek v demokratiza* ciji — ne samo v Romuniji, pač pa že tudi v drugih državah vzhodne Evrope — je ostro nasprotje nasilni in zasuž* njevalni politiki ameriških imperialistov in njim podložnih vladaiočih krogov v Evropi. Preko 'prijateljev svojih idei* De Gaullea. Bitima. Saragata. Schti* macherju, Bevina, Caldarisa in drugih poskušajo doseči svoje namene — raz* biti mir in zavladati v svetu. Pod ob* rabljenimi frazami o »obrambi pred komunizmom<* vzdržujejo krvavo na* S’lje v Grčih, podpiralo fašistične in druge reakcionarne elemente v Italiji,
poslovati ljudska sodišča
Ustavodajna skupščina sprejela zakon, ki znova uveljavlja odlok o čistki
Praga, 27. marca. (Tanjug) Ustavodajna narodna skupščina je sprejela zakon, ki znova uveljavlja odlok o čistki. Na vsem ozemlju bodo začela poslovati ljudska sodišča. Zakon bo prenehal veljati 31. decembra 1948. Do tega roka mora biti končan pregled vseh nepravilnih obsodb in onih primerov, ko je bil postopek ustavljen. Pregledane bodo tudi vse one obsodbe, v katerih je bila izrečena visoka kazen, kar se je običajno zgodilo, če je šlo za gmotno šibke uslužbence.
Pravosodni minister dr. Čepička je poudaril, da je treba pravično kaznovati vse, ki so s svojim delom ogrožal-' fizični obstoj ljudstva. Čistko so namenoma sabotirali prejšnji pravosodni minister in njegovi uslužbenci, ki bi morali očistiti ljudstvo izdajalcev in sodelavcev okupatorja. Navadne državljane so mnogo ostreje kaznovali kakor bogataše in ljudi iz višfh družbenih slojev. V ljudska sodišča so volili osebe, ki so podpirale obtožence, namesto, da bi jih obsodile. Od 132.500
obtožb, vloženih pri državnih zastopstvih, so ljudska sodišča izrekla sodbo samo v 21.340 primerih.
Minister dr. čepička je nato navedel primere, kako so onemogočali čistko, in dejal, da je delo pravosodnega ministrstva in ljudskih sodišč unič'lo med ljudstvom zaupanje v pravičnost in organe pravosodnega ministrstva. Nujnost, da bo ljudstvo zopet zaupalo v ljudsko-demokratični red, zahteva izdajo zakona o obnovi čistke. Reakcija v Češkoslovaški in inozemstvu je ščitila okupatorjeve sodelavce, ker jih ie smatrala za nosilce nove izdaje, kr' naj bi spravila v nevarnost samostojnost Češkoslovaške.
Imunitetni odbor narodne skupščine je prijavil sodišču bivšega ministra pošt dr. Hala. ki je skupaj z b:všim ministrom dr. šramekom hotel pobegniti v inozemstvo. Dr. Šramek je že preje sam odložil poslanski mandat. Pokrajinska kriminalna polidja je izročila državnemu pravdništvu v Pragi na temelju zakona o zaščiti države
obtožnico proti bivšemu zdravstvenemu ministm dr. Prohazki in njegovi ženi in še proti nekaterim drugim osebam. Proiiazka je v začetku marca skupaj z družino pobegnil v zahodno Nemčijo.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta so odobrili načrt zakona o splošni ’n enotni šolski izobrazbi vseh državljanov. Mladina bo, ne oziraje se na poreklo, materialne možnosti in versko pripadnost, pričela s šolanjem v otroških zabav:ščih (otroci od 3 do 6 let) ki jih bo obiskovala do osnovne šole. Srednja šola je enotna in bo nadomestila sedanje meščanske šole in nižje razrede gimnazije. Tretja stopnja šol so strokovne šole in gimnazrje.
Na predlog ministra financ dr. Do-lanskega je vlada izpremenila zakon o bankah. Po novem zakonu sta od 1. januarja 1948 na ozemlju Češkoslovaške še dve banki: Ena v Pragi, druga v Bratislavi. Njuno področje bo nacionalizirani in zasebni 6ektor.
Uspešni napadi Markasovih čet
Ivo - Lola Ribar
(Nadaljevanje s 1. strani)
Atene. 26. marca. Agencija Elefteri Elada poroča o operacijah demokratične armade v Egejski Makedoniji, Traciji jn na Peloponezu. Enote demokratične armade so 14. marca napadle orožnike in člane monarhofa-šistične hrambe v vasi. Sovražnik je imel 20 mrtvih in 13 ranjenih. Zaplenili smo 20 puškomitraljezev, 13 pušk, 3500 nabojev, mnogo oblačil, hrane in drugega materiala.
Med 21. in 22. marcem so enote demokratične armade napadale na več sektorjih pri Lerinu in okolici. Mo-narhofašist: so med umikanjem zašli na minsko polje, ki so ga pripravili diverzanti demokratične armade. Sovražnik je imel 49 mrtvih in 47 ranje-
nih, 8 kamionov z vojaki vred pa je zletelo v zrak.
22.	marca so enote demokratične armade napadle monarhofašiste pri vasi Kalohora, pri mestu Flamos in na vrhovih Retas, Raconi in Prilo Nero. V teh borbah so imeli monarhofa-šisti 53 mrtvih in 42 ranjenih. Zaplenili smo 2 radijski postaji, dva puško-mitraljeza tipa »Brent« in 12.000 nabojev, mnogo pušk, ročnih bomb in drugega materiala.
Od 5. do 20. marca so diverzantski odredi demokratične armade po Egejski Makedoniji, Traciji in Peloponezu uničili več vojaških kamionov in močno poškodovali progi Plina—Klistoni-
Proti preganjanju naprednih novinarjev
Ženeva. 26 '«area. (Tanjug) Na mednarodni konferenci za svobodo tiska in obveščanja je dala jugoslovanska delegacija tole izjavo:
»Vlada FLRJ je z zadovoljstvom sprejela predlog za sklicanje mednarodne konference za svobodo tiska in obveščanje, ker smatra, da v današnjem stanju mednarodnih odnosov že sama sprožitev javne razprave o svobodi, pravicah in nalogah tiska in drugih organov obveščanja lahko samo koristi boljšemu mednarodnemu razumevanju in izboljšanju odnosov med narodi. Jugoslovanska delegacija upa, da bo razprava na tej konferenci plodna in da bo imela pozitivne uspehe. Miroljubni narodi sveta pričakujejo od konference konkretnega sklepa, čigar izvajanje bo prispevalo k odstranitvi vseh škodljivih pojavov na področju tiska in obveščanja, izboljšalo prijateljske odnose med narod.: ter utrdilo mir na svetu.
Jugoslovanska delegacija zavzema stališče, da bo konferenca izpolnila pričakovanje miroljubnih narodov in našla pravilno rešitev, ako se pri obravnavanju problemov ne bo izgubljala v iskanju praznih in abstraktnih formul o svobodi in pravicah, temveč bo upoštevala važne funkcije ki jih imajo danes v mednarodnem življenju in v odnosih med narodi tisk in drugi organi obveščanja. Konferenca bo izpolnila svojo nalogo, ako se bo dr-
Franciji, Avstriji, Nemčiji, pripravljajo v teh in drugih državah napadalna oporišča ter kujejo vojaške zveze in bloke, naperjene proti demokratičnim državam in obenem za to, da bi čim lažje zadušili napredne sile v svojih državah.
Predvolivna kampanja v Italiji, kjer imperialistične sile in njihovi plačanci z nasiljem in najrazličnejšimi umaza* nimi gonjami in spletkami poskušajo preprečiti demokratičnim italijanskim množicam, da bi neovirano in svobodno izrekle svojo voljo, je prav tako kričeče nasprotje današnjim demokratičnim volitvam v Romuniji. Romunsko ljud* stvo se zato tembolj zaveda svoje svobode. Fronta ljudske demokracije, kateri bo ogromna večina romunskega ljudstva izrekla svoje zaupanje ob da* našnjih volitvah, bo upešno gradila demokratično in svobodno Romunijo.
žala predvsem temeljnih načel in smotrov, izraženih v Ustanovni listini Združenih narodov — a to so učvrstitev miru in splošne varnosti, razvijanje prijateljskih odnosov med narodi, spoštovanje neodvisnost:	naro-
dov in enakosti njihovih pravic.
Ob pričetku konference za svobodo obveščanja moramo v imenu naših narodov jzreči priznanje in zahvalo — obenem pa protestirati proti temu, da v nekaterih državah nasprotniki demokracije in oni, ki bi radi zasejali nezaupanje in sovraštvo med narodi preganjajo napredne novinarje. Jugo. slovanska delegacija upa, da se bo delo te konference razvijalo v duhu Ustanovno Istine Združenih narodov in da bodo sklepi konference ustrezali miroljubnim težnjam in pričakovanju širokih ljudskih množic vsega sveta.
V analizi svetovnega tiska, ki jo vsebuje izjava, poudarja jugosl. delegacija, da zavzema propaganda, ki jo vodijo vojni hujskači na novo vojno, vedno večji obseg, posebno v ZDA. Vpliv vojnih izzivalcev v tisku, poročevalskih agencijah, radiju in kinu, je mogoče preprečiti samo z zasledovanjem njihovih lastnikov, urednikov in avtorjev.
ZDA skušajo preprečiti trgovinsko pogodbo med ZSSR in Egiptom
Kairo, 27. marca. (Tass) Kairski časopis »An Nidal «poroča, da izvajajo Američani na egiptsko vlado hud pritisk, da bi preprečili trgovinski sporazum 6 Sovjetsko zvezo o zamenjavi bombaža za kmetijske in industrijske proizvode. Američani so predlagali eg.iptski vladi, naj sklene trgovinski in finančni sporazum z ZDA, da bi onemogočili novo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo, ki je za Egipt ugodna.
Madžarsko-norveški trgovinski dogovor
Budimpešta, 27. marca. (MTI) Včeraj so v Budimpešti uspešno končali trgovinske razgovore med Norveško in Madžarsko. Madžarska bo uvažala iz Norveške anilinske barve, kovine in slanike, izvažala pa bo v Norveško konzervne odpadke, tekstilne proizvode in izdelke električne industrije.
tuje jezike in Stal tujo literaturo v originalu. Potoval je po naši državi ter' bral naše klasike in narodno književnost in s tem poglabljal svojo ljubezen do naših narodov in njihove borbe. Bil je delaven in živahen. Odlikoval se je z nenavadno širino in jasnostjo svojih pogledov. Sodeloval je v naprednem srednješolskem gibanju.
Po končani srednji šoli je študiral politično ekonomijo v Ženevi in je bdi hkrati vpisan na pravni fakulteti v Beogradu. Leta 1936. se je vrnil v Beograd kot stalni študent beograjskega vseučilišča. Bil je nadarjen, borben, družaben, izredno kulturen in sijajen govornik. Kmalu je postal priljubljen med svojimi tovariši. Tu je dobil svojo prvo skojevsko vzgojo. 1939. leta je postal na beograjskem vseučilišču član Partije. Tako je Lola Ribar rasel in zrasel iz tistega študentskega gibanja in med tistimi študenti, ki so se po 6. januarski diktaturi prvi pričeli prebujati in vstopati v borbo za svoje pravice in ji dajati svoje prve žrtve. Iz te borbe je vzniknilo mnogo sijajnih voditeljev, herojskih sinov Komunistične partije in ena najsvetlejših osebnosti to bil Ivo-Lola Ribar. V tem času, ko je pričela nad svetom naraščati fašistična nevarnost in ko se je napredna mladina naše in drugih držav borila za ohranitev miru ne samo z delom v svoji državi, temveč tudi na poljih Španije, na mednarodnih mladinskih kongresih za ohranitev miru, je našo mladino častno zastopal Ivo Lola Ribar. Leta 1933. je odšel na medna-' rodu; mladinski kongres v Bruselj. Leta 1936. je vodil velika pripravljalna dela za svetovni mladinski kon. greš v Ženevi te* je odšel na čelu naše delegacije v Ženeve. Leta 1937. se je udeležil kongTcsa svetovne študentske skupnosti v Parizu. V tem času in po povratku je razvil široko aktivnost za obrambo miru jn neodvisnosti države, poudarjajoč v svojih govorih in člankih, da smo pripravljeni nastopiti v obrambo naših pravic tudi z orožjem v roki, če b; bilo to potrebno.
Ko je 1937. leta Komunistična partija pod vodstvom tovariša Tita pričela odločilno borbo proti noira-njim sovražnikom, ko se je odločno postavila na čelo borbe naših narodov in ko se je občutila potreba po čim širšem zbiranju mladine na liniji' te borbe, je postal Lola Ribar sekretar Centralnega komiteja SKOJ-a in je bil v tej službi prav do svoje smrti. Tako je postal Lola Ribar v tej borbi in delu naše Partije eden najbližjih sodelavcev tovariša Tita. Prenašajoč navodila tovariša Tita je znal nenavadno jasno in široko izdelati in koncentrirati linijo naše Partije na specifično mladinske naloge in jih prenesti na široke mladinske množice. Vztrajno je gradil SKOJ kot jedro, ki je okrog sebe zbiralo napredno in rodoljubno mladino ter se je vztrajno prizadeval za njeno enotnost. Njegova zasluga je, da je dobil mladinski napredni tisk velik razmah. Predvsem je sodeloval v listu »Mladost* ter je s svojimi članki in razpravami določal naloge mladinskega gibanja v določenem položaju. Analiziral
Protest Društva slovenskih književnikov zoper zatiranje kulturne svobode in enakopravnosti koroških Slovencev
Dne 12. marca 1948 je bil ob 40-let-nici Slovenske prosvetne zveze v Celovcu občni zbor, katerega se je udeležilo nad 150 delegatov od 43 prosvetnih društev iz Slovenske Koroške. Občni zl»or. ki je bil varnostni direkciji za Koroško pravilno prijavljen, je izvolil nov odbor, katerega predsednik je dr. Franci Zvv i t ter.
Takoj po končanem občnem zboru pa so organi varnostne direkcije aretirali Franca Košutnika, zapisnikarja na občnem zboru. Zaplenili so mu spise Prosvetne zveze te; protokol o občnem zboru. Varnostna direkcija za Koroško je 12. marca zvečer po celovškem radiju in 13 marca po časopisih »Volkszeitung* in »Die Neue Zeit«, nadalje pa tudi v pismu ni Prosvetno zvezo z dne 15. marca opi štev. 3779/SD/48/G objavila zlonamerT no in neresnično vest. da občni zbor Slovenske prosvetne zveze dne 12. marca 1948 ni bil sklican v smislu društvenih pravil in da varnostna direkcija ne bo priznato novo izvoljenega odbora.
V resnici pa je bilo na seji odbora Slovenske prosvetne zveze dne 3. marca 1948 sklenjeno, da bo občni zbor dne 12. marca 1948. S tem sklepom se je strinjal tudi bivši predsednik dr. Joško Tischler, ki je naročil, naj se občni zbor skliče na imenovani dan.
Spričo teh dejstev ugotavlja Društvo slovenskih književnikov:	Ta
ukrep varnostne direkcije za Koroško pomeni nadaljevanje germaniza-torične politike preganjanja koroških Slovencev. Ta protizakonita izjava varnostne direkcije je po svojem namenu in cilju enakovredna odloku nacifašističnega režima iz aprila 1941, s katerim je bila Slovenska prosvetna zveza z vsemi svojimi podružnicami razpuščena in vse kulturno življenje koroških Slovencev uničeno.
Varnostna direkcija za Koroško, ki jo vodi polkovnik Stcssier, do 7. maja 1945 še podpolkovnik v hitlerjevski vojski, je izvršni organ imperialistične politike vsestranskega zatiranja koroških Slovencev. Zasleduje popolno uničenje kulturne svobode in enakopravnosti koroških Slovencev in
vi
<4 k r- sl
čimprejšnjo germanizacijo: to dokazujejo nešteti poizkusi varnostne direkcije v dobi od maja 1945 do 14. marca 1946. da bi preprečila '’^Postavitev Prosvetne zveze, dokazujejo pa tudi brutalni napadi na slovenske izseljence dne 15. aprila 1946 v Celovcu, protizakoniti razpust Zveze slovenskih izseljencev, protipostavna cenzura slovenskih kulturnih programov in številne policijske persekucije proti koroškim Slovencem in njihovim organizacijam.
Izjava varnostne direkcije za Koroško v zvezi z občnim zborom Slovenske prosvetne zveze izraža sovražno stališče avstrijskih oblasti proti kulturnim potrebam koroških Slovencev in je surov napad na demokratične pravice in kulturno življenje slovenskega ljudstva na Koroškem.
Koroški Slovenci so edini narod v Evropi, ki mora še vedno živeti pod germanizatoričnim pritiskom in to kljub temu, da so zazvezniški narod, ki se je med vojno ob strani zaveznikov z orožjem v roki boril proti na-cifašizmu.
Krivični akt varnostne direkcije za Koroško je v bistvu identičen z metodami gestapovske policije; razlika je le v tem, da je varnostna direkcija za izvršitev napada proti osnovnim kulturnim pravicam koroških Slovencev uporabila pomoč peščice domačih pretil j udskih elementov — izdajalcev, ki so padli na nivo navadnih policijskih agentov.
Slovenski kulturni delavci obsojamo sovražno stališče varnostne direkcije za Koroško do kulturnega udejstvovanja koroških Slovencev tudi iz razloga, ker se s tem še bolj poglabljajo nasprotstva med sosednima državama Jugoslavijo in Avstrijo.
Proti opisanemu nasilju in težkim krivicam, prizadejanim koroškim Slovencem. slovenski kulturni delavci najodločneje protestiramo in ugotavljamo, da je svobodne, kulturno življenje koroških Slovencev zagotovljeno edino le s priključitvijo Slovenske Koroške k FLRJ.
Društvo Slovenskih književnikov
je te naloge in podpiral široke perspektive razvoja. Bil je organizator in voditelj mladinskih akcij za obrambo države pred vojno. Pod njegovi m vodstvom je postalo mladinsko gibanje pomemben činitelj, ki je imel veliko vlogo v narodnem uporu in osvoboditvi naše države. Zaradi tega svojega delovanja je bil januarja 1940. leta interniran v koncentracijskem taborišču v Bileču. kjer je ostal vse do njegovega razpusta. Pri tem svojem delu se jt razvil v odličnega organizatorja ia voditelja. Leta 1940. je bil izvoljen na peti pokrajinski konferenci'1 KPJ za člana Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Po tem času ni samo vodil mladinskega dela, temveč je razvijal po navodilih tovariša Tita tudi živahno politično delavnost in reševal odgovorne partijske naloge.
Ivo Lola Ribar je spadal v tisto skupino ljudi, ki je organizirala in pripravljala narodnoosvobodilno borbo. Lola Ribar je postal med vojno eden izmed najvidnejših organizatorjev narodno osvobodilne borbe. Po 'navodilih vrhovnega štaba je obiskal mnoge naše pokrajine in pomagal organizirati upor. Med vojno je dvakrat odšel v okupirani Zagreb, kjer je po navodilih tovariša Tita reševal važne partijske naloge. Med narodno osvobodilno borbo je postal član vrhovnega štaba NOV in POJ. Poleg tega obsežnega dela pri izvrševanju splošnih nalog pod neposrednim vodstvom tovariša Tita in z njegovo udeležbo so se že 1941. jela ustanavljale narodno osvobodilne zveze v Bosni in Srbiji. Sijajno mu je uspelo prenesti na novo nastale pogoje linijo združitve napredne in rodol jubne mladine in jo -ne glede na razna politična prepričanja zbral okrog SKOJ-a. Na pobudo tovariša Tita je ustanovil leta 1942. v Bihaču iz narodno osvobodilnih zvez mladino, ki so nastopale med vojno, združeno zvezo antifašistične mladine Jugoslavije in postavil pred USAOJ osnovno nalogo — združitev vseh mladinskih sil. Ne glede na politično in versko pripadnost je v cilju osvoboditve države, in odpirajoč pred mladino široke perspektive nadaljnjega demokratičnega razvoja, položil temelje današnji mi
lijonski organizaciji Ljudske mladine.
Ivo-Lola Ribar je padel 27. oktobra 1943. leta. Ko se je na osvobojenem ozemlju pripravljal, da bi odpotoval kot prvi predstavnik vojske v tujino, ga je zadela bomb? sovražnega letala. Po svojem življenju in delu je postal priljubljen pri naših narodih, posebno pa pri mladini. Težko je bilo verjeti, da ie padel v času, ko je naš narod pričel uresničevati to, za kar se ie leta rn leta bori! Ivo-Lola Ribar. Njegov lik je bil in je še danes zgled, kako se moramo boriti in delati. .
Prezidij Ljudske skupščine ga je odlikoval novembra 1944. leta z naj-višjim odlikovanjem — Reda narodnega heroja.
Slava narodnemu heroju Ivu-Loii Ribarju!
Nove letalske zveze Reka. 27. marca. Jugoslovanski Aerotransport bo otvoril prihodnji m°-sec promet na nekaterih norih letalskih progah. S 1. aprilom bosta otvor-jeni prog>: Reka — Ljubljana in Reka — Zagreb. Letata bodo na teh progah letala vsak dan razen v. nedeljo. Priprave na reškem letališču bodo kmalu končane. Mestno hotelsko podtotje bo uredilo na letališču restavracijo. Dne
15.	aprila bo odprta mednarodna proga Zadair — Zagreb — Bratislava — Praga.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 27. marca: Zadnja hladna fronta je snoči prešla Slovenijo in s tem jo je poplavil hladen celinski zrak. Danes je skoro vsa Evropa pod vplivom visokega pritiska s središčem na Poljskem. Pirenejski polotok pa je zajelo področje nizkega zračnega tlaka, kjer dežuje.
Jutranje temperature so bile v 8’cveni-ji med —5° do 0° C. v Ajdovščini +3' C; popoldanske pa med +5* do +73 C, v Ajdovščini do +11° C.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 28. marca Jasno, zjutraj mraz, čez dan razmeroma toplo.
DOLGOROČNA NAPOVED od 29. marca do 4 aprila Zmerne padavine je pričakovati 39 ali
31.	marca, manjše padavine pa 2. ali 3. aprila. Vmes pa pretežno jasno vreme
Vtisi if °ße&tzo&Ccva&fic
V	bratsko republiko češkoslova-ko smo prišli po znani februarski vladni krizi, ki se je končala s popolno zmago naprednih sil. Popolnoma razumljivo je, da nas je najbolj zanimal politični položaj, spremembe, ki so nastale z zmago naprednih sil in njihov odraz v političnem in državnem življenju.
V	minulih dveh letih so se reakcionarni elementi marsikje že precej krepko usidrali in s svojim delom poskušali rušiti napore naprednih siL To so bili predvsem voditelji narodnih socialistov (stranke veleposestnikov in fašističnih elementov) in pa ljudske stranke — (klerikalna). Dogajalo se je n. pr.: minister za notranje zadeve je izdal odlok o aretaciji kolaboracionistov, minister za pravosodje pa jih je oproščal. Ko sem o tem povprašal za mišljenje nekega narodnega socialista, ki je po poklicu novinar, je ta naredil precej resen obraz, se globoko zamislil potem pa dejal: „Drtina je bil dober človek, usmiljen do ljudi — zato pač iih je oproščal.“. Ko pa sem ga vprašal, zakaj je potem dopuščal obsodbe manjših krivcev, je bil najin razgovor končan.
Nič boljše kot v vladi ni bilo v parlamentu. Poslanci reakcionarnih
strank so onemogočali sprejetje mnogih važnih zakonov, ki so bili za nadaljnji razcvet države nujno potrebni. Tako n. pr. so trdno branili interese veleposestnikov in onemogočali sprejem zakona o agrarni reformi, ki bi popravil vse napake starih buržoaznih agrarnih reform itd. še več; postali so vohuni zahodnih imperialistov. Tako je n. pr. bivši poštni minister František Hala pomagal vohunu Kolakoviču. bil v tesnih zvezah z izdajalci in tujim agentom Duchačkom itd. Enako so delali tudi mnogi drugi voditelji liudske stranke kot Uloha Sigridova. dr. Prochazka itd. Naloga dr. Pro-ehazke? ki je bil tudi član vlade, je bila širtonje znane Trumanove doktrine. Tako so imeli vsak svoio vlogo, vsi pa so imeli skupen cilj. napraviti iz češkoslovaške igračko v rokah zahodnih imperialistov. Tako ie bilo stanje do februarske vladne krize.
Februarsko vladno krizo je izzvala protikomunistična skupina v vladi zaradi prestavitve osmih policijskih uradnikov. Namen, kt so ga hoteli s krizo doseči, ie jasen. Po njihovih računih hi moralo priti do nezaupnice Gottvvaldovi vladi, katero naj bi potem prevzela protikomunistič-
na skupina in si tako utrdila pozicije za bližnje volitve. Toda množice na čelu s Komunistično partijo so šle drugo pot. Na demonstracijah,
»Bude pravo:«
Tako ec živeli pod ministrom za pravosodje Drtino.
Tako Je danes pod novim ministrom ćepićko.
ki se jih je udeležilo ljudstvo v ogromnem številu, je pokazalo svojo pripravljenost, da gre s Komunistično partijo v borbo proti vsem razbijačem enotnosti češkoslovaškega ljudstva. Te demonstracije so bile dovolj, da so si v Londonu in v Ameriki izmislili stotine mrtvih in ranjenih — novo senzacijo o strahotnem nasilju in pokol jih na Češkoslovaškem.
Posledice krize so bile v resnici ogromne. Naj navedem samo nekaj pomembnejših stvari. Kmalu po krizi so bili ustanovljeni v Ljudski fronti akcijski odhori z nalogo, da odstranijo iz fronte vse izdajalce in izrazite reakcionarje, ki so delali po navodilih zahodnih imperialistov in tako onemogočali procvit republike. V vasi Sedlec pri znameniti Kutni gori sem videl razglas tamkajšnjega akcijskega odbora. V njem poziva odbor vse prebivalce k enotnosti in združevanju okoli Gottwald ove vlade in končuje z geslom: ..Ne bomo dopustili, da bi nas razcepili in vladali.“. Ti akcijski odbori, ki so bili ustanovljeni po vaseh, mestih, ustanovah in tovarnah, so svoje naloge izvršili temeljito. Pred nekaj dnevi pa je izjavil novi minister pravosodja dr. A. čepička. da bodo akcijski odhori postali stalna ustanova f hidske fronte.
Zanimive so posledice februarskih
dogodkov pri obeh najreakcionar-nejših strankah — narodno socialistični in ljudski stranki. Voditelji narodno socialistične in ljudske stranke, ki so povzročili krizo, so ostali osamljeni. Narodno sociali-stična stranka je takoj po krizi pričela razpadati, sterilne organizacije na terenu so se vsled izdajstva svojih voditeljev razšle. Prav tako so razpadle tudi številne organizacije ljudske stranke. Samo nekaj primerov. V praškem okolišu se je prostovoljno razšlo 240 organizacij bivše narodno socialistične stranke in 50 organizacij ljudske stranke, člani teh strank množično vstopajo v Komunistično partijo. Komunistična partija Češkoslovaške je priredila dva tedna množičnega vstopanja v partijo. V dveh ..Gottwaldovih tednih“ je stopilo v Komunistično parilo nad 280.000 novih članov. Ta veliki uspeh znova potrjuje zaupanje ljudstva v Komunistično partijo in v novo češkoslovaško vlado.
Spremembe po vladni krizi pa se ne odražajo samo v političnem živ-lienju. temveč tudi na vseh drugih sektorjih. Tako n. pr. po čistki meri novinarji ni danes v Pragi kakor ludi v ostalih mestih češkoslovaške več časopisov, ki bi si po naročilih zahodnih novinarskih trustov izmiš-Uali toži in klevetali države nove ljudske demokracije in Sovjetsko
zvezo. Prav tako so odstranjena tudi s programov gledališč dela ižda-'alcev in fašistov.
Da gre češkoslovaška po poti k resnični ljudski demokracij, nam potrjujejo med drugim tudi Storilni zakoni, ki jih je sprejel na svotom zasedanju parlament. Sprejet to bil zakon o agrarni reformi, po katerem bo odvzeta in razde'tona zem'ia tistih, ki imajo nad 50 hektarov. Po zakonu, ki ga je preteklo nede jo sprejela skupščina, je namreč največja dopustna veličina površine zemlje 50 ha. in to skupno z gozdovi, pašniki itd. Sprejeti so bili med drugimi tudi zakoni o kratkoročnem in dolgoročnem posoiilu za kmete, zelo važen zakon o sp'ošnem socialnem zavarovanim zakon o na-cionalizciii vseh nodjelij. ki zaposlujejo nad 50 delavcev in nameščencev. Tako bo sedaj nacionalizirano 93«/n vse industrito. izvoz in uvoz, ki ie bil doslej deloma v državnih, deloma v privatnih rokah, in vsa veletrgovina. To je nov korak k utrditvi gospodarske in politične neodvisnosti.
Tako Češkoslovaška živi in se bori za izgraditev zares prave liudske demokracije. Vsi rnzbijaški napori reakcije so še boli strnili ljudstvo okoli Gottwaldove vlade in imperialistični nto'tonci so doživeli svoj popoln polom.	M. AL
Kakšna je sedanja zaščita Izumiteljstva
Število naših racionalizatorjev, no-vatorjev in izumiteljev, ki s svojimi tehničnimi dopolnitvami in izumi pomagajo pri hitrejšem izpolnjevanju našega petletnega plana, se veča iz dneva v dan in se bo večalo še bolj, kolikor bolj se bo plan uresničeval. Ta množični razvoj izumiteljstva (v tem članku razumemo pod tem nazivom na splošno vse tri kategorije) pe raste le pod materialnimi pogoji industrializacije in elektrifikacije naše države, marveč v še večji mer; iz zavesti, da izumitelj ne dela za zasebnika, ampak za skupnost, iz katere je sam zrasel in kateri pripada.
Razumljivo je, da si vsakdo, kdor tako prispeva svoj tehtni delež h gradnji naše države, zastavi vprašanje, kakšna^ je pravna ureditev in pravna zaščita izumiteljstva. Zuano je, da imamo že zakon o zaščiti avtorske pravice z dne 25. maja 1946 (LTradni list FLRJ št. 45-46), ki ureja zaščito umetniške in znanstvene svojine v skladu z našo novo družbeno ureditvijo. Nimamo pa »še zakona, ki bi urejal zaščito industrijske svojine, pod kaiero razumemo tudi zaščito izumiteljstva.
Toda tudi sedanja dejanska ureditev ni niti zadovoljiva, niti enotna. Zato je temu važnemu vprašanju posvetilo svojo pozornost tudi glasilo zvezne kontrolne komisije »Narodna država* (št. 7—8 iz leta 1947.) v članku z naslovom: Več pozornosti našim izumiteljem, novaforjem in racio. nalizatorjem. V vprašanje pravne ureditve se članek ne spušča, obvešča nas le o tem, da je načrt zakona o za-ščiii industrijske svojine že v obdelavi. Pač pa članek navaja kot najvažnejše pomanjkljivosti pri sedan-•njem položaju naslednje: da preide dolgo časa od izuma do njegove uporabe. da je ta uporaba, če že pride do nje, omejena na podjetje, v katerem izumitelj dela in da se izumitelji nepravilno in slabo nagrajujejo. Kakor hitro bo napovedani zakon uveljavljen, bodo vse te in še druge nepravilnosti izostale.
Da tega zakona doslej še nimamo, ni razlog morda v podcenjevanju vprašanja. Ta tvarina še ni dobila svoje zakonite oblike in vsebine zaradi objektivnih razlogov. Šele z izvedbo organizacije državnega gospodarskega sektorja na osnovi zakona o državnih gospodarskih podjeijih, nadalje z organizacijo naših gospodarskih ministrstev in drugih organov gospodarske uprave in z uspešno izpolnitvijo prvega leta petletke smo ustvarili pogoje za zakonito urediiev te tvarine. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je vprašanje važno tudi zaradi njegove mednarodne ureditve, na katero se moramo ozirati. Tudi to je vplivalo, da ta zakon še ni bil izdan.
Tako imamo danes položaj nekakega »medvladja«, ko stara predapril-eka zakonodaja ne velja več; nove pa še ni in vendar smo sleherni dan postavljeni pred konkretne naloge, kako praktično reševati vprašanja zaščite izumiteljstva.
Na tem mestu ne moremo obširneje prikazali, kako je imelo meščan-6ko-kapitalistično pravo prav v patentni zaščiti izumov in iz nje izvirajočih pravic svoj najčistejš; razredni poudarek. Naj ugotovimo samo to, da vse meščanske zakonodaje — in tako je bilo tudi v stari Jugoslaviji — puščajo brez zaščite izumitelja, ki je pri kapitalistu v službi in svoj izum v tej službi tudi ustvari. Izum uslužbenca postane redno plen njegovega gospodarja. Meščansko-izu-miteljsko pravo zaščiti s patentom le nove izume, vse tehnične dopolnitve in izboljšave, kakor jih pr; nas ustvarjajo novatorji in racionaliza-torji, pa sploh niso predmet zakonite ureditve, so tedaj docela brez zaščite pred izkoriščanjem. Pri taki zakonodaji se konča zaščita s tem. da 6e izda patentna listina. Niti sledu .ni seveda* o tem, kakšne gmotne pravice pripadajo izumitelju. Ne država, ne pravo se za to ne zanimata.
Jasno je, da taka načela bivšega jugoslovanskega patentnega prava v naši današnji družben; stvarnosti niso uporabna. Kakšen jc torej trenutni položaj glede zaščite izumiteljstva pri nas?
Naš zakon o petletnem planu postavlja vprašanje razvijanja tehnike
in s tem seveda razvoj in nego izumiteljstva za svojo osnovno nalogo. Zato predpisuje (1. člen), da je treba:
1. zagotoviti hitrejši razvoj proizvodnih sil (1. točka), zagotoviti hiter tempo razvoja industrije na moderni tehnični osnovi (4. točka) in v vseh proizvodnih panogah uporabljat; najnovejše rezultate znanosti in tehnike. Posebno v industriji obvladati in uporabljati nove tehnološke procese in preusmerjati proizvodnjo na domače surovine (5. točka).
V zvezi s tem nalaga (5. čl.) obveznost »nadalje razvijati ustvarjalno iniciativo delavskega razreda ter delovnega ljudstva sploh« ... ter »pritegniti k ustvarjalnemu delu vso tehnično inteligenco«.
Četrti člen pa postavlja nalogo: »Razviti znanstvene institute in izdelati program znanstveno raziskovalnih del v vseh gospodarskih pano-gah«.
• V razpravi o zakonu je v tej zvezi poudaril A. Hebrang: »Novi sodobni stroji in iehniČDa ureditev, novi tehnološki procesi... morajo zamenjati zastarelo tehniko. Naši učenjaki, inženirji, tehniki, izumitelji, novatorji bodo imeli široko in plodovito delovno področje.«
Z določili zakona o petletnem planu je tedaj uzakonjena dolžnost države in njenih organov, da razvijajo vse stopnje izumiteljstva in da je treba v skladu s to nalogo ustrezno uzakoniti tudi formalne predpise o načinu, kako se naj ta naloga izvede. Prav to pa bo naloga napovedane zakonodaje o zaščiti industrijske svo-jine.
Danes je pa pri nas vendarle že dovolj razvita organizacija državnega gospodarskega sektorja in naših znanstvenih institutov, da bi se vprašanje naših novatorjev, racionalizatorjev in izumiteljev lahko bolje reševalo kakor se v resnici.
Državna gospodarska podjetja so že po vsebini zakona o petletnem planu dolžna skrbeti in podpirati vsako novost, ki pomeni racionalizacijo obrata, izboljšanje tehnološkega procesa ali celo nov izum. Dosedanja praksa, po kateri je bilo to prizadevanje prepuščeno v glavnem le sindikatom, je izrazito napačna: sindikati naj sleherno izumiteljstvo podpirajo in goje, toda v prvi vrsti je to neposredna naloga organov države, zlasti podjetij, k; morajo skrbeti za čim izdatnejšo tehnično in gospodarsko izboljšanje. Podjetja so že po občih načelih zakona o državnih gospodarskih podjetjih dolžna javljati vse primere izumiteljstva svojemu operativnemu upravnemu voditelju (direkcijam), ki ima večje možnosti presoje tehnične in gospodarske koristi izuma in njegove uporabe v drugih podjetjih.
Predvsem pa je treba poudariti, da že imamo v skladu z določili zakona o petletnem planu pri republiških in zveznih organih celo vrsto znanstvenih institutov in zavodov (kmetijski znanstveni zavod, zavod za industrijska raz'ska vanja. zavod za farmacevtske raziskave, vsi instituti na univerzi itd.), imajo vse možnosti pravilne tehnične in gospodarske ocene izuma (vštevši novotarstvo in racionalizacijo. čeprav je pogosto prirejena le domačemu obratu). Operativni upravni organi, podjetja ali posamezniki lahko vse novote in izume javljajo pristojnim institutom. Ta postopek omogoči na eni strani evidenco in primerjavo z drugimi izumi, na drugi strani pa pravilno oceno za določitev denarnega zneska, ki ga naj izumitelj prejme.
Kolikor gre za docela nove izume, ki dajejo pravico do patenta, jih je ireba prijaviti upravi za zaščito industrijske svojine, ki je začasno vključena v sestav zveznega ministrstva za lahko industrijo in posluje kot ostanek prejšnje uprave toliko, da sprejema prijave patentov zaradi zavarovanja prvenstva in obenem posreduje mednarodno patentiranje ali patentiranja v posameznih drugih državah.
Za izumitelja, ki predloži svojo no-voto, racionalizacijo ali izum. je seveda važno vprašanje njegove denarne koristi. Jasnost in točna določila o tem bo seveda predpisal šele zakon. Toda kot načele in vodilo naj veljajo besede, ki jih je v razpravi k
zakonu o petletnem planu izrekel takratni zvezni minister za delo V. Kr-stulovič,_ da gre »vsakomur nagrada po sposobnostih, prizadevanju, uspehih pri delu, po pomenu dela«... in da mora priti do izraza načelo »gmotne zainteresiranosti delavcev, nameščencev in uslužbencev za rezultate njihovega dela«. Vsakdo, kdor z racionalizacijo. novoto al; izumom pomaga pri gradnji naše države in izpolnjevanju petletke, mora dobiti za to tudi plačilo poleg morebitne nagrade.
Čeprav še nimamo enotno urejene zakonodaje s tega nad vse važnega področja, je vendar mogoče na podlagi naše ustave, zakona o državnih gospodarskih podjetjih, zlasti pa zakona o petletnem planu in če smiselno upoštevamo načela, ki .so prišla do izraza v zakonu o zaščiti avtorske pravice, ugotoviti naslednji pravni položaj:
1.	V nasprotju s kapitalističnim načelom izključne uporabe v korist lastnika izuma, velja pri nas načelo uporabe izuma v korist vsega narodnega gospodarstva.
2.	V nasprotju z ureditvijo v kapitalizmu. .ki se ne briga za plačilo izumiteljev, velja pri nas načelo pravičnega plačila vsakomur, ki s svojo iznajdljivostjo še posebej pomaga pri graditvi države.
5.	S tem v zvezi niso zaščiteni, kakor v kapitalizmu, le novi izumi, temveč velja zaščita tudi za raciona-lizatorje in novatorje.
4.	Vsi organi uprave državnega gospodarstva od državnih gospodarskih podjetij navzgor so dolžni skrbeii za razvoj izumiteljstva in dajati pobudo zanj zaradi čim širše uporabe v vsem narodnem gospodarstvu
5.	Prave, nove izume je treba patentirati pri upravi za zaščito industrijske svojine.
6.	Patentiranje domačih izumov v inozemstvu se sme dovoliti le, če je patent prijavljen že doma in v vsakem primeru le z odobritvijo države. To izvira iz načela, da izum sicer ustvarja pravice za izumitelja, predstavlja pa oljenem dobrino narodnega gospodarstva, pa iudi iz ustavnega določila, da je zunanja trgovina pod nadzorstvom države. Ker trna vsak patent pridobitni, torej v širšem smislu irgovski namen in je v inozemstvu tudi vir za pridobitev deviz, je potrebno, da preide na državo nadzorstvo nad domačimi izumi v inozemstvu in nad njihovo uporabo v tujini (enako je to urejeno v 24. členu zakona o zaščiti avtorskega prava). To je v dobi rasti in modernizacije naše industrije in elektrifikacije nad vse važno.
7.	Država ima pravico prepovedati objavo izuma, če bi bila njegova objava škodljiva za koristi in obrambo države, ne da bi bila s tem prizadeta pravica izumitelja do pravičnega povračila (enako v 25. členu zakona o zaščiti avtorske pravice).
Za zaključek: Ta članek naj bi bil pojasnilo vsem, ki jih problem zaščite izumiteljstva neposredno zadeva, našim' izumiteljem, novatorjem in racionalizatorjem. Obenem pa naj bi bil povzem osnovne misli iz uvodoma navedenega članka v »Narodni državi«, da je treba posvetiti tej dejavnosti naših delovnih ljudi več pozornosti in to pozornost tudi organizirano izvesti v korist našega gospodarstva in petletnega plana. ■
Dr. Stojan Pretnar
Wesifalski Slovenci se bodo vrnili v domovino
Te dni je bil v Düsseldorf^ zbor predstavnikov slovenskih izseljencev — rudarjev iz vsega Porurja, na katerem je bilo sklenjeno sodelovanje pri repatriaciji, da se čimprej ugodi želji westfalskih Slovencev za povratek v domovino. Z zadoščenjem so predstavniki slovenskih izseljencev sprejeli na znanje, da so britanske okupacijske oblasti na ponovno vztrajno zahtevo jugoslovanske vojaške misije v Berlinu končno dovolile repatriacijo te velike jugoslovanske kolonije. Na zborovanju so sklenili, da bo odšel prvi transport westfalskih Slovencev v domovino v začetku aprila.
Odkup mleka po vezanih cenah
Vlada LRS je, upoštevajoč posebne razmere v naši republiki, v sporazumu z zvezno vlado načelno sklenila, da se tudi mleko uvrsti med kmetijske pridelke, ki se odkupujejo po vezanih cenah. Objavo podrobnih predpisov lahko pričakujemo v prihodnjih dneh. Že danes lahko ugotovimo velikanski pomen tega ukrepa vlade in presodimo važnejša vprašanja, ki se bodo pojavila pri njegovem praktičnem izvajanju.
Mleko je tržni pridelek slehernega, tudi najmanjšega kmečkega gospodarstva. V mnogih predelih je to celo eden izmed najvažnejših kmetijskih pridelkov. Na drugi strani pa je mleko visokovredno živilo, zlasti kot izvor beljakovin. Zato je neprecenljive vrednosti za slehernega potrošnika, zlasti za mladino in naše delavstvo. Mleko in mlečni
proizvodi so polnovredno nadomestilo za meso. Z uvrstitvijo mleka v sistem vezane trgovine pa bo hkrati omogočeno slehernemu kmetu, da si nabavi nujno potrebne industrijske izdelke po nižji enotni ceni.
Z gotovostjo lahko pričakujemo, da se bo oddaja mleka v kratkem zelo povečala. Zato že sedaj opozarjamo na naloge, ki jih bodo morale rešiti okrajne poslovne zveze in kmečke zadruge.
Zbiranje mleka. Kjer ni zbiralnic ali so preveč oddaljene od posameznih vasi, naj se takoj uredijo. Marsikje bo treba s tem v zvezi organizirati nove zbiralne proge s konjsko vprego. Kjer pa tudi z izpolnjeno mrežo ne bo mogoče odvažati svežega mleka, naj okrajne poslovne zveze in okrajni ljudski odbori poma-
gajo krajevnim kmetijskim zadrugam, da organizirajo proizvodnjo in zbiranje kmečkega masla.
Mlekarski obrati. Ker vse okrajne poslovne zveze še nimajo svojih mlekarskih obratov, se bo treba nasloniti na že obstoječe. Odgovorni činitelji naj preskrbijo, da bodo ti mlekarski obrati delali s polno zmogljivostjo. Tako bo treba marsikje izvršiti manjša popravila strojev in inštalacij, nabaviti nadomestne dele itd. Posebej opozarjamo na pravilno in načrtno razvrstitev strokov, moči.
Tako v interesu potrošnikov svežega mleka kakor tudi v interesu predelave v mlečne proizvode naj zadružni sektor poskrbi, da se bo zbiralo res le polnovredno, t. j. pristno, sveže in zdravo mleko.
Razvoj lokalnega gospodarstva v Laškem
Med vsemi krajevnimi ljudskimi odbori celjskega okoliškega okraja, ki si v okviru petletnega plana ustanavljajo lokalna gospodarska podjetja, je pokazal največ iniciativnosti mestni ljudski odbor Laško. Ta odbor je že leta 1946 spoznal, da brez dobr,o organiziranega lokalnega gospodarstva ne bo mogel izpolniti vseh nalog, ki spadajo v njegovo pristojnost. Glede na krajevne potrebe je ustanovil meslno pekarno, menzo in kovačnico. V mestni menzi se hrani nad 60 delavcev in nameščencev, ki dobijo izdatno kosilo in večerjo za 27 din. Zelo lepo se razvija kovačnica, ki je vedno zelo zaposlena. Lani je bilo ustanovljenih nadaljnjih pet podjetij. Predvsem je meslni ljudski odbor ustanovil .podjetje „Vodovod“ in s tem v zvezi Mjučavničarsko-inštalatersko delavnico. Mesto Laško je bilo v vojni precej poškodovano, pa tudi pred vojno je imelo slabo vodovodno mrežo. Sedaj se je stanje že znatno popravilo. Mestna ključavničarsko-inštalacijska delavnica pa ne izvršuje samo popravil, temveč izdeluje tudi lepe štedilnike, za katere je veliko povpraševanje. Mestni ljudski odbor je uredil tudi dvorano za kinematograf, kjer se dajejo štirikrat tedensko po dve predstavi. Nadaljnje važno podjetje je mestna restavracija. ki ima tudi tujske sobe.
Za vsa svoja podjetja ima uprava mestnih podjetij dobro uvedeno evidenco. Vsak obrat ima svoje knjigovodstvo ip pošilja dnevna poročila upravi, kjer vodijo centralno knjigovodstvo. Ob dobri evidenci sproti rešujejo pomanjkljivosti v posameznih obratih. Vse to je pripomoglo, da je uprava v letu 1947 zabeležila preko 300.000 din prebitka, ki je bil porabljen za obratna sredstva podjetij, ki so začela obratovati skoraj brez sredstev. Vprašanje surovin je v veliki meri rešeno na podlagi lastnih surovinskih virov.
Uprava mestnih podjetij pa ima še velike načrte, ki jih že uresničuje. Tako je bila v januarju ustanovljena krojaška delavnica s 7 šivalnimi stroji, kjer je zaposlenih 8 delovnih moči. Že v dveh mesecih je delavnica dala 14.000 din prebitka, vsa ostala podjetja pa so dala v tej dobi
150.000	din. Prebitek letošnjega leta bo v veliki meri že odveden v .proračun mestnega ljudskega odbora. Ker je Laško važen letoviščarski kraj, bo uprava mestnih podjetij obnovila tudi hotel ,,Savinjo“, kjer bo uredila 30 tujskih sob, moderno kavarno in menzo. Za preskrbo prebivalstva z vrtninami in drugimi pridelki j» bo mestni ljudski bdbor ustanovil lastno ekonomijo, ki bo preskrbovala tudi zdravilišče.
Cene za penzion v državnih gostinskih podjetjih za letošnjo turistično sezijo
Zvezni minister za trgovino in preskrbo je v soglasju s predsednikom Gospodarskega sveta izdal uredbo o cenah za penzion v državnih gostinskih podjetjih v zdraviliščih, kopališčih in turističnih krajih za letošnjo turistično sezijo.
Cena za enodnevni penzijon za eno osebo znaša v vsej FLR Jugoslaviji: a) v podjetjih I. kategorije (posebne kategorije 230 do 250 din; b) v podjetjih II-l kategorije od 135 do 180 din; c) v podjetjih II-2 kategorije od 115 do 135 din. Cene za posamezna gostinska podjetja določi v gornjih mejah operativni upravni voditelj podjetja, upoštevajoč značaj podjetja, kakovost postrežbe, opremo, razgled iz sobe itd. Gornje cene veljajo za domače obiskovalce, če vzamejo preskrbo najmanj za 5 dni. Dnevne cene za penzijon se povišajo za 15 odstotkov za obiskovalce, ki vzamejo penzi-
jon za manj kakor 5 dni. Otroci pod 10 letom plačajo otroški penzijon v višini 70 odstotkov navadnega penziona, če ne zasedajo posebne postelje. Vsako gostinsko podjetje v zdraviliščih, kopaliških fin turističnih krajih., ki je uvrščeno v kategorijo II-l ali II-2 mora izdajati poleg penziona vsaj eno četrtino postelj po najnižjih cenah.
Od gori navedenih cen za penzion se odbije popust iz 1. točke pod b) odredbe zvezne vlade o ugodnostih članom Enotnih sindikatov (25 odstotni popust za hrano in stanovanje oz. za penzion za člane sindikatov oz. njih ožje rodbine pri najmanj o dnevnem bivanju) ter popust drugim kategorijam obiskovalcev, ki jim je ta pravica za izrabo letnega dopusta priznana z odločbama zveznega finančnega jnini-strstva z dne 16. julija in 19. julija
1947.,	se odbije od gori navedenih cen za penzijon.
Delitev velikoprodajalčevega rabata med republiškimi skladišči in okr. poslovnimi zvezami
Zvezno trgovinsko ministrstvo je ugotovilo, da se republiška trgovska skladišča’ (zlasti železarske stroke) ne držijo predpisov, po katerih je treba rabat za velikoprodajalca delili, če posredujeta blago malopro-dajalcu dva posrednika, kakor je to v primeru, kadar republiško skladišče dobavi blago okrajni poslovni zvezi, ta pa zadrugi. Ugotovljeno je bilo. da si skladišča v mnogih primerih pridržijo celotni rabat za
velikoprodajalca, kar jim po obstoječih predpisih ne pripada. Okrajne poslovne zveze pa so si pridržale del rabata, ki pripada zadrugam kot maloprodajalcem. Dokler ne bodo izšli podrobni predpisi. bodo republiška skladišča ravnala takole:
Kadar skladišča dobavijo okrajnim poslovnim zvezam blago s svoje zaloge. si pridržijo 50% velikoprodajalčevega rabata, ves ostali rabat
(rabat za maloprodajalca, 50 %> rabata za velikoprodajalca in morebitni povprečni rabat za dostavne pasove) pa priznajo zadružni zvezi.
Kadar skladišča po nalogu okrajne poslovne zveze dobavijo blago neposredno krajevni zadrugi, si pridržijo 70% velitkoprodajalčevega rabata za' kritje svojih stroškov, ostalih 30% velikoprodajalčevega rabata pa si sporazumno delita krajevna zadruga in okrajna poslovna zveza.
če pa republiško skladišče dobavi okrajni poslovni zvezi blago s skladišča proizvajalca (tranzitna dobava), tedaj pripada republiškemu skladišču sledeči tranzitni rabat: za tekstilne in gumijaste izdelke 0.50%. za živila 1 %, za ostale proizvode 2%. Ves ostali skupni rabat pripada okrajni poslovni zvezi.
Republiška skladišča ne bodo takoj popravila že izstavljenih faktur in obračunov, temveč bodo okrajne poslovne zveze ob koncu drugega četrtletja zahtevale od skladišč, da jim priznajo znesek, ki jim pripada na podlagi gornjih navodil, če so bile po izdanih fakturah prikrajšane.
Velike priprave za letošnji zagrebški velesejem
Za letošnji drugi povojni velesejem v Zagrebu, ki bo od 8. do 17. maja, pripravljajo znatno razširjenje razstavnega prostora, da bo mogoče prirediti velesejem v mnogo večjem obsegu kakor lani. Zagotovljena je znatna udeležba tujih držav, mnogo večja kakor lani. Zlasti obsežna* bo razstava Sovjetske zveze. Velesejma se bodo udeležile vse države nove demokracije: češkoslovaška. Poljska, Romunija, Bolgarija in Madžarska. Prijavilo pa se je tudi veliko število tvrdk iz zahodne Evrope, zlasti iz Belgije, Nizozemske. Francije, Švice in Švedske. Prav tako je zagotovljena udeležba tržaških tvrdk.
Letošnji zagrebški velesejem bo imel velik pomen za razvoj naše zunanje trgovine in za uresničenje našega plana uvoza in izvoza. Velesejem bo predvsem pokazal tujim obiskovalcem in interesentom, kaj lahko nudi naša država inozemstvu. Pokazali bomo znatno izboljšanje naših izdelkov in veliko povečanje števila predmetov, ki pridejo v poštev za izvoz. Vse to je plod naporov naših delovnih ljudi. Na velesejmu bodo razstavila svoje izdelke predvsem tista podjetja, ki izdelujejo predmete za izvoz. Velesejem pa bo pomemben tudi zaradi uresničenja plana našega uvoza, saj bodo inozemske tvrdke razstavile številne predmete, zlasti stroje, ki so nam potrebni za izgraditev našega gospodarstva.
Zagrebški velesejem pa bo tudi ve- . lika revija uspehov našega dela in bo dal našim proizvodnim podjetjem novih pobud. Prikazani bodo tudi uspehi naših novatorjev in racionalizatorjev ter novi stroji in drugi predmeti, ki jih je začela izdelovati naša industrija. Končno bodo na velesejmu prvikrat razstavljeni predmeti naše domače kinematografije.
Cene Kranjc
S Partizanko
23
Ladijski dnevnik
£
Največji avstralski državi sta Zahodna Avstralija in Queensland. Zahodna Avstralija meri 2,527.600 kv. kilometrov, Queensland pa 1,736.500 kv. kilometrov. Na severu veže obe državi tako imenovani Severni teritorij, ki spada upravno pod Južno Avstralijo. Severni teritorij meri 1,356.100 kv. kilometrov. Na vseli teh milijonih kvadratnih kilometrov zemlje pa živi komaj poldrug milijon ljudi.
Na pasu, ki se vleče čez Zahodno Avstralijo, Severni teritorij in Queensland od Indijskega do Tihega oceana, se razprostirajo velikanski pašniki. Za travo na njih skrbi vpliv tropskega podnebja, v katerega sega vsa severna Avstralija. Na teh pašnikih je doma goveja živina, tretje največje bogastvo avstralskega kmetijstva.
Po tri mesece potujejo črede z malo bolj oddaljenih pašnikov v klavnice ob morju. Brisbane, glavno mesto Queens-landa, je prva avstralska luka za izvoz mesa.
Brisbane in Queensland poznajo naši povratniki s svojih dolgih potovanj, ko so hodili na sever Avstralije sekat sladkorni trs.
Frankovič Vekoslav iz Velikega Lošinja je prišel v Queensland že 1921. leta. Takrat je živelo okrog Townsvilla in Calmsa, ki sta središči nasadov sladkornega trsa, okrog 100 Jugoslovanov. Do krize je naraslo njihovo število do 500 ljudi.
Takole se sadi in seka sladkorni trs:
Farmar ima v bližini nasadov posebne drevesnice za sadike sladkornega trsa. V te drevesnice poseje izredno drobno seme, iz katerega zraste v enem letu dober meter visoka rastlina. V maju ali juniju razsekajo te rastline na dve pedi dolge kose, ki morajo imeti po troje očes. S temi sadikami zasade nov nasad sladkornega trsa.
Prostor za nasad mora biti dobro pripravljen. Zemljo, ki ne sme biti presuha in ne premokra, je treba skrbno preorati. Po trikrat ali štirikrat brni preko nje traktor, toliko časa, da je zemlja rahla kot moka. Sadike sadi poseben stroj, ki istočasno gnoji in zasipa brazdo.
Mlada rastlina je zelo občutljiva. Treba jo je pleti in oslpavati. Podobna Je mladi koruzi. V 12 mesecih zraste do 2 ali 3 metrov visoko, kakršna je vrsta sladkornega trsa. Potem napravi cvet, ki je podoben sirkovemu cvetu, še nekaj tednov in sladkorni trs je goden za sekanje.
Tedaj pride čas za sekače sladkornega trsa. Nekateri pridejo na delo in zaslužek iz gozda, kjer so sekali les, drugi iz svojih barak nekje od Townsvilla. Tisti, ki so prišli iz gozda, so kljub delu manj utrujeni od tistih, kt so prišli iz barak, kjer so dolge mesece »brez dela čakali na sezijo sekanja. Sečnja sladkornega trsa traja pol teta. V času pred sečnjo iščejo sekači sladkornega trsa pri-
ložnostna dela. Največ jih gre v gozd sekat les. Če tudi v gozdu ni dela, ostanejo velikokrat pol leta brez zaposlitve.
Sekači se zbero v skupine po 6 do 9 ljudi. Skupina izvoli vodjo dela in kuharja. Vodja dela se oglasi pri lastniku plantaže in mu pove, da je treba stanovanja, vode, kuriva, luči In kuhinjske posode za toliko in toliko ljudi. Ne, odeje ni treba, vsak sekač jo je prinesel s seboj, kakor določajo pravila sindikata sekačev sladkornega trsa. Tudi plačilo je že določeno: Vsak delavec bo dobil za tono posekanega in naloženega sladkornega trsa 8 šilingov in 10 pen.
V nasadu je med vrstami meter prostora. Vsak sekač seka svojo vrsto. Sekajo od 7 do 12 in od 3 do 6. V tem času naseka dober sekač 6 ton trsa. V zgodnjem jutru vtovorijo posekani trs na železnico, ki ga odpelje v sladkorno tovarno. Sladkorni trs je težak. Deset trsov je dovolj velika teža za močnega človeka.
Delo sekačev sladkornega trsa je posebno težko zaradi vročine in vlažnega podnebja. Med pogostimi plohami dela ne smejo prekiniti. Sekač je trikrat na dan do kože premočen, trikrat na dan ga osuši sonce. Ponoči se delavci ne od-
počijejo, ker je preveč komarjev, pod mrežo je pa prevroče.
1930. leta je izšla odredba, ki določa, da sme biti med sekači samo 25 odstotkov tujcev. Navadno dobi delo pri sekanju samo sekač, ki je delal že prejšnje leto. Zato postane novinec zelo težko sekač sladkornega trsa. Črnci do tega dela nimajo pravice.
1934. se je pojavila v sladkornih nasadih neka nova bolezen. Če sl se pri sekanju ranil, si dobil veliko vročino. Nekaj sekačev je umrlo.
Vsi Jugoslovani v Queenslandu se pripravljajo na vrnitev v domovino.
Townsville In Cairns ležita ob Tihem oceanu. 3500 km od teh dveh mest na zahod se izliva v Indijski ocean majhna reka Gascoyne. Ob tej reki je začel 1928. leta Jakov Pavičič s Hvara gojiti banane.
1928. leta v Avstraliji ni bilo dela, pripoveduje Jakov. Propadale so farme, zapirale so se tovarne, celo les ni Imel nobene vrednosti. Kaj? Kam? Nekaj je bilo treba začeti.
Med družbami, ki so reševale v Perthu podobna vprašanja, kot jih je imel Jakov, je nekdo omenil reko Gascoyne. Pripovedoval je, da je ob tej reki delal na ovčji farmi, da je tam nekaj ljudi, ki goje paradižnike, da raste ob bregovih nekaj banan.
Ovce, paradižniki, banane — da bi vse troje popolnoma odpovedalo?
Jakov je takoj odpotoval na sever, na 800 km dolgo pot k svoji reki.
Težko je bilo v začetkv, se spominja Jakov. Daleč je bilo od mest in ljudi, velika vročina, slabe prometne zveze, dolgo časa r benega zaslužka. Danes je
drugače ob reki Gascoyne. Danes živi tam na stotine ljudi, s svetom imajo dobre zveze. Zemlja, ki ni bila pred 15 leti nič vredna, je danes dragocena.
Jakov: Ko nas je prišla skupina brezposelnih ljudi na reko Gascoyne, smo se odločili, da bomo gojili banane. Takoj smo napravili načrt in začeli z delom.
Najprej smo poravnali in zorali zemljo ob reki. Ko je bila zemlja pripravljena, smo posadili prve gomolje banan. Nestrpno smo pričakovali in gledali, kako nam bo delo uspelo, saj smo bili pri bananah vsi novinci. Toda gomolji so odgnali, steblo je hitro raslo, vsak teden je bilo bolj debelo. Ko smo opazili, da ima nekoliko premalo vode, smo postavili v reko Gascoyne vrsto črpalk. Vsak teda^ smo črpali vodo v naše nasade. Obletu smo obrali prvi sad.
Izkazalo se je, da banane na reki Gascoyne sijajno rode. Posamezni grozdi so bili težki 30 do 40, najlepši pa tudi čez 50 kg. Posamezne banane so bile tako velike, da je bilo treba samo treh, štirih za. en kilogram. Do vojne je bila cena nizka, med vojno pa se je zelo dvignila.
Steblo banane zraste do višine 6 metrov, v premeru meri do 80 cm. Rodi pa samo enkrat, nato ga je treba posekati. Iz korenin poganjajo ta čas že nove sadike. Če pravilno razporediš sajenje gomoljev in rast sadik, lahko vse leto sekaš in obiraš banane.
V 18. letih smo doživeli tri nesreče, ki so nam uničile vso letino. Trije cikloni so nam nasade popolnoma razdejali. Treba jih je bilo na novo zasaditi, vse leto je bilo treba čakati na novo letino.
Sladkorni tis je zrel za sečnjo
Prva slovenska pomorska akademija v Kopra
Gojenci pomorske akademije pri pouku
Naš petletni plan predvideva v okviru gospodarske Izgraditve naše države tudi obnovitev ln znatno povečanje naše trgovske mornarice. Za to pi je potrebno ne samo novo trgovsko brodovje, marveč tudi pomorski kader. Naši pomorščaki so bili že od nekdaj na glasu kot najboljši in vise trgovske mornarice na svetu so se pulile za njih, ker so najbolj vestni, sposobni in vztrajni, pri item pa trezni in skromni. Tudi Slovenci smo imeli vedno veliko zanimanje za morje in mnogi naši fantje so vsako leto odhajali v razne pomorske šole v Dalmaciji. Nikdar pa nismo imeli svoje pomorske šole. To smo dobili šele po osvoboditvi, ko je bila 1. marca 1947 v Semedelu pri Kopru osnovana prva slovenska pomorska akademija.
Akademija vzgaja bodoče oficirje trgovske mornarice. Za sprejem v akademijo je potrebna mala matura in seveda popolno zdravje, predvsem dober vid in sluh ter razločevanje barv. Študij traja 4 leta. Akademija ima tn oddelke: navtični, v katerem se vzgajajo bodoči kapitani trgovske mornarice, strojni za vzgojo strojnih oficirjev in ladjedelniški oddelek. Na akademiji poučujejo 30 predmetov, med njimi pot jezikov in sicer slovenski, srbohrvatski, ruski, angleški in italijanski. Največji obseg ima v učnem načrtu seveda strogo pomorska stroka, kot navigacija, astrono-
mija, radiotelegraflja ln telefonija, signalizacija itd. v ladjedelniškem oddelku konstrukcija in gradnja ladij, v strojnem oddelku pa mehanika, termodinamika itd. Po končani akademiji se lahko absolventi vpišejo na tehnično fakulteto in si' pridobe inženjersko diplomo. Vsem absolventom je že v naprej zagotovljeno ustrezajoče službeno mesto v naši trgovski mornarici.
Akademija je začasno nastanjena v Semedelu pri Kopru, v kratkem pa se bo preselila v Peran. Vsi gojenci akar demije stanujejo v internatu, kjer imajo popolno oskrbo, letos pa bodo dobili tudi posebne uniforme. Gojenci se poleg rednega pouka in pomorskih vaj vzgajajo tudi- politično ter udejstvujejo na kulturnem in fizkultur-nem področju. Imajo svoj pevski zbor, sami so si zložili svojo himno in jo uglasili, za vzorno udejstvovanje na političnem in ljudsko-prosvetnem področju pa so si priborili letos prehodno zastavico kot najboljši srednješolski zavod v Koprščiffli. Pripravljajo se tudi za nastop na vsesokolekem zletu v Pragi. Marljivo sodelujejo tudi pri prostovoljnem delu, zlasti pri gradnji novega Dijaškega doma v Kopru.
Letos bodo dobili tudi svojo šolsko ladjo, n>a kateri bodo mogli praktično preizkušati svoje pridobljeno znanje. Zdaj imajo za praktične vaje dva velika motorna čolna in tri čolne na vesla.
Zdaj je na prvi slovenski pomorski akademiji 40 gojencev, med njimi dve mladinki, prvi ženski v naši državi, ki sta se odločili za pomorski poklic. Želeti bi bilo, da se čim več slovenskih mladincev odloči za pomorstvo, da tako tudi na tem področju izpričamo svojo sposobnost.
delu naši bodoči pomorščaki
Kakor pri pouku, so tudi pri prostovoljnem
vedno med najpridnejšimi
Tehnična srednja šola v Kopru
Med istrsko mladino se opaža vedno večje zanimanje za tehniko. To pospešujejo nove življenjske razmere ter težnja po napredku.
V onem delu Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko upravo, je bila leta 1946 ustanovljena prva slovenska iehnična šola v Istri, ki ima svoj sedež v Kopru, blizu bivše kaznilnice.
S tem je dana tudi istrski mladini možnost, da se uči in usposablja v svojem jeziku za svoj poklic.
Zunanje lice šole je sicer še nekoliko skromno, toda šola sama privlačuje večje število mladine. Celo iz Trsta prihajajo, ker tam ni take slovenske šole. Sedaj obiskuje šolo 60 učencev. Šola ima tri odseke: strojni, elektrotehnični in arhitektonsko-grad. beni.
Program, razen malenkostnih sprememb in dodatkov, je podoben programu v šolah Slovenije. V šolo sprejemajo dijake, ki so dovršili nižjo gimnazijo. Po petih letih pouka in
praktičnega dela, postane učenec strojnega odseka tehnični vodja v industrijskih obratih, v ladjedelnicah, v tovarnah, sploh v vseh panogah težke in lahke i ndustrije. Učenec elektrotehničnega odseka postane elektrotehnik in vodja pri električnih centralah in napravah itd. V gradbenem odseku pa se pripravljajo vodeči gradbeni tehniki, vodje podjetij itd. Po končanem študiju na srednji tehnični šoli se lahko absolventi vpišejo na univerzo in postanejo inženirji dotične stroke.
Tedensko imajo 50 ur pouka in praktičnega dela. Naj večje zanimanje je za elektrotehniko. Vsi dijaki so marljivi in disciplinirani, dobro se učijo, ne zanemarjajo pa tudi drugega dela. Stenčas je vedno poln lepih člankov. Dijaki izdajajo tudi svoj list »Tehnika«, ki ga razmnožujejo na ciklostilu. Vse kaže da bo v prihodnjem letu število dijakov še naraslo.
•	A. B.
Naša noč se spreminja v sončen dan!
Starokopitni nazori pred aprilske monarhistične Jugoslavije so smatrali slepe za reveže, ki naj žive od beraških podpor. Smatrah so nas za - manj vredna bitja, ki smo bili, lahko rečeni, sebi in drugim le v brme in nadloge.
A danes? — Slepi vedno bolj čutimo, s koliko skrbjo in prizadevanjem se zavzemajo za nas vsi, predvsem naša organizacija Združenje slepih, ljudska oblast in množične organizacije. Skušajo nas dvigniti iz teme omalovaževanja in morečega ter praznega pomilovanja na višino vrednosti posameznika.
Združenje slepih išče potom ministrstva za delo, inspekcije dela ter glavnega odbora enotnih sindikatov možnosti, da nam vsem sle-
pim, ki smo za delo sposobni, zagotovi eksistenco ter omogoči, da izkoristimo svoje sposobnosti. Delo, ki nam bo odkazano, bomo slepi opravljali s podvojeno silo, ki nam j.o bo dajala zavest, da občutek manjvrednosti izginja.
Združenje slepih ima pred seboj vse polno načrtov. Ustanoviti namerava kolektivne delavnice za slepe in kolektivne domove za slepe. Tudi v kulturam oziru prireja že tečaje, v katerih se slepi uče čitanja in pisanja v Braillevem točkopisu, da se tudi v tem pogledu osamosvoje. V planu Združenja slepih je ureditev osrednje knjižnice za slepe, iz katere si bomo vsi slepi lahko izposojali knjige.
Da se bomo slepi mogli razmah-
niti v življenju, nam morajo biti omogočena tudi potovanja. Slep človek sani umevno ne more na pot, potrebuje spremljevalca. V tem primeru mora plačati vožnjo zase in za spremljevalca ter ga tako vožnja stane dvojno. Ker za dvojno voznino po večini nihče od nas nima sredstev, so nam potovanja praktično onemogočena. Prepričani smo, da bo zdaj ljudska oblast, ki je že pokazala tako veliko razumevanje za slepe, tudi v tem oziru ugodila prošnjam naše organizacije, čla se slepim odobri polovična vožnja na prevoznih sredstvih, v prvi vrsti na železnici na isti način, kakor je že dovoljena polovična vožnja za slepe in njihove spremljevalce na ljubljanski cestni železnici.
Trdno zaupamo v našo organizacijo Združenje slepih ter v našo ljudsko blast. Zato kličem vsem slepim tovarišem: Glavo kvišku! Naša tema se spreminja v sončen dan!
Vuk Jelka
Plačanci mednarodne reakcije bodo dajali odgovor
V kratkem bo pred Okrožnim sodiščem v Celju razprava proti Roku Robniku in drugim članom ilegalne organizacije, ki jo je agent tuje obveščevalne službe Štiftar Jože - Kolar organiziral z namenom, da bo potom nje dobival podatke obvešče-valne*vsebine in osebe, ki jih ljudska oblast zasleduje kot zločince.
Skupina Roka Robnika se je bavila s pošiljanjem protiljudskih, naši državi sovražnih elementov preko meje v Avstrijo. Skupina je delovala predvsem okoli Solčave, kjer si je ustvarila bazo, kamor so se zatekali protiljudski elementi
Budnost naših organov oblasti je odkrila ilegalno skupino. Zaradi kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi se bo v kratkem morala zagovarjati • pred ljudskim sodiščem.
deiejait mladine •M.adiavsfie, *Bol£artfe in &lhaniie so obtsßali UJuhlJano
ter so se posvetovali
za
\
Delavska mladina Ljubljane je po* zdravila v petek zvečer v svoji sredi delegacije demokratične mladine Bolgarije, Madžarske in Albanije, ki so obiskale v svetovnem mladinskem ted* nu našo mladino in se že nekaj dni mudijo v naši državi. Poleg članov de» legacije in članov glavnega ter mestnega odbora Ljudske mladine so se udeležili posvetovanja tudi zastopniki mladinskih aktivov Iz vseh ljubljanskih tovarn in podjetij. Naši mladinci so po» ročali o mladinski organizaciji v pod* jetjih in o uspehih ter neuspehih svoje borbe zä norme in z normami za plan. Najbolj je zanimala člane delegacij organizacija mladinskih proizvodnih bri» gad, ki so pionirji realizacije in pre* seganja pravilno postavljenih norm.
Član bolgarske delegacije je seznanil našo delavsko mladino z delom demokratične mladine Bolgarije. Tudi bol» garski mladinci organizirajo v podjet* jih proizvodne brigade, ki dosegajo in presegajo delovne norme. Največ mladincev udarnikov in herojev dela je izšlo doslej iz teh proizvodnih brigad. Za udarnike in heroje dela proglašajo prav tako kakor nri nas delavce, ki so se najbolj izkazali v proizvodnji. Mladi bolgarski udarniki in heroji dela. ki imajo možnost razvoja, so spreieti v petletno višjo šolo. kjer se usoosablrijo za inženirje in delavce specialiste. Po* sebno pozornost posveča organizacija
* delavsko mladino o delu in borbi mladine izvedbo gospodarske ga plana
demokratične mladine Bolgarije tudi bri* gadam delavske mladine, ki ob nede-ljnh in praznikih obiskujejo podeželje in prostovoljno pomagajo kmetom.
Člani albanske delegacije se želijo povsem seznaniti z delom in izkušnja* mi naše mladine. O tem delu in izkuš* njah bodo govorili na 7. plenumu, ki ga pripravljajo vsej albanski mladini. Saj je tudi albanska mladina izbrala pot. po kateri stopa mladina Jugoslavije, pot k F~~ializmu in gospodarskemu napredku. a izpolnitev albanskega državnega gospodarskega načrta in za kulturni ter politični dvig ljudstva se je izkazala doslej v mladi albanski demokratični državi prav mladina.
Madžarska mladina je začela uvajati brigadni sistem dela ta mesec ob pro* slavi stoletnice madžarske revolucije-Politične razmere dajejo đanes^ tudi madžarski mladini možnost splošnega tekmovanja za izboljšanje življenja. Proizvodne brigade ustanavlja madžar* ska mladina v podietiih in vaseh. Mladinski aktivisti, ki so bili zaposleni pre; predvsem s političnim delom- so začeli po zmagi demokracije po zgledu naše mladine organizirano borbo za gospo* darsko izboljšanje. Največ se je naučila madžarska delavska mladina od naših mladincev na progi Šamac—Sarajevo. Med večiirni delovnimi akciiami mad» žarske mladine bo letos zračni a prekopa Tisa—Donava. Mladinci*udarniki
so tudi v madžarskih podjetjih pionirji socialističnega delovnega tekmovanja in dela po normah. Z navdušenjem in z zavestjo, da je zmaga v tovarnah in delavnicah odvisna tudi od njih, se bo* rijo za svoj triletni gospodarski načrt.
Zaključek mladinskega tedna
V petek. 26. t. m. je bila v veliki dvorani kina sUnio-n« svečana proslava svetovnega mladinskega tedna. Poleg mladine, ki se je polnoštevilno udeležila, so bili navzoči tudi predstavniki oblasti in zastopniki bolgarske, madžarske in albanske mladinske delegacije. Proslavo je otvoril član sekretarijata Glavnega odbora LMS tov. Jelo Gašperšič, ki je poudaril pomen svetovnega mladinskega tedna donfti in v svetu. Referatu tov. Gašperšiča je sledil referat zastopnika bolgar. delegacije, v imenu madžarske mladine pa je govoril predsednik CK madžarske mladine in končno zastopnica albanske mladinske delegacije. Vsi so poudarili, da je prav jugoslovanska mladina tista, ki jim daje pobudo za delo in jih uči požrtvovalnosti v borbi za socializem. Sledila je recitacija „Tja bomo našli pot“ tov. Makuca, za konec pa je zapel nekaj pesmi študentski pevski zbor ljubljanske univerze pod vodstvom tov. Gobca.
ono pozornost posveča organizacija Knnq I inh—uunava. miauinci»uuanimi	v—	-* — -
Uspehi množičnega dela za iz&oltšan.e secianega skrbstva
in zdravstva
Socialno zdravstveni sveti so osrednja oblika množičnega socialno skrbstvenega in zdravstvenega dela. Doslej so bili poleg socialno skrbstvenega sveta pri ministrstvu za socialno skrbstvo LRS ustanovljeni socialno zdravstveni sveti pri vseh okrajnih in pri 741 krajevnih ljudskih odborov.
Kakor oblastveni organi, delajo tudi socialno zdravstveni sveti po planu. Okvirni plan v republiškem merilu je zasnoval socialno skrbstveni svet pri ministrstvu, okrajni in krajevni socialno zdravstveni sveti pa planirajo svoje naloge v mejah okvirnega plana.
Pred kratkim je bila konferenca socialno skrbstvenega sveta pri ministrstvu za socialno skrbstvo LRS, ki je ugotovila uspehe dosedanjega in določila smernice bodočega dela. Ob tej priliki je minister za socialno skrbstvo tov. dr. Anton Kržišnik na podlagi poročil vseh delujočih poudaril, da so doslej zadane naloge poleg organov za socialno skrbstvo in zdravstvo zadovoljivo izpolnile organizacije AFŽ, ESZDN, RKS, ZVVI in glavna uprava SF pri IOOF. LMS pa svojih nalog ni izvršila tako, kakor bi bilo treba. Sklepi II. kongresa AFŽ o potrebi izpolnitve zaščite otrok se v bistvu skladajo z nalogami, ki jih določa plan socialno skrbstvenega sveta, kar dokazuje, da se je s pravilnim prijemom lotil tega problema. K izpopolnitvi in olajšanju dela so mnogo pripomogli novi zakoniti predpisi, kakor uredba o dečjih domovih, uredba o dečjih jaslih in dojiliščih, uredba o prepovedi točenja šmarnice in nove smernice za zboljšanje raznih socialno - zaščitnih institucij, kakor navodila za reorganizacijo in delo patronatov, za organizacijo in delo čakalnic za matere in otroke in prav posebno za organizacijo in delo šolskih kuhinj. Izdelan je bil plan dela okrajnih socialno zdravstvenih svetov v prvem četrtletju t. 1. in navodila za organizacijo „Tedna matere in otroka“. Od aktivnosti, iznajdljivosti in vztrajnosti socialno skrbstvenih organov in celotnega omrežja socialno zdravstvenih svetov na terenu je odvisno, kako bodo v teh uredbah in navodilih zasnovano delo smotrno in načrtno uresničili. Tudi organizacija OF je poklicana, da temu delu daje pobudo in poudarek. Notranja uprava
bo sodelovala z izdajanjem in izvajanjem ukrepov za omejitev in odstranitev kvarnih socialnih pojavov, kakor alkoholizma in podobno.
Zatem so na konferenci razpravljali o potrebi sodelovanja množičnih organizacij, zlasti Rdečega križa pri zatiranju jetike kot socialne bolezni. To delo je poverjeno sekciji za borbo proti tuberkulozi pri glavnem odboru RKS. Sekcijo sestavljajo člani ministrstva za ljudsko zdravstvo. ministrstvo za socialno skrb-svo DZSZ. JA in organizacije RKS, AFŽ. OF, ES ter LMS.	*
Sekcija pri glavnem odboru RKS tesno sodeluje s socialno skrbstvenim svetom pri ministrstvu za socialno skrbstvo, okrajn; in krajevni odbori RKS pa z okraj'nim odnosno krajevnim socialno zdravstvenim svetom. Kot prvo množično akcijo bo sekcija priredila .Protituberku-lozni teden“ od 1. do 8. aprila, ki bo posvečen popularizaciji borbe proti tuberkulozi. Ob tej priliki se bodo ljudske množice s pomočjo lepakov, letakov, brošur, predavanj, razstav itd. seznanile z zdravstvenimi predpisi in ukrepi za zatiranje jetike, ki bo vodilo k uspehom le tedaj, če bodo množične organizacije tesno sodelovale s proti tuberkuloznimi dispanzerji. Pri zdravstveno prosvetnem delu med ljudskimi množicami bo imelo zelo važno vlogo glasilo ,,Zdravstveni aktivist“, ki ga je pravkar pričelo izdajati ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS. Problem tuberkuloze je povezan s težavnimi vprašanji mnogih drugih sektorjev, med njimi zlasti stanovanjskega in prehranjevalnega. Zato ga bo mogoče rešiti le, če bo vse ljudstvo krepko sodelovalo z oblastjo.
Tudi letos bo v LRS sporedno s kampanjo „Dečja nedelja“, ki jo bo v zveznem merilu organiziral Komite za socialno skrbstvo pri vladi FLRJ, „Teden matere in otroka“ od 16. do 23. maja, ki ga bo organizi* ralo ministrstvo za socialo,o skrbstvo LRS. Ta teden bo manifestacija skrbi, ki jo posvečajo ljudska oblast in množične organizacije socialni in zdravstveni zaščiti matere in otroka. Ob tej priliki se bodo ljudske množice s pomočjo člankov v časopisju, predavanj na terenu in v radiu, filmov, razstav, prireditev, lepakov itd. seznanile z dosedanjimi uspehi, problemi in bodočim delom na tem področju. V tem tednu bodo tudi akcije za poživitev in zboljšanje poedinih oblik zaščite otrok in zbirala se bodo za to potrebna denarna sredstva. Omenjena navodila za organizacijo „Tedna matere in otroka“ so za vse sodelujoče posebno važna, ker so v njih upoštevane vse izkušnje tega tedna _ v lanskem letu. Potrebno je, da vsi. ki bodo pri organizaciji tega tedna kakor koli sodelovali, to so poleg organov za socialno skrbstvo, zdravstvo in prosveto pri vseh stopnjah oblasti vsi socialno zdravstveni sveti ter organizacije RKS. AFŽ, LMS in ES v republiškem, okrajnem in krajevnem merilu, pričnejo s pripravami in delom pravočasno, takoj sedaj, da jih čas ne prehiti. Ker „Teden matere in otroka“ ni priložnostna akcija, ampak vsedržavna manifestacija socialne zavesti, moramo stremeti za tem. da mu damo čim bogatejšo vsebino. Ta vsebina je v tem, da vsa naša prizadevanja za izpopolnitev socialne in zdravstvene zaščite matere in otroka vključimo v našo.skupno borbo za uresničenje petletnega plana.	D. I.
P*3a Goriškem ima skoraj vsaka vas svoj pevski zbor
Kulturno - prosvetno življenje na Goriškem je od osvoboditve sem že napravilo viden korak naprej. Najlepše se razvijajo pevski zbori, ki jih imajo skoraj v sleherni vasi. Te vodijo večinoma kmetje in delavci samouki, s krajšimi pevovodskimi tečaji. Med najboljšimi pevskimi zbori so mešani zbor iz Podrage na Vipavskem, moški zbor sindikalne podružnice lesnoproduktivnega podjetja »LIPA«, mešani zbor Dornberga, Vo-
lča jonski, terenski in krajevni zdravstveni referenti bodo Imeli v torek, 30. marca v suterenu šolske poliklinike na Aškerčevi cesti 26 obvezen sestanek ob 19.30. Predaval bo dr. Mirko Karlin, šef protituberku-loznega dispanzerja, o problemih tuberkuloze.
gerskega, Vrtojbe in Solkana. Ustanovljene so tudi godbe na pihala v Vogrskem, ki je najboljša, nadalje Rihemberku, Mirnu, Šempasu in Medani v Brdih.
Tudi dramska umetnost in folklora se je pričela lepo razvijati. Kljub pomanjkanju primernih dvoran in ljudskih odrov so imeli v kmetskih vaseh na sporedu težja dramska dela. Gradnja zadružnih domov pa bo omogočila, da se bosta kulturno delo in ljudska umetnost lepše razvijala.
Ne samo v kmetskem podeželju, temveč tudi med delavci tovarn in na raznih gradiliščih oživlja kulturno delo. Ustanavljajo pevske zbore, dramske skupine, knjižnice in bralne krožke.
Gandhi — zadnje razdobje
Iz angleške revije »Labour monthly« priobčujemo članek R. P. Dut-ta, odličnega poznavalca indijskih razmer. Ob Gandfaijevi smrti so namreč tisti, ki poskušajo dušiti indijsko! osvobodilno gibanje, licemerno točili solze in razglašali velikega borca za pravice indijskega ljudstva za svojega svetnika. S tem so hoteli prikriti svoje mračnjaške,, spletke' vendar pa jih jasno razkrinkava prav zadnje razdobje Gandhijevega življenja, g katerim nas seznanja pisec.
Gandhi je umrl tako kot je živel — v boju za stvar Indije in človeštva. Umrl je tako kot Abraham Lincoln, kot Marat, kot Jaures, kot toliko prvih borcev v boju za osvoboditev človeštva — pod rokami morilca, orodja temnih sil. On. ki bi bil v starosti 78 let lahko iskal mlrn ln se po polstoletni vodilni vlogi umaknil, se je vrgel na branik, če so drugi odpovedali ali popuščali, in je dal življenje in kri, da bi rešil Indijo ogabne orgije množičnega krvoprelitja in reakcije, ki je sledila zloglasni avgustovi pogodbi, pred katere posledicami je svaril.
Mrtvega vsi časte. Ameryji in Churchilli, ki so ga preganjali v življenju, so -rgli cvetlico na njegovo grmado. Toda t »min na njegovo poslednjo bitko in na '-...in njegove smrti ne sme biti poko-
pan v togem mavzoleju oficielnih pogrebnih svečanosti. Ta spomin je namreč političen dinamit, ki utegne še iz njegovega pepela razgibati Indijo v novo življenje in nov boj proti temnim silam, ki skušajo udušlti indijsko osvobodilno borbo. Zadnja Gandhijeva leta 60 bila dejansko krona njegovega življenja.
Pravega Gandbija težko spoznaš v oficielnih svečanostih, Njegovi čestllci ga hočejo napraviti za svetnika: če je bil namreč splob kak človek človečanski, preveč človečanski, je bil to Gandhi. Njegovi nasprotniki lahko poudarjajo njegovo mehkobo in nedoslednost na način, ki samo razodeva njihovo lastno neznatnost in nesposobnost, da bi razumeli veličino, ki je bila v njem.
Veličina Gandhijevega duha, njegova poštenost, pogum in ljubezen do človeštva, vse to se blešči in zasenči mnoge nedoslednosti, protislovja in celo napake pri vodstvu, ki so bile izraz socialnih razmer njegove dobe, ki je bila še'zmedeno nezrelo prehodno razdobje ljudskega ln narodnega prebujenja, ki ga je on povzročil In vodil.
Nad četrt stoletja je bilo v Gandhlju utelešeno indijsko nacionalno gibanje in to v dobi, ko je prava vsebina gibanja ln njegovo zavestno vodstvo izražalo samo stremljenja indijske meščanske revolucije. In vendar je množični upor, ki je
bil gonilna sila gibanja, razodeval predvsem prvo prebujenje kmetskih množic iz stoletnega spanja, množic, ki so sicer tičale v stotero vezeh starih tradicij, verskega in socialnega konservativizma, naivnega in fantazijskega gledanja v preteklost ali utopičnega hrepenenja, odetega v jezik mitoloških legend — pa so kljub temu tipale svojo pot naprej do temeljne socialne spremembe. Noben drug voditelj kakor Gandhi ni mogel v tej prehodni dobi premostiti vrzeli med dejansko meščanskim vodstvom nacionalnega gibanja in med množicami, ki so se prebujale, toda se še niso zavedale. V dobrem in slabem je Gandhi to uresničil in je gibanje vodil In zdelo se je celo, da ga je on ustvaril. Gandhi je bil tuj samo modernemu delavskemu razredu, otroku tovarniške industrije in njegovi filozofiji — marksizmu. To se je spremenilo šele postopno, ko so se množice pod vidnim vodstvom delavskega razreda začele dejansko zavedati lastnih interesov. To so bile na indijski pozornici že vidne prave razredne sile in razredni odnosi, ki se jim ni bilo več treba skrivati pod mitološko prevleko.
Gandhijeva smrt je nekako simbolizirala vsa nasprotja njegovega življenja.
Apostol »preprostega življenja« je umrl v knežji palači najbolj brezobzirnega iz-korlščevalnega muftimilionarja iz vladajočega indijskega razreda denarnih mogotcev.
Apostol — »nenasilja« je umrl kot žr-
tev odvratnega morilskega in gangstr-skega nasilja, ki je bilo v glavnem posledica dolgoletnih imperialističnih in reakcionarnih spletk in netenja razprtij, bila pa je to tudi usodna posledica četrt-stoletnega pridiganja »nenasilja«, ki je ubijalo revolucionarno energijo množic.
Toda umrl je zvest svojim načelom, borec na svojem mestu, rodoljub, mučenik za človeštvo in spodbuda vsem, ki pridejo za njun.
Gandhijevega nesmrtnega dela za indijsko nacionalno gibanje ln za osvobodilni boj človeštva tu ni treba omenjati. On je prižgal plamen upora proti imperialistični nadvladi. On je spravil nacionalno gibanja iz ozkega kroga liberalne ustave v množice. Boril se je za demokratično enotnost nad krajevnimi razprtijami. Kot njegov velik! prednik Tolstoj je vzbujal goreče sovraštvo do okov lažnive civilizacije, čeprav ni imel jasne socialne teorije, da bi nakazal pot do rešitve.
Njegova mehkoba je bila posledica prehodnega razdobja v gibanju, ki ga je zastopal. Le počasi se je dvignil do bor-he proti imperializmu. Ko je služil vojsko v imperialistični uniformi, čeprav samo kot sanltejec pri nosilnicah v burski vojni, ali kar je bilo še huje v vojni proti Zulujem, so ga še navdajali stari nazori »lojalnosti«, kar se je zopet pokazalo v prvi svetovni vojni. Kot njegov prednik Tilak je skušal združiti borbeni nacionalizem z indijsko prerdditvl-
jo, čeprav je skušal očistiti hinduizem In se je neutrudljivo boril proti krajevnemu in kastnemu separatizmu. Toda ta kombinacija nacionalizma in hinduške preroditve je napravila nacionalno fronto ranljivo, ker je imperialistična politika izigravala verske razlike in je pomagala sejati seme strašne žetve, ki se je nazadnje končala z njegovo smrtjo pod roko hinduškega šovinista. Ker ni imel jasne socialne teorije in je združil Idealizacijo abstraktnega »kmeta« z oznanjevanjem doktrine o »poverjeništvu« zemljiškega posestnika in kapitalista, sta postala njegov socialni nauk ln njegovo vodilno delo orodje velikih posestniških Interesov, ki so se bližali kapitulaciji pred imperializmom. Bal 6e je množičnega nasilja in videl v naraščajočem odporu delavcev In revnih kmetov samo nevarnost »rdečega propada in anarhije«, do zadnjega pa ni uvidel, da grozi prava nevarnost nasilja ln anarhije z desne, ne pa z leve strani, ker uporablja reakcija orožje krajevnih razprtij. Njegova teorija »nenasilja« je torej dejansko služila interesom posedujočih razredov in končno interesom imperializma.
Tako se je zgodilo tole: Ko je po drugi svetovi)! vojni Indijo razgibal največji nacionalni odpor, v dnevih slavne Indijske mornariške vstaje, ko je na ulicah vladala hindu-muslimanska enotnost, je videl Gandhi samo nevarnost, »da bo Indija Izročena poulični drhali« In je hitro pozdravil vladno misijo in zagovar-
jal kompromisni dogovor z imperializmom.
Ko pa je prišel kompromisni dogovor v obliki Mountbattenove koncesije in se je pokazalo, da prinaša razkosanje Indije krajevne spore in ojačeno gospostvo reakcionarnega desnega krila v nacionalnem gibanju, je bil Gandhi med vodilnimi političnimi voditelji prvi, ki je dvignil svarilni glas. Že julija preteklega leta, ko so drugi voditelji opevali svitanje »svobode«, je Gandih izjavil »da bo dominionski statut za Indijo zelo smrdel, če bo Anglija pustila Indijo razkosano in v medsebojni vojni.« Septembra je svaril pred vojno nevarnostjo med Indijo in Pakistanom.
Ko so se takoj po Mountbattenovi ureditvi razvneli na prostranih predelih Indije krajevni spori in krvoprelitje, je Gandhi čutil agonijo Indije in zelo trpel zaradi tega. Naj tu ie priobčimo zasebna pisma nekega prijatelja, kateremu je Gandhi 1947 odkril svoj dušo, da pokažemo globočino bojazni in razočaranja, ki ga j« moral prestati Gandhi v tistih dneh, ko je toliko površnih indijskih In britanskih politikov prepevalo pesmi triumfa, Gandhi je rekel v tem pismu:
»Ne razumem, kako je to, da se vse te strašne stvari dogajajo v naši deželi. Dolga leta se je kongres boril in vedno bolj pridobival na moči ter se vzpenjal više in više. sedaj, ko smo dosegli vrhunec. pa se vendar dogajajo te strahote in kongres nima moči, da bi učinkovita
KULTURNI PREGLED
Simfonični koncert slovenske filharmonije
Vsaj bežno podobo sodobne bolgarske glasbene ustvarjalne In deloma tudi poustvarjalne umetnosti nam je razkril simfonični koncert, ki se je vršil 23. marca v veliki Unionski dvorani. Koncert je vodil znani bolgarski violinist in dirigent Saša Popov. Igral je orkester Slovenske filharmonije, kot solist na klavirju je nastopil pianist Anton Trost. — Spored je imel dva dela. Prvi je bil zajet iz glasbene preteklosti, drugi iz sodobnosti, opirajoč se posebej na bolgarsko simfonično tvornost.
V Borodinovi »II. simfoniji« je zaživel pred nami široki ruski svet. V realistični, dosledno tematski zgradbi, ki uporablja rodno motiviko najraje in najlepše v solističnem prepletanju pihal, je utelešena ista Borodinova fantazija, ki jo tako dobro poznamo že iz njegove opere Knez Igor. — Beethovnov klavirski Koncert št. 5 je zvočno utelešenje velike umetni-
Nikolaj Omerza: Deklica
kove duše, ki zna do jedra zajeti življenjsko problematiko, jo vedno znova odrešiti in v ubranosti tonskib zvez posredovati človeku.
Spored bolgarskih skladb je obsegal Stajnova »Scherzo«, Rajčeva »Allegro con brio« iz Simfonične suite, Goleminova »Introdukcijo in ples« iz baletne suite Nestinarka, Ilijeva »Andantlno« iz Sonatine in Stojanova »Allegro molto« iz suite Baj ganju. Značilno je, da so vse skladbe zapustile zelo soroden vtis. Kaže, da je mlajšo skladateljsko generacijo zajelo skupno stremljenje, da bi oživila domačo, rodno glasbeno motiviko v umetni simfonični obliki. Pri tem pa stremi po sintezi med arhaičnimi ostalinami ljudske pesmi in med modernimi zvočnimi pridobitvami umetne glasbe. Zato so si bile izvedene skladbe stilno dokaj sorodne. Iz barvitih in ritmično pisanih elementov rodne pesmi zgrajene orkestralne podobe se opirajo največ na impresionistična in ekspresionistična izrazna sredstva. Zato so zvočno barvite, a vendar linearne in pogosto polimelodične. Vse so oprte na ostl-natne osnove ali na bordunske zasnutke in so večkrat poliritmične ali vsaj sinko-pirane. Tudi na arhaične tonske načine se rade opirajo.
Včasih so posamezne melodične niti tako bizarno spletene v zvočno tkanino, da zapuščajo bolj vtis arabeskne podobe (kot orientalski tepihi) in manj vtis enovito v čas postavljene zgradbe. Stajnov ljubi predvsem tako arabesko, Rajčev se opira nekoliko bolj na gradbeno simetrijo ter oblikuje bolj široke linije, Goleminovu je ljub kontrast in drzna harmonija, llijev Ima rad zopet bolj drobne motive z osti-nati, a obenem iskrenejša razpoloženja, Stojanov pa bučno zvočnost s kontrasti in kapricioznim! prehodi ter žive in neposredne efekte (portamentiranje trobil), ki spominjajo včasih na jazzovsko tiplko.
V splošnem prevladujejo naturalistične poteze, a so zabrisane z nekam orientalsko učinkujočim motivlčnim prepreda-njem, ki učinkuje v svoji vztrajnosti nekoliko monotono.
Manj strokovno bi označili vse skladbe za tonske podobe, ki imajo zelo pisano glasbeno motiviko bolgarskega rodnega značaja In ki hočejo učinkovati z mnogovrstnimi zvezami raznih instrumentov ter deloma z zmernimi, deloma z drznejšimi modernimi harmonijami.
Ce preidemo k izvedbi skladb, moramo najprej ugotoviti, da je bolgarski dirigent Popov umetnik, ki se poslužuje običajne dirigentske tehnike, ki v predstavi obvlada tonske podobe izvedenih del in stremi za tem, da bi izluščil njih bistvo. Pri tem je pozoren predvsem na korektnost podajanja, kar leži tudi v njegovi naravi, ki ni čustveno zanosita In sugestivna, temveč umirjena in umetniško organizirana. Orkester je dirigentu dobro sledil. Ne še toliko v Borodinovi simfoniji, ki je bila v zvočnem toku premalo utrjena ter intonančno ne prav ubrana, pač pa v drugem delu sporeda, kjer je dirigentovi upodabljajoč! volji uspelo doseči smoter.
Pianist Anton Trost je v Bethovnovem Koncertu zopet razkril svojo umetniško silo. Trost je umetnik tihih globin, iz katerih črpa veliko sugestivno moč. Njegova igra učinkuje.v lepem izmenjavanju kontrastov. Brezizraznejše pasaže oblikuje lahkotno, kot bi se poigraval. Ko pa se sreča z izrazno globoko motiviko, se njegova sila mogočno vzpne in kleše tonske like s tako prvinsko neposrednostjo, da prevzame poslušalca in ga brez pridržkov pritegne v svet čiste, velike lepote.
Dober obisk koncerta priča, da je postala simfonična umetnost pri nas že živa ljudska potreba.
d)vct $ßotmka ko%olktfi pesmi
Prav v dneh, ko so združeni nasprotniki Jugoslavije in naših naporov za združitev koroških Slovencev z narodi Jugoslavije povečali pritisk nad koroškim ljudstvom v dneh, ko hočejo nacisti s pomočjo zapadnih imperialistov in s sodelovanjem cerkvenih krogov zadati našemu narodu novo rano in odtrgati ta kos slovenske zemlje od našega narodnega telesa, je izdala Državna založba Slovenije dve pesmarici, ki morata med široke množice narodov Jugoslavije. To sta »Zbornik koroških pesmi za moški zbor« in »Nmav čez izaro« — zbirka mladinskih zborov.
Koroška pesem je bila ljudstvu Korotana močno orožje v borbi proti hudemu raznarodovalnemu pritisku. Ljudstvo .na Koroškem je imelo pevske zbore že v Avstriji in je gojilo ponaiveč domačo ljudsko pesem, ki je radi lepote in po zaslugi zbiralcev prodrla kmalu po svetovni vojni in po usodnem plebiscitu tudi med vse slovenske pevce. Tudi po plebiscitu so ohranili koroški Slovenci pevske zbore vse do danes; ob rastoči sili in pritisku nacistov je iskalo koroško ljudstvo v pesmi moči za borbo. Koroška pesem nas ie povezovala, ko so prihajali k nam pevci z onkraj Karavank. In ta pesem ie pomagala najti v dneh narodno osvobodilnega boja pota med junaške branilce naših pravic v Rožu, Zilji, Podjuni in Mežiški dolini vse do skrajnih severnih mej slovenske zemlje. Vse to delo je zahtevalo žrtve, te 1936 so padle v borbi s posurovelo nacistično sodrgo prve žrtve iz vrst pevcev, ki so se med veliko domovinsko vojno še povečale; • zavedni koroški pevci so padali kot talci, umirali so po internacijskih taboriščih in mnogi so žrtvovali svojo kri in pevsko srce tudi v vfstah narodno osvobodilne vojske. Kakor ie spremljala lepa koroška slovenska pesem borce partizane, tako spremlja ta pesem že tretje leto slovensko koroško ljudstvo v borbi za združitev v Jugoslaviji.
Zato sta ti dve pesmarici prav sedaj pomembni izdaji našega knjižnega trga in vredni vse pozornosti, da bi tako prišli ne samo do pevcev in pevskih zborov, ne samo do mladine v šoli, ampak med ves glasbeni svet in med javne delavce cele Jugoslavije in izven nje, kjer je naš rod in kjer so naši prijatelji.	.
Zbornik koroških pesmi nadaliuie zbirke koroških narodnih pesmi» ki sta jih pred 1. 1914 nabrala Zdravko švikaršič in Oskar D,ev. (Slovenske koroške narodne pesmi, osem zvez-kov, izdala Glasbena matica). — V Zborniku so pesmi iz vseh šiirih ko-roškh dolin: Podjune, Zilje, Rožain
Mežiške doline in sicer 42 ljudskih pesmi v priredbi za moški zbor ter ziljska »Svatovska suita« v priredbi Emila Adamiča za troglasen tenorski in troglasen basovski zbor. Ostale pesmi so priredili po lastnih in v manjši meri po tujih zapisih znani novejši prirejevalci in zapisovalci koroških narodnih pesmi, poleg E. Adamiča in M. Tomca še Anton Nagele, Pavle Kernjak in v največji meri Luka Kramolc, ki je zbirko tudi uredil. Poleg pesmi ima Zbornik tudi članke o koroški slovenski ljudski pesmi. Uvodno besedo je napisal Prežihov Voranc, dr. Josip Sašelj in dr. Franc Sušnik pa sta prispevala članek o koroških narečjih in njih glavnih posebnostih z ozirom na to, da so pesmi v Zborniku priobčene v narečnem besedilu, za katerega lažje razumevanje sta dodala še abecedno urejen izčrpen slovarček. Dr. Sušnik je nadalje prispeval še kratke uvode k vsakemu od štirih koroških dolin.
Zbornik koroških pesmi ie opremil Maksim Gaspari; poleg naslovne strani je narisal k vsakemu delu še celostransko risbo, ki zajema najznačilnejše kraje in ljudi odn. njih dejanja v sliki, n. pr. Mežiška dolina; tovarne, Uršlja gora, furmani, Prežihov Voranc. K lepi opremi knjige sta prispevala svoje tiskarna »Ljudske pravice« in notograf Maks Simončič.
Nmav čez izaro je v vrsti slovenskih pesmic za mladino (tudi za ženske zbore) nekaj novega. Ta pesmarica je izšla v Zbirki pokrajinskih pesmaric, ki jo je zasnovala Državna založba Slovenije. Namen zbirke je urednik prvega dela, France Marolt
koro/kih
permi
označil tako; »Po svojem bistvu je ljudska pesem neprestano živo ustno izročilo starejšega rodu mlajšemu rodu. je dota življenjske modrosti staršev napredujoči mladini. To doto ie treba zbrati in v prečiščeni obliki izročiti slovenski mladini, da jo bo znala in vedela gojiti, ohraniti in širiti med slovenskim narodom.« — Pesmarica obsega izbor umetnih rodoljubnih pesmi ter ljudske pripovedne, obredne, fantovske, delovne in priložnostne pesmi v dvo-fro in delno tudi v četveroglasju v priredbi Adamiča, Tomca, Kramolca ter Franceta Marolta. Pesmi so napisane v koroškem narečju, ker je narečje bistven del krajevnega nazvočja (Marolt), zato ima pesmarica, ki šteje 45 strani pesmi (29 pesmi) poleg uvoda na koncu še slovarček manj znanih besed in pojmov. Tudi to zbirko je natisnila tiskarna »Ljudske pravice«, naslovno stran pa je narisal Fr. Podrekar.
V	Zbirki pokrajinskih pesmaric bodo izšle pesmi vseh slovenskih pokrajin in so nekatere že v pripravi.
Kakor Zbornik koroških pesmi, tako je z istim namenom izšla tudi pesmarica Nmau čez izaro za to, da »veže srca slovenske koroške mladine z mladimi srci Slovenije—Jugoslavije«.
Pomembna pravna knjiga
Komentar opšteg dela krivičnog zakonika. Pod opštom redakcijom Moše Pijade, pretsednika zakonodavnog odbora Narodne skupštine FNRJ Beograd 1948. Str. 30j.
Z uveljavljenjem občega dela kazenskega zakonika FLR Jugoslavije z dne 4. decembra 1947., ki je dne 12. februarja t. 1. dobi! obvezno moč, je bil storjen nov izredno važen korak v izgradnji našega pravnega reda.
Kazenski zakonik spada med zakonodajne akte splošnega, vseljudskega pomena. Saj je namenjen zaščiti najvažnejših pravnih dobrin. In ravno zato se nihče ne sme sklicevati na neznanje kazenskega zakona kot na opravičilo svojega protipravnega ravnanja.
Zato ne bo odveč, če opozorimo ne samo strokovnjake, temveč tudi širši krog bralcev na prvi komentar novega kazenskega zakonika, ki so ga v rekordnem času dveh mesecev sestavili najbližji sotrud.iiki pri izde lavi novega kazenskega zakonika. Glavni urednik komentarja je predsednik zakonodajnega odbora Ljudske skupščine Moša Pijade, strokovni redaktor pa je univ. prof. dr. Jovan Djordjevič.
V	svojem predgovoru naglaša glavni urednik Moša Pijade, d» je komentar kazenskega zakonika zamiš-
ljen kot pripomoček za pravilno izvajanje načel občega dela kz pri uporabi predpisov posebnih kazenskih zakonov. Avtorji komentarja niso imeli namena nadomestiti s svojim komentarjem učbenika; vendar so smatrali za koristno posvetiti pozornost tudi njegovi teoretični raz-Ia|i. Z navedbo primerov pa so skušali bolj konkretno pojasniti poedime pojme in ustanove novega kazenskega prava. Glavni urednik izrečno o-pozarja na to. da teze komentarja nimajo pomena nekih uradnih direktiv in obveznih pravil. Prav tako komentar ne zajema celotne problematike naše kazenske zakonodaje. Marsikatera vprašanja so ostala odprta in so prepuščena poznejši podrobnejši razčlenitvi. Avtorji komentarja so se pri svojem delu posluževali izsledkov teorije in praise in pridobitev napredne ikazensko-pravne znanosti Pri sestavljanju komentarja so upoštevali tako mnenja, k: so bila izražena v teku obravnav^ osnutka kz. v zakonodajnih odborih Ljudske skupščine, kakor tudi nasvete mnogih naših teoretikov in praktikov.
Komentarju je dodano skrbno sestavljeno stvarno kazalo in posebna napotila za uporalw komentarja. Zaenkrat je izšlo srbo-hrvatsko besedilo komentarja, ki mu bo kmalu sledila tudi slovenska izdaja Komentar je uvrščen kot prva knjiga v »Biblioteku krivičnog prava«. To serijo je napovedalo uredništvo »Arhiva za pravne in društvene nauke«, ki ima na programu celo vrsto nadaljnih zanimivih edicij.	A. M.
Film o Stenkl Razino
Filmska zgodba o junaškem ruskem atamanu Stenki Razinu se odigrava v XVII. stoletju .Pripoveduje nam o voditelju kozaško kmečkih uporov, ki jih je izzvat vedno hujši pritisk carske vlade in njenih fevdalcev na revno kmečko prebivalstvo. Življenjski pogoji v katerih je živelo ljudstvo, so postali neznosni in so si lili k uporu. Najslavnejši vodja teh je bil Štefan Timofejevič Razin, ataman donskih kozakov, Upor se je neorga nizi ran širil od Astrahana na ustju Volge do Nižjega Novgoroda in od Samare do Moskve. Uporno ljudstvo je črpalo moč, da je zmagovalo in vzdržalo vse gorje iz strastne želje, da b: doseglo konec stoletnim krivicam in ponižanjem, ki so se množile posebno, ko je leta 1613 zasedla ru6ki prestol družina Romanovičev.
Stenka Razin je pričel z uporom okrog leta 1680. Z odredom siromašnih kmetov je prešel z Dona na Vol go, kjer je napadal carske in bojarske trgovske ladje in osvobajal priklenjene kaznjence. Njegova vojska se je množila iz dneva v dan in Stenka je cdšel proti Perziji z več tisoč kozaki. Zavzel je Astrahan, ljudstvo ga je imenovalo za svojega atamana, nato je padel v uporniške roke še Caricin in Razjnova vojska je šla zmagoslavno proti severu. Stenka je vsepovsod organiziral in mobiliziral ljudi sposobne za borbo. Pri Simbirsku so se mu pridružili še Mordvini in Tatari. Mesec dn; je trajala bitka in le zaradi izdaje Fjodora Špinja so bojari in pla čanci porazili Razinovo vojsko. Težko ranjenega Stenka so odpeljali ko zakt v mesto Kapoljnicki na Donu, kjer ga je ujel njegov zakleti sovražnik ataman Komej in odpeljal k carju v Moskvo. Tam so ga na zverinski način ubili.
Strahotno je bilo bojarsko divjanje proti upornikom. Samo v mestu Arza-masu so umorili dnevno 40 do 50 ljudi, tako da so v nekaj mesecih pobili nad 10.000 upornikov. V krvi so zadušili pravičen upor, a ljudstvo je živelo in njegove žrtve so rodile sadove. Revo'ncionami duh uporov je zamajal temelje fevdalizma.
Film o Stenki se uvršča po 6voji umetniško-tehnični obdelavi med dobre sovjetske zgodovinske filme kot je »Bogdan Hmeljnicki«. »Minjin in Po-žarski«, ki jih naši gledalci že pozna, jo. Izdelati so ga v študijih Mosfilma leta 1939 ob sodelovanju znanih filmskih umetnikov (Preobraženska in Pnevov 6ta s Čapiginom napisala scenarij in režirala), izmed katerih nam je znan M. Žarov, ustvarjalec prepričljivih komičnih likov v sovjetskem filmu.
* * *
Sinova italijanskega pisatelja Antonia Gramscija, pisca »Pisem iz ječe«, sta sprejela pred kratkim v gledališču »Eleonora Duše« literarno nagrado Viareggio v imenu svojega pokojnega očeta, znđtiega antifašističnega borca. Igralec Carlo Ninchi je ob tej priliki prebral nekaj izbranih odlodkov iz Gramscijeve knjige. Sinova živita s svojo materjo v Moskvi in ne znata italijanski, zato sta se zahvalila ruski.
'» liublianek'» Sparne
Prizor iz Hamleta. Laearl (Stane Cesnik) se poslavlja. Ofelija (Ivanka Mežanova), Polonij (Edvard Gregorin)
Jugoslovanska kronika
!gel vmes in jih preprečil. Kakšne ake smo napravili — kajti morali jih napraviti? Kako bi se drugače ;lo vse to dogajati? Kazno je, da je greš, ko smo gradili kongres, istoča-že razpadal in danes je očitno, da jropadel, ker ni Imel moči, da b! se il proti vsemu slabemu, kar se je ajalo v Indiji.«
i nadaljeval je z besedami, ki povedo agonijo njegove duše:
Vse se mi zdi temno, zelo temno in ( malo nade vidim. Nekateri ljudje vijo, da pride po temni noči svetla j jaz pa vidim samo temo noči, ne i, kdaj to prišla zora.« oda Gandhi ni obupal S svojim sla „im telesom in neukrotljivo voljo se rrgel v prvo vrsto bitke za enotnost v tem zadnjem herojskem boju je pridobivati prijatelje - ne več na de m, ampak na levem krilu Na svojem ikem propagandnem delu v Kalkuti in hiju je nastopil v tesni povezanosti s nunisti. Končno sta se Gandhi in re-udonarni delavski razred znašla sku v skupni borbi za demokratično enot-t naroda. Komunisti niso samo poma i organizirati borbo, ampak so ga za bo opremili. Razložili so mu pogubno go reakcionarnih krajevnih organiza-tako imenovane RSS. ki so jo pre sedali šele po Gandhijevl smrti in po rti Hinduja Mahasabhe. Sprva Gandhi
— kakor je pozneje to sam javno izjavil, tega ni hotel verjeti. Sestal se je z voditelji RSS in ti so mu rekli, da so samo pobožni Hinduji z najbolj nedolžnimi smotri. Toda predenj so položili obremenjujoč akt s stvarnimi dokazi. Gandhi se je prepričal.
Da se Gandhiju to prepričanje še bolj utrdi, so bila potrebna dejanja. Šel je na vseindjiski kongresni odbor v novembru In začel z ofenzivo- Žigosal je orga nizacijo RSS Žigosal je pristaše RSS in Hinduja Mahasable na kongresu In v vladi. Izjavil je:
»Pred nekaj dnevi sem se sestal z vo diteljem RSS In sem celo hvalil RSS zaradi njegovih Izjav. Kmalu pa sem se prepričal, da sem bil prevaran. Člani RSS ne smejo ostati na kongresu.«
Govodil je o dr- Shyama Prasad Moo-kerjeju, ministru za industrijo In preskrbo v indijski centralni vladi:
»Ali je doktor Shyama Prasad tu? Ni ga Želim, da bi bil tu On je pristaš Mabasabhe. Mahasabha je sovražnik kon gresa. Zato zanj v kongresu ni mesta, ali pa naj zapusti Mahasabbo.«
Januarja je vrgel Gandhi v bitko svoje zadnje orožje — post. Ko je 12. januarja oznanil svoj post, je rekel:
»Smrt bo zame slavno odrešenje, bolje bo to kakor da bi bil pasivna priča uničenja Indije«
Oznanil je svoj post ne samo za enot-
nost, ampak tudi proti temu, kar imenuje — s citatom iz prijateljskega pisma Iz Andhre v Madrasu — »razcepljenost v kongresnih krogih, denarno pridobitna dejavnost več članov zakonodajnega sveta in skupščine in slabotnost ministrov,« in izjavil: »Korupcija, ki jo opisuje ta prijatelj, ni morda edinstven primer v Andhri. Pazimo!«
Gandhi je celo imenoval Patela, desni čarskega diktatorja kongresnega stroja, ko je izjavil, da on ni Patelov okimo-vec« in dodal:
»Ce je Sardar Patel ofičielni sovražnik muslimanov, naj Pandit Nehru zahteva od njega, da se umakne.«
S to odkrito ofenzivo proti temnim silam v Indiji je Gandhi zapečatil svojo usodo. V štabu desnega krila so pričeli šepetati: »Staremu možu se je zmešalo; bolje bo zanj, če se umakne s poti. Letaki reakcionarnih voditeljev so odkrito pozivali k umoru Gandhija in Nehruja.
Komaj je Gandhi končal svoj post, je bil nanj izvršen prvi atentat Policijska preiskava - tako se doznava — je odkrila obširno zaroto. Vendar se zdi, da niso napravili nobenlb ukrepov za zaščito Gondhijevega življenja. Patel, kot minister za notranje zadeve, je bil šef policije.
30. januarja je bil Gandhi umorjen.
Patel je stal oh Gandhljevem truplu in potem je po radiu govoril narodu. Izrekel je hladne besede:
»Kako lepo bi bilo, če bi bil umrl med svojim postom in se to ne bi zgodilo.«
Preiskava bo morda odkrila nekaj ozadja zarote. Nekateri opozarjajo na podobnost med Gandnljevim umorom v Indiji in med umorom Aung Sena v Burmi pred nekaj meseci Oba sta bila najodličnejša voditelja svojih narodov. Aung Sen je tudi odobraval kompromisni dogovor z imperializmom potem pa je kazal znake odpora in se je pričel pogajat) za enotno fronto s komunisti, ko so ga nenadoma odstranili streli desničarskih ekstremistov.
Gandhljeva smrt je pretresla Indijo in jo predramila.
Končno je ljudska zahteva dosegla prepoved RSS. čeprav bo učinkovitost tega ukrepa zavlsela od nastopa oblasti. Ofenziva proti temnim silam se nadaljuje.
Razvija se resna preizkušnja levičarskih In desničarskih moči, demokracije in reakcije, borcev za neodvisnost In zaveznikov imperializma. Potreba po demokratični enotnosti levice je večja kakor kdaj prej.
Demokratične sile Indije bodo nadaljevale z borbo, da Gandhijeva smrt ne bo zaman, da bo borba kronana z zmago re-snične neodvisnosti in demokratične enotnost) v Indiji.
Gandhi — čeprav mrtev - govori In dlji in svetu.
Kulturno-prosvetno društvo zagrebških Slovencev »Slovenski dom« je
proslavilo dvajsetletnico svojega obstoja. Ideja o ustanovitvi podobnega društva, kakor je omenil v uvodni besedi sedanji društven; predsednik tov. Milan Roglič, je bila spočeta že pred štiridesetimi leti. 1. 1908. Toda takrat ni bila uresničena. Društvo je od vsega začetka 1. 1928, zelo aktivno delovalo na medsebojnem zb lizanju med Slovenci in Hrvati. Danes ima okrog 1800 članov, agilno dramatfko sekcijo, ki jo vodi znani gledališki strokovnjak Hinko Nučič, pevski zbor, pa tud; svojo obsežno knjižnico in čitalnico. Za dvajsetletnico je društvo uprizorilo Linhartovo komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi« v zagrebškem Malem gledališču. Sodelovali so tudi nekateri člani zagrebškega gledališča, tako Vika Podgorska, Joso Martinčevič in Hinko Nučič, druge vloge pa so odigrali član; dramatske sekcije samega društva. Predstava ki je bila tudi jubilejna — saj so »Veseli dan« prvič igrali leta 1848. — je nadpovprečno uspeta.
Tretja številka zagrebške »Republike« je zopet sorazmerno pestra. S pesmim' so zastopan Ervin Šinko, Slo. bodan Berberski in Vesna Parun. Prozni prispevki so v tej številki trije; napisali so jih manj znani pripovednika: Mate Beretiu, Avguštin Stip-čevič in Jakša Kušan. Ponatisnjen je obsežen refera' tajnika Društva hrvatskih književnikov Jože Horvata o lanskoletnem delu hrvatskih književnikov. V kritičnem delu piše Via-do Popovič o pesniški knjigi A. R. Bogliča »Deset godina«, Eivin Šinko o uprizoritvi »Ane Karenine« v Zagrebu, preveden pa je obsežen članek »Poteze dveh kultu:» V. Kenenova, o likovni umetnosti vzhoda in zapada.
Marčna številka »Letopisa Matice Srbske« prinaša med drugim dve pesmi in novelo Veljka Petroviča, daljšo novelo »Ivana« znane pesnice De-samke Maksimovič, članek 2;vana Mi-lisavca »Novi Sad in borba za demokratizacijo kulture«, Mladen Lesko-vac pa poroča o da-lej neznanem pismu Dositeja Obradoviea iz 1. 1786. V kritičnem delu je med drugim govor o pesmih Dušana Kostiča in Marina F ra ni če vica.
Bolgarski znanstvenik prof. dr. M. Dimitrov. k: je hkrati tudi predsednik instituta »Hristo Botev«, je v začetku tega leta odpotoval v SZ proučevat vire o življenju in zvezah Hrisfa Boteva z ruskimi javnimi delavci. Letos mineva namreč sto lei od njegovega rojstva. Poročajo, da je v leningradskem zgodovinskem arhivu našel pomembne podatke o življenju Hrista Boteva.
Te dni je obiskalo Poljsko več naših in bolgarskih književnikov. V Varšavi so namreč odprli razstavo jugoslovanskega slikarstva in kiparstva 19. in 20. stoletja. Med drugimi 60 obiskali Poljsko Ivo Andric in Oto Bihalji-Merin, izmed Bolgarov pa Elizabeta Bagrjana im Kamen Zidarov.
Sofijska založba »Narodna mladina« je ie dni izda'a v bolgarskem prevodu kntižico pesmi Karla Destovnika — Kajuha. Pesmi je prevedel znani prijaiclj Slovencev Dimiter Pantelejev.
V Beogradu bo v najkrajšem času začelo z delom v novi, svoji hiši jugoslovansko dramsk.> gledališče. Nekdanji Manjež je popolnoma renoviran jn ima sedaj 780 sedežev. V fo-
verju -novega gledališča je tudi več likovnih del najbolj znanih naših umetnikov, med drugimi tudi Kalinovo »Dekle«. Gledališče bo svečano odprto pod konec tega meseca s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«. Razen tega bodo do konca sezone dajal; še Čehovljega »Strička Vanjo«, Goldonijeve »Primorske zdrahe« in »Ljubov Jarovo« Tren jeva (vse štiri v režiji Bojana Stupice), medtem ko bo Malo Miloševič režiral Nušičev »Svet« in Sheridanovo »šolo obrekovanja«. Gledališče bo prirejalo med drugim tudi mesečne koncerte, pa tudi posebne recitacijske večere jugoslovanskih pesniških in proznih del.
Pripravlja se sestanek književnikov iz držav nove demokratičnosti, ki bo še letošnjo pomlad ali v Beogradu ali pa v Sofiji.
V Šabcu je začela s februarjem izhajati književna revija »Svetlost«.
Pravkar je v zbirki »Sodobni jugoslovanski pisatelji« Nakladnega zavoda Hrvatske izšla knjiga izbranih novel Izaka Samokovlije z naslovom »Tragom života« na 500 straneh.
T. P.
Nove knjige in revije
Ivan Cankar: Šalica kave. Nakladni Zavod Hrvatske. Strani 47. Zagreb 1948.
Mam Držič: Skup plakir. Nakladni Zavod Hrvatske. Strani 197. Zagreb 1948.
Naša S ena. Glasilo antifašistične fronte žena Slovenije, številka 3. Leto V. Ljubljana 1948.
Naša fotografija. Mjesečnik za Strunu i umjetničku fotografiju. Številka 2. Odgovorni urednik Szege Nikola. Osijek 1948.
Slavko Kolar: Služba za čast. Nakladni Zavod Hrvatske. Strani 51, Zagreb 1948.
N. V. Gogolj: Kabanica. Nakladni Zavod Hrvatske. Strani 59. Zagreb 1948.
V. G. Korcijenko: Šuma šumi. Nakladni Zavod Hrvatske. Stran; 29. Zagreb 1948.
I. S. Turgenjev: Pjevači. Nakladni Zavod Hrvatske. Strani 25. Zagreb 1948.
Ferdo Vesel: Starčeva
glava v profilu (okoli leta 1886)
Sekaj novosti Narodne in univerzitetne knjižnice
Antimonov B. & S. Gerzon & B. Šli. fer: Nasledovanie i notariat. Moskva 1946. (cir.)	«	(81698)
A smug V. F.: Logika. Mcßkva 1947.
(cir.)	(80168)
Baldwin E.: Dynamic aspects of Bio.
chemistry. Cambridge 1947. (81674) Balthazard V.: Precis de medecine le.
gale. 6e ed. Paris 1944.	(81755)
Bočarov G. K.: Živoe slovo prepoda. vatelja literatury v V—VII klas-sah. Metodičeskoe posobie dlja učitelja. Moskva—Leningrad 1947 — (cir.)	(81632)
Cirkovskij V. V.: Trahoma. Izd. 4.oe.
(Leningrad) 1947. (cir.) (81678) Danilin Ju.: Poety Parižskoj Kommu. nv. (Materialy k istorii poezii Pa.-rizskoj Kotnmuny.) Tom I. Moskva 1947. (cir.)	(81630)
Davidson B.: Partisan Picture. Bed.
ford 1946.	(81703)
Deržavin N. S.- A. I. Gercen. Moskva 1947. (cir.) .	(81668)
Deutsch H.: The' Psychology of Wo. men. A Psychoanalytic Interpreta, tion. Vol. I. London 1946.	(81673)
Dutton R.: The English Garden. 2d Ed. Rev. London (1945).	(81661)
Edel'Mejn Ja. S.: Osnovv geomorfnlo-gii. Moskva 1947. (cir.')	(80152)
(Hoag .1.: English furniture. London 1946	(81662)
Ten ton N.: Outliies of Paint Techno.
logy. 3d ed. London 1947 (80161) l.uetkens C.: Women and a New So. ciety. Loudon (1946).	(81706)
Hennev K. & B. Dudley: Bandbo of Photography. New York—Lc don (1939).	(8014
Nečas M.: My pred dvžma tisfei le V Blansku 1946.	(8115
Niemeyer G.: Law Without For The Function of Pciitices in Inti national Law. Princeton 1941.
(801f
Reformatskij A. A.: Vvedenie v ja: kovedenie. Moskva 1947. (cir.)
(816(
Repington Ch. ä Courth: The Fi World War 1914—1918. Vol. 1 — Boston 1920	(801(
Rothenberg I.:	The Newspaper,
study in the workins of the da press and its laws. New Yc (1946).	(816?
Selon.Wateon L.:	Eastern Euro
between the Wars 1918—1941. Cambridge 1945.	(816?
Smith P. I.: Dictionary of Plasti London 1946.	(817C
Starling S. G.:	Electricity and M«
netism. London (1946)	(8165
Tcrapevtičeskij spravornik. Reda tor S. B Rafal’kes. 4-e izd. Tom Moskva—Leningrad 1946. (cir.)
(815;
Turner R . The Great Cultural Trai tions. Vol I—II. New York 19-
(801 č
V ose im na A L: Očerk istorii drevn rimskogo iskusstva. Leningrad 19-(“r-)	(8165(
Z naga jogosiovanstih telovadcev v Sofiji
V petek so se v Sofiji pričele dvodnevne tekme med telovadnima ekipama Jugo-»lavije in Bolgarije. Ko sta si ekipi izmenjali zastavici, sta generallajtnant Stojčev in vodja jugoslovanske ekipe imela kratke pozdravne govore. Poudarila sta pomen srečanja za čim tesnejše zbli-žanje med bolgarskimi in jugoslovanskimi fizkulturniki.
Jugoslovanski fizkulturniki so pokazali boljšo tehniko in večjo gotovost, tako da se je prvi dan tekem končal z rezultatom 214,5 proti 199,15 točke v korist Jugoslavije. Tekme so se v soboto nadaljevale.
Sofija, 27. marca. Včeraj in danes je bil v Sofiji telovadni dvoboj jugoslovanske in bolgarske moške reprezentance v vajah na orodju. Dvoboj se je končal z zmago Jugoslavije, ki si je osvojila 328.19 točke pred Bolgarijo s 317.70 točke. Tekmovali so v vajah na drogu, bradlji, krogih, konju z ročaji in preskoku čez konja in v prosti vaji. V vseh disciplinah, razen v prosti vaji in v preskoku čez konja so prvo mesto zasedli Jugoslovani. Najboljše uspehe na posameznih orodjih so dosegli:
drog: 1. Kujundžič (Jugolavlja) 9.80 točke, 2. Dobrov (Bolgarija) in Grilc (Jugoslavija) 9.65, 3. Longyka (Jugoslavija) 9.50 točke;
bradlja: 1. Longyka 9.60 točke, Ku-
jundžič (oba Jugoslavija) 9.50 točke, 3. Jordanov (Bolgarija) 9.45 točke;
krogi: 1. Stefanovič 9.85 točke 2. Grilc 9.80 točke, 3. Kujundžič (vsi Jugoslavija) 9.60 točke;
konj z ročaji: 1. Grilc 9.75 točke, 2. Janež (oba Jugoslavija) 9.50 točke, 3. Jordanov (Bolgarija) in Kujundžič (Jugoslavija) 9.20 točke;
preskok čez konja: 1. Jordanov 9.90 točke, 2. Gabrovski (oba Bolgarija) 9.80 točke, 3. Longyka (Jugoslavija) 9.75 točke;
prosta vaja: 1. Gabrovski (Bolgarija) 9.80 točke, 2. Kujundžič (Jugoslavija) 9,70 točke, 3. Slavčev (Bolgarija) 9.70 točke.
V skupnem plasmanu posameznikov je na prvem mestu Jugoslovan Kujundžič s 57.40 točke, na drugem mestu Grilc (Jugoslavija) s 57.10. na tretjem Jordanov (Bolgarija) s 55.90, na četrtem Sjerov (Bolgarija) s 54.30 in na petem mestu Longyka (Jugoslavija) s 53.90 točke.
Naši tekmovalci odpotujejo v torek zjutraj iz Sofije v domovino.
Marljive priprave Slovenjgradčanov za cross In republiški zlet
Fizkulturniki v okraju Slovenjgradec, ki so se v ietu 1946. zelo aktivno udejstvovali v telesnovzgojnem gibanju in v velikem številu sodelovali na množičnih fizkulturnih prireditvah, so v lanskem letu nekoliko popustili, zato pa so letos trdno odločeni posvetiti razvoju fizkul-ture v svojem okraju, v društvih, tovarnah in šolah, vso pozornost in ves prosti čas. V nekaterih društvih in aktivih slovenjgraškega okraja posebno marljivo gojijo splošno telesno vadbo. V rednih urah se vneto pripravljajo na spomladanski cross in predelujejo proste vaje, s katerimi bodo sodelovali na republiškem fizkulturnem zletu v Ljubljani. Ob klavirski spremljavi vodniki vztrajno in natančno urijo svoje oddelke, njihovo delo ovirajo le izostanki nekaterih tovarišev in tovarišic, ki še niso dodobra spoznali namena in pomena splošne telesne vzgoje, ki danes toliko pomeni pri izpolnjevanju velikih delovnih nalog.
Lepi so že rezultati splošne telesne vadbe, vendar fizkulturnikov v slovenjgraškem okraju še ne zadovoljujejo. Radi bi, da v njihovem okolišu ne bi bilo mladinca ne mladinke, ki bi ne sodelovala pri splošni telesni vzgoji. Člani in članice so pretekli teden že drugič skupno predelali uvod in 1. vajo »Bratstvo-enotnost« za republiški zlet. Oddelka
mladincev in mladink sta malce zaostala, zato pa sta se bolj izkazala oddelka pionirjev in pionirk, ki že v celoti obvladata svoje zletne vaje s palicami in krogi. V nižjih pionirskih odredih je zanimanje za vadbo izredno veliko, žal pa primanjkuje dobrih vodnikov. Dovolj je sicer v okraju tovarišev in tovarišic, ki bi si v vaditeljskih tečajih prav radi pridobili potrebno znanje, s katerim bi lahko vodili pionirske oddelke, vendar pa jim vstop v te tečaje po večini brani delo, katero mora biti v današnjih dneh na prvem mestu.
Taka je slika fizkulturnega življenja v slovenjgraškem okraju. »Je napredek, a premajhen! So težave, a le take, ki bi jih ne smelo biti!«, pravijo fizkulturniki iz Slovenjgradca.
Spomladanski cross FD Miličnika
Fizkulturno društvo Miličnik priredi v nedeljo, 4 aprile v Ljubljani prvenstvo Slovenije v spomladanskem krosu za leto 1948. Start in cilj bosta v Tivoliju, pričetek ob 10. dopo-ldme. Dolälna prog: člani 2000 m, Članice 800 m. Pravico nastopa imajo člani društva in aktivov Miličnika, Tekmovalci iz okrajev naj se javijo v nedeljo 4. aprila dopoldne v društvenih prostorih, Beethovnova 7, kjer prejmejo startne številke in potrebna navodila
I Staničeva koča na Triglavu in Kredarica letos v času od 6. do 11. aprila ne bosta odprti za nikogar, ki ne bo imel nakaznice FZS, katere bo zveza razposlala vsem društvom po številu prijav. V teh dneh sta koči na razpolago le za tekmovalce in funkcionarje, kar naj smučarji vpoštevajo.
FZS smučarski odbor
PRISPEVAJTE V ZLETNI SKLAD
številka položnice 6-93186-3
Drobne zanimivosti
športno-jadralna skupina »Soča« v Solkanu je priredila že drugo razstavo jadralnih modelov, ki je bila odlično pripravljena. Skupina šteje 32 aktivnih članov ter Ima lastno delavnico. Prihodnji teden bo pitredila skupina jadralne tekme na Lijaku.
Zvezni odbor za radiamaterstvo je
preklical nagrado. 10.000, ki je bila podeljena društvu radoi amaterjev v Cetinju. Izkazalo se je namreč, da društvo delavnega načrta v lanskem letu v resnici ni preseglo za 1479c, kakor je prvotno poročalo.
Hitrostni rekord z jadralnimi sankami.
Na ledu jezera Kis pri ftigi je postavil, estonski športnik Aleksej Cucelov prvi svetovni hitrostni rekord z jadralnimi san. kami e tem, da je prevozil razdaljo 87 km 300 m v eni uri
Tekma v košarki med poljsko in češkoslovaško moško reprezentanco se je končala z zmago češkoslovaške z rezultatom 57:33 (28:13).
Mednarodna nogometna tekma češko-slovaška-Poljska bo v okviru balkanske-srednjeevropskLh iger 18. aprila v Var-
šarci.
Pri plavalnem tekmovanju v Poznanju
so plavalke poznanjskega kluba »Varta« postavile pri štafetnem plavanju 4 X 100 m nov poljski rekord s časom 5:41-9 min.
Iz šahovskega življenja v ZSSR
šahovski turnir petih najmočnejših svetovnih velemojstrov, čigar prvi del so igrali v Haagu in se bo nadaljeval v Moskvi, še nadalje privlačuje pozornost sovjetskih ljubiteljev šaha. Toda duh pasivnega opazovanja je tuj sovjetskim šahistom in zato tudi sedaj prirejajo šahovski klubi po vsej državi številne množične šahovske turnirje, predavanja in referate. Sovjetsko šahovsko organizacijo nameravajo še bolj posplošiti in popularizirati. Ni dvoma, da bo ta cilj tudi dosežen.
V	Leningradu je bil zaključen prvi povojni množični ekipni turnir, pri katerem je sodelovalo 27.000 šahistov. Prvo mesto je osvojila po vztrajni borbi ekipa leningrajskega mestnega rajona.
V	Moskvi je zanimiva tekma šolskih šahovskih krožkov pri katerih sodeluje več kot 1500 dijakov. Te dni so bili objavljeni tudi uspehi ekipnega šampionata Moskve., ki so se ga udeležil! kolektivi in športni klubi z več kot 200 člani. Zmagala je ekipa sindikalnega kluba »Znanost«, ki jo tvorijo študenti in profesorji višjih šol v prestolnici. Zelo uspešno je igral kandidat za šahovskega mojstra prof. Aleksander Sergejev kakor šahistka II. kategorije prof Nina Bluket.
V	državi so tudi v teku številni šampio-nati za prvenstvo republik in mest, kakor tudi mathi za naslov šahovskega mojstra. V Takšentu igrajo za prvenstvo Uzbekistana, kjer sodelujeta izven konkurence tudi šahovska mojstra Grigorij Navinski (Moskva) in Genaih Kasparian (Erivan). Po X. kolu vodi Kasparian. V černovicah je končano polfinalno prvenstvo Ukrajine. Na tem tekmovanju je sodelovalo 17 šahistov iz južnih in zapadnih okrožij republike. Prvo mesto je zasedel Kogan (Odesa) s 13 točkami. V Kazanu je bil odigran match za mojstrski naslov med
Sovjetski nogometaši v no?! sezoni
Po intenzivnem treningu v telovadnicah in na pokritih igriščih so sovjetska nogometna moštva odpotovala na jug, da bodo tam trenirala dalje. Državni fizkul-turni odbor je sestavil listo 14 moštev prve kategorije in 26 moštev druge kategorije, ki se bodo udeležila tekmovanja za državno prvenstvo Sovjetske zveze v letošnjem letu. Ljubitelji nogometa bodo Imeli priložnost uživati nad novimi taktičnimi manevri in kombinacijami, ki so jih pozimi izdelali trenerji.
V sestavi moštev je bilo izvršenih mnogo sprememb. Tako je bilo moštvo Central nega doma rdeče armade, moskovskega in tbiliškega »Dinama« in »Spartaka« znatno ojačeno z novimi igralci! Dve tretjini znamenite obrambe armadnega nogometnega moštva, ki je splošno priznana
Prvensijo Slovenije v velesialffinfu
bo dne 4. aprila v Krnici, ker odpade predvedeno prvenstvo v alpskem smučanju. Tekmovalci morajo prinesti s seboj brano, ker zveza ne more urediti preskrbe. Vsi oni, ki stanujejo v Ljubljani ali dalje od Ljubljane, naj pridejo v soboto zvečer v Kranjsko goro in prenoće ali v njihovem domu ali v Krnici, oni pa, ki stanujejo na Gorenjskem od Kranja naprej, pa v nedeljo s prvim jutranjim vlakom. FZS povrne vožnjo vsem tekmovalcem. Prijave, ki so prispele za prvenstvo v alpskem smučanju, ostanejo v veljavi za veleslalom. Start bo ob 12. uri. Naknadne prijave še do torka na FZS. Tekmovalci v veleslalomu se bodo uvrstili v razrede tekmovalcev v skupini tekmovalcev v smuku.
za najboljšo v Sovjetski zvezi, so izmenjali z novimi igralci. Udeležba na državnem prvenstvu tako izkušenih moštev kot so moskovski in tbiliški »Dinamo«, Centralni dom rdeče armade, »Spartak« in moskovski »Torpedo« izključuje vse slučajnosti v borbi za nogometno državno prvenstvo, dočim bo udeležba stalingraj-skega »Torpeda« in moskovske »Lokomotive«, ki stalno napredujeta z vsako sezono, prispevala k ostrosti- borbe za prva mesta.
Oficielna nogometna sezona se bo pričela proti koncu aprila na tbiliških stadionih. V Moskvi bodo prva srečanja v začetku maja. Brez dvoma bo zimski in sedanji trening nogometnih igralcev orno, gočil sovjetskim moštvom pričeti novo nogometno sezono v dobri formi.
Triglavski smuk
bo letos dne 11. aprila. Tekmovalci morajo prinesti hrano s seboj in po možnosti odejo. Pripuščeni bodo samo tisti tekmovalci, ki so bili društvom sporočeni, v kolikor jih bodo društva prijavila. Dodatno pride še okoli 15 tekmovalcev II. oz. III. razreda na podlagi uspehov v veleslalomu, katere bomo objavili obenem z objavo rezultatov v Kranjski gori. V koči na Kredarici bo vodstvo prireditve, v Staničevi koči predvsem dekleta. V obeh kočah bo na razpolago čaj in juha, po možnosti pa bodo v kuhinjah skuhal! prinesene stvari za tekmovalce. Vpoštevati moramo vsi strožje predpise glede prehrane ter se jim prilagoditi, zato letos r.e moremo organizirati Triglavskega smuka na tak način kot prejšnja leta.
prvakom .Litve Vladasom Mikenasom in najboljšim šahistom tatarske republike Rasidom Nezmed inovira_ Zelo zanimive partije tega matcha so dale mnogo dragocenega materiala za teorijo otvoritev. Rezultat matcha 7:7 govori o visokem razredu Nezmedlnova, ki je igral smelo ln na izviren način.
šahov&e organizacije Moskve so nedavno praznovale 60-letnico rojstva Borisa Veriinskega. Svoje čase je bil eden naj-močnejih sovjetskih šahistov. Na medna, rodnem turnirju Moskve leta 1923. je pri. zadejai senzacionalni poraz takratnemu prvaku sveta Capablanci. Verlinski je dobil dragocena darila od šahovskih klubov prestolnice. S sklepom vlade je dobil dosmrtno pokojnino To znova govori o tem, kako v sovjetski družbi visoko cenijo delavnost šahovskih mojstrov.
Znanemu estonskemu umetniku Konstantinu Fanasijeviču Krustalu so zaupali izdelavo specialnih šahovskih garnitur za drugo polovico matcha turnirja za svetovno prvenstvo, ki bo v Moskvi. Figure so Izdelane iz najbolj čvrste znamenite eston. ske breze ter jih odlikuje lepota linij. Te šahovske garniture so že odposlali v Moskvo, kjer se pripravljajo na pričetek druge polovice svetovnega šahovskega prvenstva
nNEV,»»P VEST’
KOLEDAR
Nedelja- 28. marca: Velika noč Ponedeljek. 29. marca: drli, Alma Torek, 30. marca: Branivoo, Janez KI. SPOMINSKI DNEVI
28.	UT. 1592. — Rojen češki pedagog Jan Amos Komensky.
28.	IH. 1828. — Prešeren promoviral na dunaj-ski univerzi.
28 III. 1881. — Umrl ruski skladatelj M. P. Mu-orgski. Rojen 1- 1839
23.	III 1944. — čete veodnokoroškega odreda uničijo tovarno papirja v Prevaljah, ki je delala za nemško vojflko.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna Tromostje, Marijin trg 5.
NEDELJSKA
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana: dr Igličar Vinko, Tržaška ce. sta 14, tel. 22-89, do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
Celje: dr. Bitenc Maks. Ljubljanska 8. do ponedeljka do 8. zjutraj.
Maribor: dr. Weixl Brunon, Gospejna ulica 7-n. do ponedeljka do 8. zjutraj.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Nedelja. 28. marca ob 14.30: Surinova: Striček Mraz. Izven. Otroška predstava. Uprizoritev Akademije za Igralsko umetnost. — ob 19.30: Shakespeare: Hamlet. Izven V korist sindikalne podružnico SNG.'
Ponedeljek. 29 marca ob 15: Shaiketpear©: Hamlet Izven
Sreda, 3i. marca ob 19.30: Shakespeare: Hamlet. Zaiključema predstava za LMS Tehnične srednje šole V ponedeljek, 29. t. m. ob 15 uri bo predstava Shakespearove tragedije »Hamlet« v režiji dr. B Gaivelle. Hamleta bo igral Slavko Jan, kralja — Stane Sever, kraljic» — Mira Danilova. Ofelijo — Ivanka Mežanova. Na predstavo posebno opozarjamo okoliško občinstvo Maikedomsko narodno gledališče iz Skc-pUa odhaja te dni na daljšo turnejo po glavnih mestih naših ljudskih republik. V Ljubljani bo gostovalo 3 dni, od 12—14 aprila Tako bo naše občinotovo imelo priliko prvič videti predstavnike gledališke umetnosti bratskega makedonskega naroda v njihovih najboljših uprizoritvah domačih in ruskih dramskih del.
Opera v Ljubljani
Nedelja. 28. marca ob 19.30: B Smetana: Prodana nevesta. Izven.
Ponedeljek. 29. marca ob 19.30: Bizet: Carmen. Izven. Gostovanje J. Gosteča. Torek, 30. marca ob 19.30: Mozart: Figarova svatŠBa. Mladinski abonma LŠM, Univerza.
Sreda, 31. marca ob 19.30: Janaček: Jenufa. Red Sreda
Drama v Maribora
Sobota. 27. marca: Zaprto-Nedelja, 28. marca ob 15: Goldoni: »Krčmarica Mlrandohna« Izven Torek, 30 marca ob 20: Žižek: Vsemu na. kljub. Red B.
Opera v Maribora
Nedelja, 28. marca ob 20: Dvofak: »Ru-salka« Izven
Ponedeljek. 29. marca ob 20: Baletni večer. izven. Znižane cene.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ
Ponedelejk. 29. marca ob 20.:	Koncert
»Gorenjskega 'vokalnega kvinteta« v Naklem.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Torek, 30 marca ob 15.30 pop.: Bulgakov: »Novi dom« Zaključena predstava za g.m. nazijo.
Sredo., 31 marca ob 15.30 pop.: Bulgakov »Novi dom«. Zaključeno predstava za tovarniško mladino.
Predprodaja vstopnic Je v petek od 10 do 12 ure ter 2 uri pred vsako predstavo. Zveze z vlaki na vse strani so ugodne. *
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek 12. aprila ob
5.	popoldne v Mladinski dvorani. — Odbor.
Gradbena sekcija DIT-a, priredi v sredo dne 31 marca ob 20. uri na Tehnični fakulteti, predavalnica* 84, svoj redni sestanek Ob tej priložnosti bo ing Clmo-lini Rudolf predamal o temi »Gradnja, hidrocentrala, Mariboreki otok«, v sliki in filmu. Zaradi zanimive in poučne vsebine predavanja so vabljeni vsi gradbeni Dr Peter Kartin, Ljubljana, Erjavčeva cesta la, zdravnik klinike za živčne bolezni in neurolog DZSZ, ima novo telefonsko številko 55-01.	647-n
Ambulanta Zdravstvenega fonda L.š.M. IJubLjanske univerze posluje od 1. aprila na Miklošičevi cesti 14-1 od 15—16 646-n
Plemenski sejmi. Sporazumno z živinorejskimi zadrugami: je Zivinopromet — Ljubljana, organiziral sledeče sejme za plemensko živino v Podnartu 31. marca ob 8 uri, v Lescah 31. marca ob 12. uri, v Boh Bistrio: 1. aprila ob 9. uri. v Vnanjih goricah pri Brezovici 2. aprila ob 8 uri, v Oarknlci pri Rakeku 2. aprila ob 14.' uri. v Grosupljem 3. aprila ob 8. uri. v Turnišču v Prekmurju 5. aprila ob 9 uri. Nakupovali bomo krave do 8 let starosti in breje telice vseh pasem, pa tudi pasemc-;e križance visokih proizvodnih sposobnosti. Vahimo živinorejce, da ponudijo preko teh sejmov za prodajo namenjeno plemensko živino. 648-n
V četrtek dne 1. aprla 1948 ob 14. uri se prične pouk za I, letnik strokovne nadaljevalne šole za brivsko-frizersko obrt v Ljubljani.	644-n
Preskrba
OBVESTILO
Ofcrajno podjetje »Ži?Qa«, Ljubljajia-okolica obvešča odjemalce, da bedo skladišča v Ljubljani, Litiji in na Vrhniki dne 30, in 31. marca 1948 radi inventure zaprta *	245-n
POZIV
Okrajni LO Ljubljana-okolica, odsek za trgovino dn preskrbo paziva vse Naproze. industrijske magazine, okrajne magazine in maloprodajalee živil, da si 30 in 31. marca 1948 pregledajo razdelilnik na svojem področnem skladišču »žiivlla« za mesec april 1948. Pripominjamo pa, da se na poznejše reklamacije ne bomo ozirali.
K DELITVI MLEKA V DOZAH
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani objavlja dodatno k notici »Delitev sladkanega in nesladkanega mleka v dozah«, da bodo delile mle-ko v dozah še sledeče zbiralnice mleka: Zadnikar. Vrhovci; Jakin, Ježica; Vidic, Rudnik.
Najdalje opozarjamo vse prodajalne mleka, da smejo prodajati mleko v dozah izključno samo na živilske nakaznice mesta Ljubljane, t. j. žigosane z žigom ELO, KLO mesta Ljubljane.
*
Pozivamo vse prodajalne mleka, da oddajo odrezke z obračuni za jajca in mleko v dozah trg. podj. MLO »Mleko«. Maistrova 10, v sredo dne 7. aprila od 8. do 12- ure.
RLO Bežigrad-šiška obvešča
RLO BEŽIGRAD-ŠIŠKA OBVEŠČA
C »piljenje zoper tifus bo dne 1. aprila 1948 v osnovni šoli Sp. šiške, Gasilska ulica za letnike 1923 dio 1928 od 7. do
13.	ure zjutraj, za letnike 1929 do 1933 od
13.	do 18. ure popoldne. Cepljenje je strogo* obvezno. Kdor iz neupravičenega razloga Izostane, bo kaznovan po zakonu o zatiranju nalezTjimih bolezni
Poziv vojaškim invalidom
Vse vojaške vojne invalide iz narod-no-osvobodilne vojne, invalide iz ujet-niških taborišč, vojaške vojne invalide iz prejšnjih vojn In mirovne vojaške invalide, ki so potrebni in si želijo topliškega zdravljenja — opozarjamo, da se najpozneje do 30. aprila 1948 prijavijo pri pristojnem okrajnem (mestnem, rajonskem) odboru vojaških vojnih invalidov, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila in prijave — bolniške liste za topliško zdravljenje invalidov.
Ker se poznejše prijave, razen onih v res ozira vrednih nujnih primerih, in to samo na podlagi posebnega zdravniškega potrdila, ne bodo upoštevale, je v prid invalidov samih, da se za topliško zdravljenje pravočasno prijavijo.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obveščaš
OH V ESTJLLO
Udarniki in noseče žene, katerim so njihova izredna nakazila za tekstilno olago, ki so bila izdana pred 1. marcem 1948, zapadla, so upravičeni do nakupa blaga v količinah in kvaliteti, kakor je določeno njih oskrbovanje v letu 1948.
Realizirajo se samo tiste omenjene nakaznice, ki so bile izdana imetnikom-upravičencem v času od 1. januarja do 1. marca 1948. Nakaznice, izdane pred 1. januarjem, so izgubile veljavnost, nakaznice izdane po 1. marcu 1948 pa se zamenjajo za novo v el javne*.
a)	L daru iške nakaznice za tekstil: Blago se prodaja na dosedanjo (staro) udarniško nakaznico, na kateri pa morajo okrajni ljudski odbori z žigom in podpisom overoviti veljavnost ter označiti število točk. Število točk 66 določi tako, da se za neizrabljeno nakaznico* ki je predstavljala vrednost nakupa za 2000 din, prizna 70 točk, če pa je taka nakaznica že deloma izrabljena, se njena vrednost tudi v točkah za toliko odstotkov zmanjša.
b)	Nakazila nosečih žena za tekstil: Ta
nakazila se overovijo na isti način, kakor je določeno za udarniške nakaznice, ie z razliko, da se na neizrabljeni nakaznici noseče žene overovi veljavnost 60 točk. Če pa na nakaznici naznačeno blago ne predstavlja vrednosti 60 točk, se overovi za toliko število točk, kolikor znaša naznačeno blago na nakaznici po novem točkovanju.
Overavljajo izključno le okrajni oziroma rajonski ljudski odbori, ne pa krajevni ljudski odbori. Zato morajo imetniki teh nakazil sami ali po drugi osebi predložiti nakaznice v overovitev omenjenim ljudskim odborom. Neoverovljene nakaznice so neveljavne in na take nakaznice trgovine blaga ne smejo prodajati.	.
Blago za te overovljene nakaznice prodajajo izključno le okrajni magazini in sicer v času od 1. do 15. aprila 1948. Po tem času eo vsa taka nakazila neveljavna. Na .taka nakazila se pjodaja samo tekstilno blago, ki po odločbi ministrstva za trgovino in preskrbo FLRJ o določitvi števila točk in kuponov, ni vezano na oddajo kupona. Blago na ta nakazila prodajajo okrajni in mestni magazini samo na nakaznice, ki so ove-rovljene v istem okrajnem ljudskem odboru.
Podjetja, ki so določena za prodajo na ta nakazila morajo do 20- aprila 19*8 predložiti okrajnim in mestnim ljudskim odborom točen obračun prejetih nakazil izdanega blaga po količini, vrsti in točkah ter k obračunu predložiti vsa nakazila (IzJ pisarne MTP).
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: sovjet film: Stenja Razin« Zaradi izredna doižme f.lma predstave ob 14-30. 17, 19 in 21, uri. — MOSKVA:	francoski film »Skrivnost«,
tednik. — SLOGA: sovjetski film -Sekretar' Rajkoma«. tednik. — Predstave v obeh kinematografih ob 15. 17. 19 in 21 uri — KODELJEVO: sovjetski film »Prva rokavica«, tednik. — Predstave cb 15 17 in 19 uri. — SISKA: fronccski film »Alibi«, tednik. Predstave ob 16. 18 tn 20 urt
MARIBOR ESPLANADE: češki film »Možje brez kril«, tednik — GRAJSKI: eovjet. -iki film: -Lermontov«, tednik.
CELJE METROPOL: ameriški film »Veliki diktator«. DOM: sovjetski film »Nasre-dln v Buhari«, tednik.
KAMNIK: francoski film »Fantastična simfonija», tednik
KRANJ MESTNI: češki film »Ukradena meja«, tednik.
PTUJ:	sovjetska filmska pravljloa »Pe-
pelka«, tednik.
Natečaj
za spominsko kostnico na pokopališču Lovrincu v Spiitu
1.	Spomenik naj prikazuje odpor, borbo in trpljenje dalmatinskega ljudstva začasa okupacije in narodnoosvobodilne borbe. Da bo to izraženo kot množična udeležba ljudstva v tej borbi, je najbolje prikazati skupino borcev, od kaiterih naj imajo nekateri v svoji noši značilnosti splitske okolice.
2.	Spomenik bo stal osamljen v osrednjem položaju ter mora biti zato obdelan z vseh strani. Predstavljal bo osrednjo točko na vzpetini prostrane ravnice in je zaito treba obdelati tudi dostop k njemu (stopnice), upoštevajoč prostor, določen za množične obiske. Glavni dostop bo z juga, glavni pogledi nanj pa z juga in z zapada.
3.	V svoji osnovni zamisli more biti spomenik arhitektonsko delo, arhitektonsko-kipansko ali pa samo kiparsko. Izdelan mora biti v dalmatinskem kamnu in bronu.
4.	Predvidena vrednost spominske kostnice znaša 3,000.000 (tri milijone) dinarjev.
5.	Udeleženci natečaja so dolžni priložiti:
a)	sadmo škieo v velikosti 1 m;
b)	detajl ali karakteristični fragment v naravni velikosti;
c)	načrt spomenika v merilu 1:25;
d)	načrt, projekt regulacije terena z včrtano situacijo spomenika (dohodno stopnišče, nasadi itd.), kar je treba včrtati v priloženo situacijo;
e)	tehnični opis projekta;
f)	idejno vsebinski tolmač spomenika.
Kolikor bi bili posamezni kiparski deli ali okrasi razmeroma majhni in zato nejasni, jih je treba prikazati v večjem merilu v sadri ali v sliki.
6.	Prva nagrada natečaja znaša 50.000 dinarjev (petdeset tisoč). Druga nagrada znaša 35.000 dinarjev (pet in trideset tisoč). Tretja nagrada znaša 25.000 dinarjev (pet in dvajset tisoč). Odkupi znašajo 15.000 dinarjev (petnajst tisoč).
7.	Rok natečaja je do 31. maja 1948. leta do 18. ure.
8.	Projekte in škice je treba poslati na naslov: Savez boraca građa Splita — Split, šibenska I.
9.	Ocenjevalno razsodišče sestoji iz tehle članov: Ivo Radič, predstavnik Saveza boraca grada Splita, Ljubo Prvan, Tajnik Narodne fronte Split, Emanuel Vidovič, akademski slikar, dr. Cvito Fiskovič, konservator spomenikov, arh. Marko Markovina, upravnik Projektivnega urada za Dalmacijo, arh. Josip Kodi.
France Novšak:
Gsiar
Bajta je visela na položni strmini pod hribom. Do Železne Kaple ni bilo več kot dobro uto hoda, vendar policisti niso kaj prida stikali okoli bajte, niti okoli redkih raztresenih hiš, ki so se v novembru motno svetlikale med golim drevjem malih sadovnjakov. Ljudje so živeli svoje samotno življenje, pogreznjeni v dnevne skrbi in čakali konca vojne.
Na vernih duš dan je bilo. Nebo se je stikalo z zemljo in mrtvaška tišina je vladala nad bajto in nad vso njeno okolico. V bajti sta živela oče in mati. Oba sta imela že čez šestdeset let in v svojem žvljenju sta videla, kako je napuh gnal Nemce k blaznim dejanjem in kako jih je delal krvoločne. Zadnjo jesen pred koncem vojne sta kaj malo pridelala na polju! Edino hčerko so jima gestapovci ubili v celovških zaporih. Pripraviti so jo hoteli do tega, da bi povedala, ali hodita njena sinova Jozej in Ciril kaj domov. Policistom je namreč prišlo na ušesa, da sta oba v hribih.
Oče in mati sta se trudila, da bi zaspala, toda nikakor ni šlo. Čudna mrtvaška tišina, misel na hčerko ;n na njenega moža v ujetništvu in na vnuka jima ni dala zaspati. Bili so res čudni dnevi in starima ni bilo mnogo do življenja. Javno nista nikoli odobravala, da sta šla Jozej in Ciril v hribe, v srcu pa sta bila oba ponosna
na to, da sta fanta pogumna in da nočeta služHi Nemcem.
Zadnje dni je pričelo laziti nekaj gestapovcev okoli bajte. Obnašali so se kot obsedeni, bili so vedno pijani in v vsaki h 'Si so požrli vse, kar so dosegli. Stanovalce samotnih naselij so nazivali bandite, obenem pa so s strahom pogledovali skozi okno, če se morda ne bliža kdo od njih po poti. Če je zalajal pes pred h'šo, so prenehali kričati in se umirili šele, ko je bilo vse tiho.
Oče in mati sta to noč, ko nista mogla zaspat', premišljevala zlasti o tem, kaj za vraga stikajo Nemci okoli njihove bajte. Jozeja in Cirila že nekaj časa ni bilo k hiši. Vsenaokoli je vladal tak svet mir, da bi človek ne mislil, da je okoli po svetu vojna in da se ljudje dajo pobijati za Nemce. Toda na žalost je bilo še vedno tako in gestapovci niso kazali, da bi hoteP popustiti.
Ko je šla ura proti enajstim, je pri sosedu počila puška. Oče in mati sta prisluhnila. Bjlo je slišati tuje, surove glasove in neko nerazločno šumenje. V dolino se je spustil veteT in zašumel v borovcih. Kriki so se porazgubili v noč čisto polagoma. Mati se je križala in trepetala, dokler ni bilo vse popolnoma tiho, oče pa je samo nepremično zrl v strop, ki je bil skrit v temi.
Bred njunimi očmi sta bila Ciril in Jozej, oba mlada in zdrava fanta in bolestno ju je stisnilo pri srcu ob mi-
sli, da je morda strel, ki sta ga slišala zadel enega od obeh vnukov.
Dolgo so se vlekle minute. Ura je tiktakala počasi, kakor bi se hotela ustaviti. Veter je utihnil. V tej mrtvaški tišini ie na okno rahlo potrkalo. Starima je zastal dih. Kdo neki bi bil? Kdo pa bi mogel biti drugi kot eden od hribovcev, morda celo Jozej ali Ciril? Gestapovci ne znajo potrkati tiho. Ti ropotajo kakor zverine, da bi prevpili strah, ki ga nosijo v sebi.
Nato se je začul glas iz teme: »Stara mati, odprite! Jaz sem. vaš Jozej.«
Njena postelja je stala čisto pri oknu. Jozejeva stara mati je malo odgrnila zaveso, s katero je bilo zastrto okno. Pred seboj je v poltemi videla obris človeške postave in nič drugega. Bilo je pretenko, da bi lahko razločila Jozejev obraz, toda dobro ga je poznala po glasu.
Stari oče se je hitro oblekel in šel odpirat. Mati ja vstala za njim, skrbno, zagrnila okna v sobi in počasi prižgala luč. Ko je postavila luč na peč, so se že odprla vrata in vstopil je bled, kosmat fant, z razmršenimi lasmi in v čudni obleki. V roki je imel puško, za pasom bajonet in bombe. Puško je takoj odložil v kot in se ves truden sesedel na klop za pečjo. Mati je hitela v kaščo, mu odrezala kruha in košček slanine ter se pripravila, da mu skuha čaj. Jozej pa je vse bolj lezel vase, obraz mu je bolj in bolj bledel. Luža krvi se je bila že nabrala okoli njegovih blatnih, umazanih-škornjev.
Jozej je opazil v očeh starega vznemirjenost in čustvo, podobno usmiljenju. Toda vedel ni, kako dolgo bo lahko ostal v hiši, ne da bi to postalo nevarno za starega očeta in mater. »Nič ne sprašujte — samo skrijte me! Oba se spravita hitro spat! Ce pridejo policisti za menoj, me ne smete poznati in tudi ne vedeti, da sem pri hiši. Jaz se bom spravil na hlev in se zardi v slamo. Potem pa bo že, kakor bo.«
Oče je bil navajen, da hribovci niso dosti govorili.
Ko je mati prinesla čaj v sobo, je bil Jozej že na hlevu. Oče in mati sta se spravila spet v posteljo, toda nobeden več ni zatisnil očesa.
Navsezgodaj je prišla v hišo soseda in jima povedala, da se je policijska patrola srečala s partizansko in da je neki policist zadel hribovca, ki pa je ušel. Nemci da so zato strašno preklinjali in obljubljali, da pridejo navsezgodaj zjutraj pogledah kje je bandit» kajti ranjen ne bo mogel daleč naprej.
Ko je soseda odšla, je stara mati hitro poribala sledove v hiši in zakrila krvavo sled, ki je vodila na hlev. Oče pa se je napravil, kakor da. gre v hrib 6ekat drva. V resnici pa je šel iskat zvezo s hribovci.
Mati je ravno napravila kavo, da bi jo nesla Jozeju na hlev, ko ji je pogled ušel skozi okno in je videla, da se po dolini od Železne Kaple sem bliža večja četa policistov. Kolikor je mogla naglo, se je zasukala, nesla Joj
zeju kavo na hlev, zraven pa pol hlebca kruha in jabolka. Ko je stopila z lestve na hlev. je zagledala Jozeja, ki je naglo zagrabil za puško, a jo takoj spet izpustil, ko je spoznal staro mater.
Stara mati je zlezla s hleva in 6e spravila v hišo. Kar je prijela v roke;» se ji je izmuznilo. Kmalu je začelo razbijati po vratih. Iz rok ji je padla na tla lončena sklepa z mlekom. Komaj je odprla vrata, je bila kuhinja že polna policistov, ki so se drli vsi zaripli v obraz:
»Baba, zakaj pa si postregla banditu z jabolki? Kje pa imaš zalogo? Daj daj sem, mi bi jih tudi radi jedli.«
Vsa se je tresla, ko je stopila v kaščo in prinesla iz nje košaro jabolk.
Eden izmed njih je divje vpil nanjo: »Zakaj daješ banditom jabolka? Zakaj skrivaš bandite?« Pri tem 6e ie kakor za šalo igral z revolverjem.
»Smilil se mi je,« je odgovorila, »saj je tudi človek. Ce bi bili vi ranjeni, bi vas tudi obvezala.«
»Bandit — pa človek!« se je zarežal policist. »Nu, sicer že vemo, da imaš vnuke v gomah. Pojdi no, stopi z mano pred hišo! Ali kaj poznaš tega bandita, ki si mn dala jabolka. Podoben ti je.<
Surovo jo je prijel za roko in jo potisnil skozi vežna vrata. Za njima se je vsula tolpa policistov. Materi se je meglilo pred očmi, ko je videla pred hišo jozeja. ki sta mu pravkar dva policista vezaSa roke. Jozej je bil videti v bledem jutru še bolj bled.
Policist se je * surovo režal, ko je gledal drhtečo starko, ki je šepetala:
»Nič ga ne poznam — tega človeka, prvikrat sem ga danes videla.« Glava ji je padla na prsi.
Policisti so se medtem zbrali okoli Jozeja. Bili so ponosni, nervozno so kadili cigarete in jo nagnali: »Marš v bajto!«
Sla je, brez moči, kakor so ji ukazali in ni videla kako kleči J ozej sredi ceste. Kratek, odsekan pok je odjeknil po dolini in Jozej se je zvrnil z obrazom na tla. Policisti so zbrcali njegovo truplo kraj ceste in ukazal; nekomu, ki je šel mimo, naj mu skoplje jamo. Eden mu je še prej sezul škornje in jih stisnil pod pazduho.
Zvečer se je oče vrnil, ko je bila že tema. Pogledal je mater in vedel, kaj se je zgodilo. Mrko je dejal: »Ciril bo zastonj prišel z gore z drugim: manti. Toda vem da se bo maščeval.«
Sezuval si je škornje in mrmral: »Mora se maščevati! To niso ljudje, to so zverine.«
Mati mu je tiho pritrjevala: »Zverine. zverine.«
Še vedno se ji je meglilo pred očmi. V njej je bilo strastno hrepenenje, da bi prišel Ciril.
Toda tud; Ciril ni prišel, da bi 6e maščeval. Pri nekem spopadu je bil zadet v trebuh in je obležal na Ko-melnu nad Pliberkom.
A prišli so dragi in za njimi so prišli Se drugi. Vedno več jih je prihajalo, ki so maščevali Jozeja in Cirila.
Obvezno Javno cepljenje proti tifusu
Na podlagi odredbe Ministrstva za ljudsko zdravje se odreja obvezno zaščitno cepljenje proti tifusu na vsem področju MLO Ljubljane In sicer za vse prebivalstvo rojstnih letnikov 1923 do 1933. Zaščitno cepljenje obstaja iz dveh injekcij zaščitnega cepiva v eno tedenskem presledku. Po drugi injek cijl dobi vsakdo uradno potrdilo. Ena sama injekcija ne zadostuje. Vsi oni, ki bodo izostali od druge injekcije, bodo morali znova sprejeti prvo injekcijo, predno dobe drugo' injekcijo zaščitnega cepiva.
Od cepljenja so oproščeni samo akutno bolni z zvišano temperaturo, tuberkulozni, malarično bolni, bolniki s težko sladkorno in ledvično boleznijo ter noseče žene, kar pa je treba v času cepljenja z zdravniškim potrdilom izpričati.
K javnemu cepljenju ni dolžna priti Šolska in obrtniška mladina, ki je bila v tekočem mesecu že cepljena z dvema injekcijama. Pač pa morajo priti k javnemu cepljenju vsi oni. ki niso prišli pravočasno po drugo injekcijo.
Cepljenje se bo vršilo po naslednjem razporedu:
1. Rajon Center:
Mesto cepljenja: »Mestni dom«, Krekov trg 2, vhod s Streliške ulice, v SREDO, Sl. marca: rojstni letniki 1923 do 1926, od 7. do 13-, rojstni letniki 1927 do 1929 od 13. do 18., ČETRTEK, 1. aprila: rojstni letniki 1930 do 1935 od 7. do 13.
2. Rajon Vic-Rakovnik:
Mesto cepljenja: osnovna šola na Viču — v
SREDO, Sl. marca: rojstni letniki 1923 do 1928 od 7. do 13., rojstni letniki 1929 do 1933 od 13. do 18.
To mesto cepljenja velja za pripadnike rajona Vič-Rakovnik, stanujoče |
v predelu zapadno od Ljubljanice in Gruberjevega prekopa.
ČETRTEK, 1. aprila od 13. do 18. bodo cepljeni pripadniki vseh rojstnih letnikov t. j. 1923 do 1933, stanujoči vzhodno od Ljubljanice in Gruberjevega prekopa (Dolenjska cesta, Rudnik, Barje) v Mestnem domu, Krekov trg št. 2-1, vhod s Streliške ulice.
* 3, Rajon Siška-Bežigrad:
Mesto cepljenja:	osnovna šola v
Spodnji Šiški, Gasilska ulica,
ČETRTEK, 1. aprila rojstni letniki 1923 do 1928 od 7. do 13, rojstni letniki 1929 do 1933 od 13. do 18.
4, Rajon Moste:
Mesto cepljenja: gimnazija Moste pri Kemični tovarni v
PETEK, 2. aprila rojstni letniki 1923 do 1928 od 7. do 13., rojstni letniki 1929 do 1933 od 13. do 18.
5. Pripadniki krajevnih ljudskih odborov Št. Vid, Ježica in Polje
bodo cepljeni v dnevih, o katerih bodo obveščeni krajevnim prilikam pri memo.
Drugo injekcijo bodo dobili vsi prvič cepljeni v sredo, četrtek in petek, t. j. osmi dan po prvi injekciji točno v istem času in na istem mestu, kjer so dobili prvo injekcijo.
Pri organizaciji cepljenja mnogih ti-sočev prebivalcev je potrebna disciplina. Vsi moreje točno ill v pravem času k cepljenju, časovna izguba pri proceduri cepljenja bo minimalna, na kar se opozarjajo obvezniki cepljenja, kakor tudi njih delodajalci oziroma šolska vodstva.
Kdor iz neopravičljivih razlogov izostane od obveznega cepljenja, bo prijavljen zaradi kazenskega postopka po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni.
Ljubljana, 22. marca 1948.
Poziv vsem rejcem prašičev
MLO Glavnega mesta Ljubljane poziva ▼se rejce prašičev, ku-teri žele. da se jim cepijo v letošnji sezoni prašiči zaščitno prot: rdečici, da prija vij*) svoje prašiče za cepljene najpozneje do 10. aprila 1948 na pristojnih rajonskih in krajevnih ljudskih odborih_ Zaradi načrtnega cepljenja je nujno potrebno, da fio do tega roka prijav© izvršene. Neprijavljene prašiče se bo cepilo na podlagi razpolaganja s časom. Vse prijavljene prašiče *© bo cepilo po razporedu, ikri bo objavljen na pristojnih rajonskih In krajevnih ljudskih odborih.
Kmetijski oddelek MLO.
Radio Ljubljana} Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA NEDELJO
8 00 Igrajo godbe na pihala- 8.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 8.45 La lika instrumentalna glasba. 9.00 O naših delavnih kolektivih — gospodarska oddaja: Udarniki, novatorji, raeionalizatorji ljubljanskih podjetij o svojem delu v drugem planskem letu. 10-00 Dopoldanski simfonični koncert. 11.00 Poje mladinski zbor 3. drž. gimnazije v Ljubljani p. v. Janka Gregorca. 11.30 Pisan spored izvujaj.o. sovjetski ansambli in solisti. 12.00 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju P. Sivic. 12.30 Napoved časa in poročila. 12*45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Pol ure za naj mlajše poslušalce. 13 30 Kar si kdo želi. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14 45 Ravel: Couperinov grob — suita. 15.00 Oddaja za podeželje. Predavanja: Politični pregled zadnjega tedna. — Mladi kmečki ljudje so zborovali. — Življenje in delo v vinarsko-sadjarski šoli v Kapeli. — Kako izdelujejo kose v Sv. Lovrencu na Pohorju. — Ruski tečaj 25. lekcija. — »Hči mestnega sodnika« — slušna igra: po Josipu Jurčiču, priredil za Radio dr. Mirko Rupel, vmes bo igral Trio harmonikarjev iz Tržiča ter pel Slovenski sindikalni kvintet in vesela glasba s plošč. 18.30 Lahka glasba čeških skladateljev. 19 00 Radijski dnevnik. 19-10 Skladbe Bacha in Beethovena izvaja pianistka Jadviga Strukelj-Požcuel. 19.30 Naooved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Pesmu in plesi jugoslovanskih narodov. 20.30 Tedenski politični pregled iz Beograda.
20.45	2 operetni uverturi. 21.00 Iz oper. a-i.OO Prenos vesti Zvezne postaje Beograd. 22.15 Ruske narodne pojeta Ivanov in Vinogradov. 22.30 Zabavna in plesnu glasba.
SPORED ZA PONEDELJEK
6 00 Budnice. 6.10 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved- 6.30 Jutranja telovadba. 6.40 Veder jutranji spored. 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave. 7.15 Igrajo sovjetski virtuozi. 7.30 Napoved časa in poročila.
7.45	1’oskočua narodna glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.U0 Orkestralna glasba Roy Harrisa. 13.30 Fiz-kulturni pregled. 13 40 Igra Mali orkester RL p. v. A. Dermelja. 14.10 Baletna glasba iz romantičnih oper. 14-30 Napoved časa, poročila in objav© večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodne poje A. Jarc, spremlja A. Stanko 1800 Dvorak: Klavirski trio v F-molu. Izvajajo: ^aua Je.vđjenijevič-Branđlova (violina). Hilda Lobe (čelo) in Ksenija Ogrin (klavir).
18.30	Gospodarsko predavanje. 18.45 Lahka solistična glasba. 19 00 Radijski dnevnik- 19.10 Poje zbor »Srečko Kosovel*
19.30	Napoved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20-00 Šahovska ura. 20 15 Smetanove pesmi in zbori. 20.35 Glasbena medigra. 2C.40 Večer Maksima Gorkega. 2J-00 Prenos vesti Zvezne postaje Beograd. 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (25. lekcija). 22.30 Nočni koncert pianistke Laure Ferlan.
Koncerti
Borovnico in okolico opoairjamo, da bo danes ob 16. uri v Borovnice glasbeno-Uterami koncert, katerega izvajajo ljub-ljjamski pevci in recitatorji — Spored bo koncerten, proti koncu tudi veselega značaja.	635-n
OBVESTILO
Gozdarskim, lesno industrijskim direkcijam in obratom.
(Gozdarsko in lesno industrijski servis v Ljubljani, Tyrševa c. 50, obvešča vse gornje naslove, da bo v dneh 30., 31. marca in 1. aprila za izdajanje materiala zaprt, samo v primeru kritičnega kvara ali loma na pogonu se bo material izjemoma Izdal.
Obenem obveščamo naslove, da uvedemo od 2. aprila dalje nov delovni čas, t. j. od 7. do 15. ure, za izdajanje materiala pa od od 10. do 14. ure. Na to opozarjamo vse koristnike in prosimo, da se po tem ravnajo.
Lesno industrijski servis
Postojnska jama
Opozarjamo obiskovalce Postojnske jame, da smo preložili redni obisk jame ob delavnikih na 13.30 uro.
Tako je vsakemu omogočen povratek s popoldanskimi vlaki. Večje skupine ali posamezniki si lahko ogledajo jamo tudi izven rednega urnika po dogovoru z upravo.
Ob nedeljah in praznikih je glede na število obiskovalcev več rednih obiskov, v vsakem primeru pa en dopoldanski in en popoldanski redni obisk.
UPRAVA POSTOJNSKE JAME
OBJAVA
Važno obvestilo za Izseljence-povrat-nike iz Holandije!
Pri trgovinskih pogajanjih med našo državo in Holandijo Je bil sklenjen tudi sporazum o plaćanju, po katerem je poleg ostalega odobren tudi transfer penzij in rent iz socialnega zavarovanja.
S tem opozarjamo vse naše povratnike iz Holandije, ki jim je že priznana renta ali penzija, naj po našem ministrstvu vložijo prošnje za izplačilo zaostalih obrokov. V prošnji naj vsak navede zavod, kateri mu izplačuje rento ali penzijo ter znesek te rente odn. penzije (tromesečno ali letno). Obenem naj priloži tudi potrdilo Krajevnega ljudskega odbora, da še živi.
Ob tej priliki pozivamo vse povratnike, ki so se vrnili v septembru 1947. leta iz Holandije in pri svojem odhodu niso dvignili svoje prihranke vložene v holandskih denarnih zavodih, da nemudoma javijo svoje točne naslove sedanjega njihovega bivališča. Poslali jim bomo potrebne instrukcije in formularje, katere bo treba izpolniti in nam jih vrniti za dvig vlog na naslov :
Min. za delo LRS — Izseljeniški odsek — Ljubljana, Gajeva 3.
Iz pisarne Izseljeniškega odseka min. za delo LRS.
REDNI LETALSKI PROMET
na progi Ljubljana — Reka—Zagreb in obratno se bo pričel T. aprila t. 1. Vozni red proge je sledeč:
7,00 odh.	Zagreb	prih.	9,45
7,30 prih.	Reka	odh.	9,15
7,45 odh.	Reka	prih.	9,00
8,15 prih.	Ljubljana	odh.	8,30
Vozovnice rezervira in prodaja PUTNIK. — Cena vozovnice Ljubljana— Reka je 270 din. — Avtobus bo odhajal izpred PUTNIKove biljetarnice v Ljubljani ob 7.45.
Razpis
ZA SPREJEM GOJENK v trimesečni tečaj za pomožne vzgojiteljice za Domove igre in dela MEO — prosvetni oddelek za glavno mesto Ljubljana bo priredil tečaj za pomožne* vzgojiteljice za Domove igre in dela v Ljubljani. — Tečaj se bo pričel 5. aprila t. 1. — Pogoji so sledeči:
1.	Starost 18 do 30 let.
2.	Da ima nižjo srednjo šolo.
3.	Do. ima veliko veselje do otrok.
4.	Da je popolnoma zdrava.
Po dovršenem tečaju bodo nastavljene kot pomožne vzgojiteljice v Domovih igre in dela v Ljubljani, imele pa bodo možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja.
Prošnje se pošljejo preko RLO na MLO — prosvetni oddelek, odsek za vzgojne ustanove, najpozneje do dne 2. aprila t .1. — Vsa tečajnice bodo imele brezplačno hrano, one, ki zaradi oddaljenosti ne bi mogle stanovati doma, pa tudi brezplačno stanovanje.
NATEČAJ
za izdelavo idejnega osnutka za spomenik v narodno - osvobodilni vojski padlim borcem, ki bo postavljen v Beranu (črna gora)
V ovekovečenje zmage nad fašizmom in v zasluženo* priznanje borcem, ki so v narodno-osvobodilni vojski padli za svobodo, bo v Beranu postavljen spomenik.
Odbor za postavitev spomenika razpisuje natečaj
za izdelavo idejnega osnutka za spomenik.
Spomenik naj simbolizira pridobitve narodno-osvobodilne borbe preko splošne narodne vstaje!
Natečaj je splošen in anonimen. Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo vsi državljani FLRJ, strokovne ustanove in družbene organizacije.
Nagrade za izdelavo Idejnega osnutka so naslednje:
I. nagrada: 50.000.— din,
II. nagrada: 30.000.— din,
III. nagrada: 20.000.— din. Udeleženci natečaja morajo pod značko poslati svoje osnutke odboru za postavitev spomenika najpozneje do 1. septembra 1948. leta.
Za vsa podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbor za postavitev spomenika v Beranu.
Odbor, za postavitev spomenika padlim v NOV v Beranu
RAZPIS
za sprejem tečajnikov v letalski ja. drain! center Lesce, Ribnica, Bloke:
Pod vodstvom Zveznega odbora za športno letalstvo je bilo v letih po osvoboditvi izšolanih mnogo mladincev in mladink, ki so uspešno končali letalske jadralne tečaje in si pridobili osnovno znanje lz tehnike letenja, meteorologije, gradnje letal itd. Tako je že sedaj mnogo naših mladincev in mladink pripravljenih, da se vključijo v vojno, športno ali civilno letalstvo.
V	letošnjem letu bo prirejal Republiški odbor za športno letalstvo LRS vsak mesec začetniške,.višje in visoko-sposobne jadralne tečaje, v republiškem jadralnem centru Lesce—Ribnica—Bloke.
S prvim aprilom tega leta se začne enomesečni tečaj za začetnike (»A« in »B« pilote) v jadralnih bazah Lesce, Ribnica, Bloke.
Tečaj se bo vršil po našem letnem učnem načrtu (KOL), ki je bil Izdelan in sprejet na višjem letalskem tečaju v centru Vršac. Pogoji za sprejem so naslednji:
1.	Starost najmanj 16. let.
2.	Telesna ln duševna sposobnost, ki Jo bo ugotovila posebna zdravniška komisija v Ljubljani pred pričetkom tečaja.
3.	Da Je aktiven član mladinske organizacije, kar dokaže s potrdilom.
4.	Da je član oziroma da se takoj vpiše v najbližje letalsko društvo, krožek ali grupo.
5.	Da ima veselje do letalstva in da bo po končanem tečaju delal v športno letalskih organizacijah, kar mora kandidat izjaviti pismeno.
Prijave se pošiljajo komandi jadralnega centra za Slovenijo, Ljubljana, Celovška 23, za 1. tečaj najkasneje do 28. marca za ostale tečaje pa vsaj do vsakega 20. v mesecu. Navedenih rokov se je treba točno držati. Kandidatom bo pravočasno javljeno, kdaj ln kje se je treba javiti.
V	centru Imajo tečajniki hrano in stanovanje brezplačno, gmotno dobro stoječi pa naj bi še sami prispevali k vzdrževanju v tečaju. Potne stroške v center in nazaj plačajo tečajniki. Vsakdo naj prinese s seboj odejo, močno obutev, perilo, delovno obleko ln živilsko nakaznico za tisti mesec. Med tečajem so tečajniki podvrženi letalski disciplini.
Republiški odbor za športno letalstvo LR Slovenije
Pivovarna »Union« - Ljubljana
NUJNO POTREBUJE
KOLARJA
*
ki je vešč vseh kmečkih kolarskih del. Plača po uredbL
Radio aparate
prodaja
RADIO SALON WEBER
ZAGREB, NIKOLIČEVA 4.
ZAJČJE KOŽE
tudi defektne v vseh barvah, kakor tudi vsa ostala krzna — defektna ali neobdelana — kupi v vsaki količini
TOVARNA IGRAČ, Novo mesto GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE
potrebuje večje število delavcev:
1.	Tesače za prage in trame.
2.	Sekače, gateriste, eirkulariste in skladiščn« delavce.
Hrana In stanovanje zagotovljena. Javiti se pri referentu za delovne odnose — soba št. 5.
Gozdno gospodarstvo Kočevje.
DAPPS, okrožna uprava Ljubljana -
potrebuje:
1 ZIDARJA, 1 MEHANIKA - MOJSTRA, 3 KAROSERIJSKE POMOČNIKE, 4 KAROSERIJSKE VAJENCE in 2 ČUVAJA
Interesenti naj se javijo med uradnimi urami v personalnem odseku, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13
Sprejmemo takoj več
ključavničarjev
ali VODOVODNIH INŠTALATERJEV
Javiti personalnemu odseku
Trgovskega podjetja JUGOPETROL,
Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 33 IŠČEMO Z. A TAKOJ:
1	strojnega MIZARJA,
2	mlajša pomožna delavca in 2 VAJENCA
»Pohištvo«, industr* podjetje Rajona IV
Ljubljana, Rožna dol., Predjamska 32
Fotoaparate,
povečevalnike, posamezne dele, objektive z malo žariščnico, šestila in podobne predmete - potrebujemo
za naše odjemalce — Ustrezajoče plačamo takoj.
FOTOTEHNIKA, TjTševa cesta 15.


TOVARNA »TISKANINA« - KRANJ
SPREJME V SLUŽBO:
več verzirtnih pisarniških moči, 1 šo-ferja-mehanika, 1 višje kvalificiranega strojnega ključavničarja, 1 višje kvalificiranega električarskega delovoljo in 1 vrtnarja
DIREKCIJA RKGS RADGONA
išče za takojšen nastop:
ADMINISTRATORJA (-KO), STROJEPISKO.
kupi:
1 motorno kolo, 2 pisalna stroja, 1 računski stroj.
Samska stanovanja oskrbljena, plača po uredbi.
Ponudbe: Direkcija RKGS Radgona.
+ Zapustil nas je moj dragi mož, strle
MATEVŽ HRIBERNIK
železničar v pokoju
Pogreb bo 29. marca 1948 ob pol 15. z žal, iz kapele sv Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana. Luče, 27. marca 1948.
Žalujoča žena ALOJZIJA, MATKO. In ostalo sorodstvo
Imam novo telefonsko številko
37-11
SEDEJ LEOPOLD
sobosiikarstvo, Slomškova 23

IZVOZNO PODJETJE
Slovenija — Sadje
LJUBLJANA se je preselilo iz Tržne ulice štev. 6 NA NOVI TRG ŠTEV. 4, H. nadstr. Nove telefonske številke: 53-01, 53-03
ZAHVALA
Primariju novomeške bolnišnice dr. S. Perku se prisrčno zahvaljujem za vso požrtvovalnost, ker je s težko operacijo že drugič rešil moji mami dragoceno življenje.
SONJA POPOV
»A E R 0« - tovarna barvil — Celje
sprejme v službo
dve pisarniški moči
po možnosti s prakso in znanjem strojepisja — lahko tudi začetnik-ca Nastop službe takoj. Plača po uredbi.
Komisija »Tehnika in šport«
razpisuje
mesto REFERENTA
za založništvo v zvezi z izdajo poljudno tehniške literature.
Pogoji so naslednji:
1.	dovršena srednja šola,
2.	kulturna, literarna ln politična razgledanost,
3.	dobro "Znanje slovenskega jezika.
Interesenti naj se prijavijo in prilože vse osebne podatke, življenjepis in spričevalo do 10. aprila 1948 na naslov:	KOMISIJA »TEHNIKA IN
ŠPORT«. LJUBLJANA, Celovška 23.
za TAKOJŠEN NASTOP
SPREJMEMO:
2 ključavničarja, 1 električarja,
1 mizarja, 1 kurjača
IN KUPIMO:
1 amerikansko glavo 450 mm
zastružnico.
Tovarna trikotažnega perila Pletenina
Ljubljana. Zaloška, cesta štev. 14
GOZDNO GOSPODARSTVO Podvelka
zaposli takoj na področju gozdnih uprav: Marenberg, Podvelka, Sv. Lovrenc — več gozdnih
sekačev, tesačev, cestnih delavcev in voznikov
za spravilo lesa.
Nudimo zajamčeno stanovanje in prehrano za gozdne delavce po uredbi; možnost zaslužka v akordu.
Prijave je poslati na Gozdno gospodarstvo PODVELKA.
Mestni magazin »Železo« - Ljubljana
išče za takojšen nastop: ADMINISTRATIVNO MOČ, POMOČNIKE ŽELEZNINARJE, DELAVCE-TEŽAKE, VAJENCE ZA ŽELEZ-NINSKO, KLEKTKO-TEHNIČN O in BARVARSKO STROKO Ponudbe na:
»ŽELEZO«, Ljubljana, Stritarjeva 7
Telefon 21-38.
,,SADjnE“-Celje
V LIKVIDACIJI
OBVEŠČA vse svoje ODJEMALCE,
da prevzema nazaj, oziroma odkupuje vso kavcirano embalažo
najdalje do dne 15. aprila tek. leta.
Po preteku tega roka se embalaža ne bo sprejemala.
»ALUMIL«, kovinska industrija
LJUBLJANA, SMARTIN' SKA 64
zaposli
skladiščnika
Naatop službe takoj!
Papirnica in tovarna celuloze Vevče* Goričane
takoj kupi: 200 ZLOŽLJIV id GOSTILNIŠKIH VRTNIH STOLOV, 80 do 40 ENAKIH MIZ IN 1 AH 2 GARNITURI KROGEL za balincanje,
vse dobro ohranjeno in enovitega izdelka. — Ponudbe naravnost na Tajništvo podjetja, Vevče, p. Polje» Ljubljana — telefon štev. 40-58-59.
Tehnično-administrativnega
upravitelja garaže
sprejmemo za Ljubljano
Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod GARAŽA — telefon štev. 37-22.
ZA TAKOJ SPREJMEMO
trg. pomočnike
MANUFAKTURISTE
Pismene ponudbe na:
Skladišče Zvezne tekstilne industrije,
LJUBLJANA. Frančiškanska 4»
UMETNA VALILNICA
drž. trg. podjetja ŽIVINOPROMET v Ljubljani
sprejema
KOKOŠJA JAJCA V VALJENJE
vsak četrtek od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Gosja, račja ln purja jajca bo sprejela valilnica le dvakrat tekom va-lilne sezone po obvestilu v dnevnem časopisju.
• Valilnica posluje za stranke vsak dan od 9. do 12. ln od 14. do 18. ure.
Naročila enodnevnih piščancev sprejema umetna valilnica »živinoprometa« — Št. Vid pri Ljubljani, telefon 7-SO in valilnica »Perutnine«, Ptuj, tel. 13.
MESTNI ODBOR VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV za glavno mesto Ljubljana in - UPRAVA INVALIDSKIH GOSPODARSKIH PODJETIJ
STA SE PRESELILI iz dosedanjih prostorov na TyrSevi cesti štev. 6-1.
V NOVE PROSTORE NA TYRSEV1 CESTI ŠTEV. 3, I. NADSTROPJE (nebotičnik) — kjer boafea pričeli s prvim aprilom redno poslovati.
Opozarjamo vse invalide, vdove in sirote, da se v svojih zadevah odslej obračajo na novi naslov.
Poziv
OKRAJNE KLAVNICE KRANJ v likvidaciji.
Pozivamo vse upnike, da prijavijo svoje terjajtve do 30. aprila 1948. Istočasno pozivamo vse dolžnike, da poravnajo svoje obveznosti do 15. aprila 1948.
Po preteku gornjega roka se prijave terjatev ne bodo več upoštevale.
IŠČEMO ZA OBRAT:
10 MOŠKIH delavcev za produkcijo 16 DELAVK za produkcijo 15 MOŠKIH delavcev-težakov 10 MLADINCEV v starosti nad 18 let za priučitev v industriji klejev.
Zglasiti se osebno v personalnem oddelku od 7. do 15. ure v TOVARNI KLEJA, LJUBLJANA. Nastop takoj.
IŠČEMO
ZA TOVARNIŠKO EKONOMIJO:
2 moška in 4 ženske,
vajene poljskih del za sezonsko delo ali za stalno namestitev. Zglasiti se osebno v personalnem oddelku od 7. do 15. ure v TOVARNI KLEJA, LJUBLJANA’. Nastop takoj.
Veleturnir za svetovno prvenstvo v Sabu
V V. kolu I. kroga se je sovjetski pr-ak Botvinnik srečal s svojim najnevar-ejšim domačim nasprotnikom Keresom. nane so briljantne kombinacije Pavla 'etroviča Keresa, znana je njegova silna a živahna igra. No. Bitvinnik se nikdar e boji. Vsi vemo, da je sovjetski prvak e samo zastopnik znanstvene igre, am-ak tudi velik borec. Botvinnik ve, da b šahovska partija v prvi vrsti borba, kateri so orožje temperament, značaj i nezlomljiva volja. Zato je vsaka parila Botvinnik-Keres izredno zanimiva. ',\o naj novejše:
ANGLEŠKA OTVORITEV teli: Keres	Crni: Botvinnik
1.	c2—c4	e7—e6
2.	g2 g3	d7-d5
3.	Lfl—g2	d3—d4
S tem prihaja igra v znano varianto iettijeve otvoritve: 1. Sgl—13 d7 d5, 2. 2—c4 d5—d4, 3. b2—b4 f7—f6, 4. Lel— i2 e7—e5.
Tu je črni izgubil tempo e7—e6—e5, oda zato mu ni bilo treba igrati 17—16.
4.	b2 bi	c7-c5
5. b4—b5	e6—e5
6.	d2—d3	......
Načrt belega je e2—e4, Sgl—e2, f2—T4.
Črni preprečuje potezo 13—14 zelo zanimivo.
6....... L18—d6
7.	e2—e4	Dd8—c7
8.	Sgl—e2	h7—h5
Poteza Izsiljuje odgovor h2—h4.
9.	h2—h4	Sg8—h6
10.	0—0	Lc8-g4
Polje g4 je kompenzacija za vse neprijetnosti, ki sledijo potezi 12—14.
11.	12—13	Lg4—e6
12.	13—14	Lc6—g4
13.	14—15	SbS—d7
Črni je prebolel vse otvoritvene tež-
koče in pripravlja veliko rošado, da bi začel napad na belo kraljevo krilo.
14. Sbl—d2	g7—g6
Črni vidi, da mu po 14... 0—0—0 15. a2—a4 preti a4—a5 in b5—b6. Varnost njegovega kralja je odvisna od možnosti odgovora a7—a6 na b5—b6 ali b7—b6 na a5—a6. Črna dama ne more ostati na polju c7, zato mora črni preurediti svoje
tigure pred veliko rošado tako, da dobi doma polje d6.
15.	I5Xg6	17Xg6
16.	Sd2—13	Ld6—e7
17.	Til—12	Dc7-d6
18.	LclXh6	Th8Xh6
19.	Ddl—d2	Th6—Ii8
20.	S13—g5	Sd7—16
21.	Tal—el	......
Beli je začasno preprečil nasprotniku veliko rošado, toda zdaj nima jasnega načrta za svoje nadaljnje operacije. Najbrže bi moral takoj igrati a2—a4—a5 in čakati, da si črni omogoči rošado. Zdi se. da je tu kritična točka v tej zanimivi partiji. In prav tu je Botvinnik močnejši borec.
21....... Dd6—b6
Poteza preprečuje Dd2—a5. kar bi bilo zelo neprijetno, ker bi b7—b6 ne šlo.
22.	Sg5—13	SI6—d7
23.	S13—g5	......
Keres nima načrta!
23	...... Th8—18
24.	T12X18+	.....
Bolje bi bilo vsekakor Te1—11.
24	.................. Le7Xf8
25.	a2—a4	LI8—h6
26.	a4—a5	Db6—16
27.	Se2—cl	......
Če bi črni Igral 26... Db6—d6, bi imel beli kombinacijo 27. a5—a6, b7—b6, 28. Se2—14! (28... e5Xf4, 29. e4—e5). Zdaj bi šlo gladko 27. Se2—14, Lh6Xg5, 28. h4Xg5, D!6Xg5 in beli izgubi konja. Zato pošlje Keres skakača na damsko krilo, kjer lahko napade kmeta c5. No, beli je že v obrambi.
27.................... 0—0—0
28.	Sel—b3	Td8—18
29.	Tel—al	......
Po 29. Tel—H, DI6—e7, 30. T!lXf8-!-, Sd7Xf8 Izgubi beli na g5 kmeta.
29	...... DI6—e7
30.	Dd2—cl	......
Beli pripravlja napad na kmeta c5, ker ne more preprečiti izgube svojega kmeta na g5.
30	...... Kc8—b8
31. Tal—a2	. TI8—17!
Odpira konju polje 18.
32.	Del—a3	......
Ali lahko beli še čaka? Varianta 32. Kgl—h2, Sd7—18, 33. Dcl-a3, Lh6Xg5, 34. h4Xg5, SI8—e6. 35. Tc2—d2 (drugače Lg4—dl). De7Xg5! 36. Sb3XC5? Dg5— e7! dokazuje, da ne more.
32................... Lh6Xg5
33.	H4Xg5	Lg4—dl
S tem črni detinitivno osvoji kmeta g5.
’ 34. Da3—cl	.......
Keres hoče vedeti, katerega kmeta želi črni, c4 ali g5.
34....... LdlXb3
35.	Ta2—b2	Lb3—dl
Botvinnik gre po sigurni poti.
36.	DclXdl	De7Xg5
37.	Ddl—el	Sd7—18
38.	Kgl—h2	Dg5—16
39.	Lg2—h3	SI8—h7
40.	Del—dl	Sh7—g5
V tej poziciji je bila partija prekinjena. črni Ima kmeta več, sigurno kraljevo pozicijo, poleg tega pa dobre pogoje za direkten napad na belega kralja. Vendar borba še ni končana.
41.	b5—b6	.......
Razume se, da mora Keres poizkusiti
vse, da ne zaide v popolnoma pasivno obrambo.
41....... h5—h4!
42.	Ddl—g4	.......
Takoj bi Izgubilo: 42. g3Xh4, D16—14+ in 43. Sg5—13.
42.	................. h4Xg3+
43.	Kl2Xg3	TI7—18
44.	b6Xa7+	Kb8Xa7
45.	a5—a6	......
Tu bi bilo mnogo solidnejše in boljše 45. Lh3—g2! Sg5—e6, 46. Kg3—h2, D16— 14+, 47. Dg4Xf4, Se6XI4, 48. Lg2—II. TI7—h7+, 49. Kh2—gl.
45 ...... Sg5Xh3!
46.	Dg4Xh3 ■.	....
Izsiljeno. Sedaj črni lorsira končnico.
46 ...... DI6—14+
47.	Kg3—g2	DI4-I1+
48.	Kg2—h2	TI7—12+
49.	Tb2Xf2	DI1X12+
50.	Kh2—hi	D12—el+
51.	Khl—g2	Del—e2+
52.	Kg2—gl	......
ali: 52. Kg2—h! -De2—h5, 53. Dh3Xh5 g6Xh5, 54. a6Xb7 Ka7Xb7, 55. Khl—h2 Kb7-b6, 56. Kh2—h3 Kb6—a5, 57. Kh3— h4 Ka5—b4, 58. Kh4Xh5 Kb4—c4 Itd.
52....... De2—e3 +
53.	Dh3Xe3	d4Xe3
54.	a6Xb7	Ka7Xb7
55.	Kgl—g2	Kb7—b6
56.	Kg2—13	Kb6—a5
57.	KI3Xe3	Ka5-b4
58.	Ke3—d2	g6—g5.
Keres je morda hotel videti, če nasprotnik misli na možnost: 58. Kb4—b3?, 59. d3—(!41, Kb3Xc4, 60. d4Xe5! In zato je šele v tem trenutku kapituliral.
Komentarji dr, Milana Vidmarja^

Oglasni oddelek telefon štev. 38-32 vodja oddelka tel. Štev. 38-33
SLUŽBE IŠČEJO
ŠIVILJA 2 dolgoletno prakso išče namestitve v šiviljski zadrugi. Ponudbe na naslov: Malči Jlodie. Ljubljana. Rožna dolina c. IX, 27.	8652-1
SLUŽBO DOBE
POMOŽNEGA DELAVCA sprejme pilama Figar, Ljubljana	8734-2
GOSPODINJSKO 'POMOČNICO sprejme takoj Tomšič, Borštnikov trg 4.	8797-2
VRTNARSKE POMOČNIKE, vajence, vajenke, delavce in delavke sprejme uprava mestne vimarije, Ceeta na Rožnik št. 2	8784-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kulte, išče štiričlanska družina Verlič, Tyrševa cesta 31-1.	8802-2
POMOŽNEGA DELAVCA pri mizarskih strojih, mlajšega,, sprejmem takoj in mizarskega vajenca. Stanovanje v hiši, hrana v menzi. Službo labko nastopi takoj. Kregar Franc. Vižmarje 87. št. Vid-	8769-2
KlIHABICO s takojšnjim nastopom sprejme krajevna gostilna Turist, Vače pri Litiji. Plača po dogovoru.	8707-2
BBIVSKEGA POMOČNIKA - pomočnico sprejme takoj ali po dogovoru salon Mrak, Badovljica.	8326-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kuhe, pošteno, sprejme k dvema osebama Betetto, Gledališka 14.	8716-2
DVA DOBKA ČEVLJABSKA POMOĆNI KA iščem za deželo z vso oskrbo. Ponudbe na Jernej Brtoncelj, Zg. Dobrava pošta Podnart.	8600-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa gospodinjska dela sprejme Ing. Savič, Gledališka 14-III.	8664-2
VRTNARJA, cvetličarja in enega zelenjadarja sprejme takoj Državna vrtnarija, Nova Gorica.	7943-2
DVA POMOŽNA DELAVCA sprejme takoj — Smole Franc, železolivarna, Ljubljana, Trata 18.	8426-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa dela, tudi starejšo, sprejme Kavčič, Celovška cesta 180.	8687-2
KRAJEVNI BRIVSKI in česalnl salon ' Guštanj išče pomočnika odnosno pomočnico, veščo v moškem in ženskem salonu; nastop službe 1. aprila. Dopisi : Uprava gospodarskih podjetij KLO Guštanj.	8789-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme štiričlanska družina. Plača 1000 dinarjev. Ponudbe na: Mohor, živi-nozdravnik. Sevnica.	8790-2
HIŠNO POMOČNICO, zanesljivo, pošteno, za hišna dela, iščem. Plača dobra nastop takoj. Mežan Marija, Bled, Zagorice 114.	8613-2
UPOKOJENKO brez otrok, za malo hišno oskrbo, iščem. Stanovanje presto-Smrekar, Ljubljana. Draga 34.	8823-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo, verno in spretno, začetnico ali starejšo, sprejmem, pogoji ugodni. Hieng, Cankarjeva 10. Informacije daje hišnica popoldne	8S14-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za majhne kose sprejmem, .osip Boc, krojač, Tavčarjeva ul- 4.	8830-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme Keršič, Levstikova 27.	8885-2
KLJUČAVNIČARJA in vodovodnega inštalaterja sprejme Nahtigal in sin, Tyrs fr v a 41.	8889-2
MLADO DEKLE v pomoč gospodinjstvu sprejmem. Brišnik, Potočnikova bi. 8. Ljubljana.	8845-2
GOSFODINJSKO POMOČNICO, veščo tudi v molži, sprejmem. Ponudbe poslati na de Gleria. Dol. Logatec. 8842-2 DRUŽINA ZDRAVNIKA z 2 otrokoma išče pošteno gospodinjsko pomočnico. Hrana dobra- Dr. Čadež. Oražnova ulica 13-	8840-2
VRTNARJA in -dva pomožna delavca sprejme takoj Gostinstvo MLO »Ruski can, Ježica. Hrana v hiši; plača dobra.
SS3S-2
MANIPULANTA, veščega za.nakup_ in prodajo, sprejme takoj Kuri\o, Kranj .	885-1-2
2	NOČNI SNAŽILKI. 1 kuhinjsko po-moćnico. 1 hišnega delavca in 2 polj* ska delavca, iščemo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po uredbi. — Hotel »Europa«. Kranj.	. »83.4-2
GODBENIKA ZA KR ILOVICO isča sin-dikalna godba v Logatcu. Zaposlitev je zagotovljena. Ponudbe na OSS. Dolnji Logatec	8Sd1-2
DEKLE ALI STAREJŠO ŽENSKO k 15 mesečnemu otroku vzamem v stalno službo Vprašati v garderobi hetvame Umen"	8880-2
T O V ARI 5 A -ICO. ki bi imela, veselie do statisiike in evidence sprejme v službo tovarna kemičnih izdelkov »Ilirija«, Ljubljana, Vič. Tržaška c. 40. Nastop takoj. Plača po odredbi. 3876-2 VERZIRANEGA POSLOVODJO sprejme za takojšen nastop Kmetijska zadruga, Komenda. Predstaviti se osebno v Zadrugi Komenda.	8S73-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za splošno gospodinjstvo, sprejmemo. •— Vprašati: Foto-Ko!ynski, Cankarjeva 6.	8865-2
VAJENCI
VAJENCA ali vajenko sprejme Ivan Šimenc, vrtnar. Št- Vid pri Ljubljani.
8506-3
FOTOGRAFSKEGA VAJENCA ali vajenko, sprejmemo. Foto-Holynski — Cankarjeva 6.	8866-3
PRODAM
ZASLUŽEK
10 MESECEV STAPtO DEKLICO dam v oskrbo dobri družini v Ljubljani- Plačam pa dogovoru Naslov v ogl odd.
8833*4
POUK Z-A NEŠIVILJE in krojenje, nudi salon »Kuclar«, Knafljeva 4 — Ljubljana.	8864-4
KOBILO Z ŽREBCEM, polasnerlkanio, 3 leti staro, ki tudi sami vcSi, proda Avbelj, Trnorakl pristan.	8736-5
DINAMO, 220 voltov, istosmerai tok, jakost 1 konja, dobro ohranjen, prodam na Grosupljem št 17.	8774-5
FOLTOVORNI AVTO, nosilnost do 1000 kg. poceni prodam. — Ponudbe oglas, oddelku »Slov poročevalca« ped značko »Avto«.	8803-5
MAČEHE, marjetice, spominčice, razne sorte stalnic, za vrt in grob, nudi po zmernih cenah Janežič Ter., Ljubljana, Sv. Jerneja ul. 47a.	8779-5
ŠPORTNI VOZIČEK, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled po 15. uri 8728-5 PARNI STROJ VvOLF. 45 ks, še v pogonu, generatorje za motor na sesalni plin 65 ks, na premog, tovarniški original, prodajamo. Ponudbe na Oglasni zavod Hrvatske. Zagreb, Pod zidom 2, pod: »5053«.	8516-5
PISALNO SOBO in drugo pohištvo prodam. Naslov v ogl. oddelku. 8721-5 DVE VIJAČNI STISKALNICI prodam.
Pohlin, Fužina,- Bohinj.	Si35-5
KOMPLETNO OPREMO za manufakturno trgovino poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Inventar.	8750-5
MLEKARSKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Trgovina Sare. Črnuče.
8618-5
SIVO OBLEKO, dobro ohranjeno, za 10 do 12 let prodam. Čerin, Litijska 6.
8526-5
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam ali zamenjam za namizen. Naslov v upravi lista, Maribor. 8629-5 250 KG KROMPIRJA in ZASTORE prodam. Naslov v ogl. odd.	,8545-5
DVE SPALNICI in razno pohištvo — naprodaj Plevna, Žalec.	8341-5
KOMPLETNO SPALNICO, novo, bukovo, furnirano, prodam. Minka Rab-zelj, Gajeva 8-1, desno.	8479-5
JEDILNICA, dobro ohranjena, orehov les, naprodaj. Naslov v podružnici SP Celje.	8519-5
ŽAGANJE, večjo količino, proda Tovarna učil, Ljubljana, Zaloška cesta štev. 77.	S53S-5
GLOBOK VOZIČEK v platnu, dobro ohranjen, za dvojčke, prodam. Ogled vsak dan od 18. do 20. Florjanska ul. štev. 20-1, Deu.	8532-5
KOMISIJSKA TRGOVINA Jos. Roji-na, Prešernova ulica 22, sprejema v prodajo birmanske obleke. S6S1-5 STROJ za izdelavo cementnih strešnikov, malo rabljen, prodam. Gostilna Bizjak, Kamnik, Mesto. 8638-5 j 500 KIANTARIC, več flaškonov, velikost od 10—60 1, stroj za sladoled,! 3 kadi za zelje, proda gostilna Kaj'- i fež.	8761-5
ŠTIRI PLETILNE STROJE št. S, širina od 50 do 110 cm, In navijalni stroj. 12 vreten s 1000 tuljavami — prodam. Zagreb, Rade Končara 128, Škvorc.	8748-5
10 ANŽE PANJEV s čebelami in z mladimi maticami, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8679-5
ŠIVALNI STROJ ANKER, pogrezljiv, nov prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8729-5
PREPROGE, perzijske ln domače, po najpovoljnejšlh cenah dobite v trgovini »Kirman Sah. pasaža Nebotičnik.	SP 47-5
RADIOAPARAT »Phonola«, 3 cevni, prodam. Kepeo Franc, Gradišče 9-1. desno.	8822-5
RADIOAPARAT »Schaub«, 5 cevni, z magičnim očesom, prodam. Kavškova ul 26-1 levo, Šiška.	8819-5
KLAVIR »Schweighofer«, dobre konstrukcije. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	8827-5
NOVO MOŠKO ŠPORTNO OBLEKO, la.
predvojno blago, nenošeno in črno, črtasto letno fino blago za žensko obleko, prodam. Vprašati v torek med 17^ in 18. uro- Streliška 6-II.	8812-5
ZLAT ŽENSKI PRSTAN. _moško žepno uro in radio prodam- Naslov v ogl-odld.	5816-5
OPREMO za špecerijsko trgovino ugodno proda F. Hribar Poljanska l-II (Pe-glezen).	8815-5
PSA, hudega čuvaja, kupim. Horvat, Pu-gljeva 15, Kodeljevo.	8817-5
GLAVO ŠIVALNEGA STROJA »Singer«, odlično, okrogel čolniček, šiva naprej in nazaj, prodam. Ponudbe pod Glava na oglasni oddelek.	8891-5
ŠKOLJKO moško, porcelan, rabljeno.
prodam. Naslov v ogl. odd. 8888-5 MOČAN VOZ in diro. srednje težek loj-tersld voz, en prosto stoječ štedilnik na 3 plošče ter eno sedlo prodam. Novak Anton, Litijska c. 1. Stepanja vas.
8883-5
LUCERNO seme in rabljeno moško ker lo prodam. Vodnikova 56.	8841-5
VELIKA USNJENA AKTOVKA n apr er daj. Mirčnikova ul. 3, Vič. 8837-5 SEME krmilne pese in lucerne prodam.
Vodnikova c. 123, Ljubljana. 8834-5 DVE KREDENCI, 2 postelji s posteljnino in bel štedilnik, prodam. Ponudbe pod »Pionir« na SP v Celju.	8858-5
ČEVLJARSKI STROJ cilinder »Adler« in vse k čevljarski stroki spadajoče orodje, prodam. Ponudbe na SP v Celju pod »Čevljarska delavnica«.	8860-5
OMARO ZA OBLEKO, gugalni stol, dobro ohranjeno in skobelni-k ter vojaški kovčeg prodam. Ogleda se na Kodeljevem, Cankarjeva ul. št 5. Ivan Goiltes. 8870-5 1 PAB VISOKIH ČRNIH ČEVLJEV z dvojnim podptotom in 1 par nizkih rjavih prodam za 2200 din Interesenti naj se javijo na Zaloški c. št. 82.	8867-5
KRAVO dobro mlekarico prodam. — Vižmarje 42.	S8S7-5
LEPO OHRANJENO SPALNICO in nekaj drugega pohištva prodam. Ponudbe na oglasni odd. pod Spalnica.	8886-0
MOŠKO KOLO skoraj novo, elektromotor ali dinamo na istosmerni tok, 220 V, 1,1 Kv in garnituro- 9 kosov, originalnih novih krogel za balinanje, prodam. Ponudbe na ogl. odd_. pod št. 118	8875-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, nov, avtomodel, prodam. Mohar, šiška — Jernejeva 1.	8872-5
KUPIM
SAKSOFON »ES ALT« kupi Sovia Ivan, Maribor, Smetanova ulica 48-1.	8746-6
5G9 kg CEMENTA kupim alt daim v zameno kabel za elektromotor. — Juvan Karol, Domžale	8762-6
PNEVMATIKO, 1-1-2 komada, 375—13, kupi Mestna vrtnarija, Cesto, na Rožnik št. 2.	8783-6
STANOVANJE y Novem mestu, zamenjam za stanovanje v Ljubljani Več se izve v Ljubljani, Vilharjeva 23.	8783-6
ŠPORTNI VOZIČEK, lep in dobro ohranjen, kupi Bumber, Pleteršnikova ulica št. 10.	8301-6
PEČ A KOKS. kraljico peči ali čim večjo kupim. Naslov: Umetniška zadruga, Šelenburgova ulica 1. dvorišče, Kogovšek Alojzij	8794-6
ČRPALKO centrifugo, vsaj 50 1 na minuto, kupi Mestna vrtnarija. Cesta na Rožnik 2-	8785-6
ASPARAGUS lep, velik kupim. Naslov slov v oglasnem oddelku.	8795-6
ELEKTROMOTOR za napetost 380/320 V, 7—8 Kw, 960 obratov z zaganjačem kupim. Pilarna Figar Ivan, Ljubljana
8733-6
SLOVENSKE VEČERNICE L—10. zvezek, Dumas: Grof Moute Christo, II. del, Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom kupim. Ponudbe pod Večernice na ogl. odd.	8495-6
KLAVIRSKO HARMONIKO, dobro. 89 basov register, kupim Pavlin, Trebelno. Dolenjsko.	8437-6
2GUR: ANGLEŠKO VADNICO I. del kupim. Ponudbe na ogl. odd pod Angleška vadnica.	8610-6
FRIGIDAIRE električni hladilnik kupim Todosijevič, Tolbuhinova 39, Beograd.	8591-6
KLAVIRSKO HARMONIKO, boljšo, kupim- Todosijevič. Tolbuhinova 39, Beograd	8590-6
SLAŠČIČARJI! Kupiim nepoškodovano stepalnioo (stroj za peno). Javiti: To-dosijevie. slaščičar. Tolbuhinova 39, Beogrnii.	8589-6
MIKROSKOP tvrdke Zeiss-Ikon. Reichert ali Galileo, brezhiben, povečava vsaj do 1500, kupim proti takojšnjemu dobremu plačilu. Ponudbe pod Mikroskop na oglasni oddelek Slovenskega poročevalca.	7746-6
OSEBNI AVTO lažjega tipa kupim. — Ponudbe ped Avto — takoj plačam na oglasni oddelek. •	8405-6
DIESEL-MOTOR, 8 ks, dobro ohranjen kupimo Ponudbe na naslov: »Kreda« — Bled	8461-6
KOMPLETNO KOPALNICO, t. j. kad in peč, kupim takoj. Ponudbe pod »Kopalnica« na ogl. odd. 8573-S ELEKTRIČNI SESALEC za prav, nov ali dobro ohranjen in mali gospodinjski »Frigifiaire« kupim. Ponudbe pod Sesalec na ogl. oddelek. 8644-6 PSA. VOLČJAKA kupim. Naslov v ogl.
oddelku.	8714-6
RADIOAPARAT za Izmenični In isto-smemi tok. 3—4 cevni, kupim. Ponudbe pod 150 V na oglasni odd. 8724-6 PREPROGE, domače In perzijske kupuje In prodaja ter sprejema v komisijo Trgovina »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik.	SP 48-6
KUPUJEM ANTIKVARIONE domače in tuje knjige. Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana, šelenburgova ulica 8.	SP 46-6
OČALA ZA. SONCE, »Zeiss« steklo, — kupim. Plačam po želji Naslov v podružnici SP Celje.	8435-6
RADIO, pet- ali večcevni, vzamem v najem proti mesečni najemnini. Plačam tudi v hrani. Ponudbe pod Radio v najem na oglasni odd. 8877-6 KAVČ, nov ali dobro ohranjen, orehova korenina, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod Kavč na podružnico SP Kranj.	8621-6
PISALNI STROJ, prenosljiv, kupimo. Ponudbe na Sindikalno podružnico S, Gunclje št. 42. št. Vid nad Ljubljano.	8535-6
BLAGAJNO »Wertheim«, dobro ohranjeno, kupimo. Naslov v oglasi.era oddelku.	8691-6
PISALNI STROJ v kovčegu, nov ali zelo dobro ohranjen, kupimo. Naslov
V	oglasnem oddelku.	8690-6
baterijski radioaparat v kovčegu, prenosljiv, kupim. Ponudbe pod
V	kovčegu na ogl. oddelek. £292-6 MARENGO BLAGO za suknjič kupim
takoj Naslov v oglasnem odd. 8563-6 ŠPORTNI VOZIČEK, nov ali zelo dobro ohranjen, kupim takoj. Plačam dobro. Naslov v oglasnem odd, 8793-6 SPRINTARICE, rabljene ali nove, št. 41 ali 42. kupim takoj. Ponuditi v športni trgovini »Alpina«, Ljubljana, Tyrseva cesta.	8771-6
2 PRTA, 18 velikih, 6 malih servietov, 320/190 in 190/190. nerabljeno, la češki platneni damast. bel, malo rabljen ■ plinski kuhalnik, stara ura naprodaj. Vprašati v torek dopoldne med 10. in 11. uro, Tyrševa 35a. pritličje. Babnik.
8813-6
UMIVALNO ŠKOLJKO štirioglato ali okroglo, z zaščito stene kupim takoj. Ponudbe Vera Bohinc. Medvode 63.
3S04-6
KOPALNO KAD, dobro ohranjeno, emajlirano in peč kupim. Hrome Franc, Šmartno 58 Ljubljana X.	8325-6
HLEVSKEGA GNOJA, dobrega, kupim 1 voz za Homec pri Kamniku. Ponuditi gostilna Repanšek Gr., Homec.
8831-6
VOZIČEK z diro, nov ali dobro ohranjen, kupi takoj Triglavska tiskarna, Ljubljana, Dalmatinova 8.	8829-G
VENTILATOR 220 V eno ali dvofazni, 1400 obratov, 50—100 W, kupimo. Ponudbe na »Živinopromet«. Ljubljana. Krekov trg 1.	8808-6
ELEKTROMOTOR od 10 ks naprej kupi Strojna zadruga Vnanje gorice p- Brezovica.	8836-6
BLAGO — TAFT ALI PODOBNO tempo, za večerno obleko, kupim. Ponudbena oglas, oddelek pod »Nujno«. 8871-6
BEL BOMBAŽ za strojno alf ročno pletenje. takoj kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	8294-6
DOMAČE PLEMENSKE ZAJCE, kupim. Ponudbe na oglasni odd. pod Zajci.	8863-6
Prosim vsakogar, ki kaj ve o usodi
Žarka Petriča
ki je bil pomočnik šefa obveščevalnega centra IX. brigade in- je izginil v noči od 14. na 15. avgusta leta 1944 pri napadu na tunel (predor) v Hudi Polici pri Šmarju na Dolenjskem. Podatki se naj sporoče na ime Petrič Anton, Novo mesto, Zagrebška štev. 4. — Vse stroške povrnem.
ZAMENJAM
ŽENSKO NOVO, in MOŠKO RABLJENO KOLO zamenjam oziroma kupim zidno ali strešno opeko. Jazbgp, Primskovo štev. 115, Kranj.	8846-7
NEPREMIČNINE
POSESTVO na Gorenjskem. 3.80 ha s poslopjem prodam, ponudbe na ogl. odd. pod »Posestvo«.	8720-8
STAVBISCE - sadovnjak. 4560 kv. metrov, v industrijskem, kraju pri Mariboru naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	8752-8
ENODRUŽINSKO KOMFORTNO VILO z vrtom v južnem delu Ljubljane kupim Ponudbe pod Komfortna vila ua ogl. oddelek-	8702-8
% DEL HIŠE v centru Celje naprodaj. Naslov v SP Celje.	76S6-S
HIŠO V SEVNICI ZAMENJAM za hišo v Celju. Naslov v podružnici SP Celje.	8433-8
MAJHNO HIŠO v Ljubljani ali okolici ali v kakem drugem manjšem mestu kupim. Ponudba na M. Župančič, Šentrupert. Dolenjsko, Bistrica 23.	8824-8
VILO v Ljubljani kupim ali zamenjam za veliko rentabilno hišo v podeželskem mestu. Ponudbe na ogl. odd- pod Kupim ali zamenjam.	8S06-8
LEFÖ PARCELO v šiški. 1000 m2 prodam za primerno ceno. Ponudbe ua ogl. odd. pod Primerna.	8832-8
V KRANJU KUPIM HIŠO v bližini centra, po možnosti z vrtom. Ponudbe na podružnico »SI. poročevalca« v Kranju, pod »Gotovino takoj«.	8853-8
V NAJEM
OBVESTILO
Naročnikom »Slovenskega, poročevalca« sporočamo, da bomo od 1, aprila dalje pošiljali list le tistim, ki bodo imeli poravnano naročnino do konca aprila 1948.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
RADIO-
APARATE
vseh vrst rabljene. prodajamo-
Trgovina »Narodni radio«, Zagreb, Prilaz Jugosl. Armije 76 (bivša Deželičeva ulica)
MAJHEN TRAVNIK dam v najem. Za plačilo vzamem gnoj. Naslov v oglasnem oddelku.	8396-9
SOBE -• STANOVANJA
2	SOBI S KOPALNICO v Mariboru, zamenjam za eno sončno sobo s kuhinjo v Celju. Ponudbe podiružmici »Sl-cv. poročevalca« v Mariboru pod značko »Zamenjava«.	8743-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, kopalnico in ostalimi pritiklinami, v Mariboru v neposredni, bližjima parka, zamenjam z enakim v Ljubljani. Naslov v oglas. odd. »Sl. poročevalca«. 7893-10 KOMFORTNO TROSOBNO STANOVANJE v centru mesta v Mariboru zamenjam za enako ali dvosobno s kabinetom v Ljubljani. Berlič, Slovenska D, Maribor.	8796-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in kopalnico zamenjam za enako. Naslov v ogl. oddelku.	8726-10
SOBO, prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom najraje s stopnišča išče miren samec. Za oddolžitev na razpolago, posredovalcu nagrada. Ponudbe pod »Dobei podnajemnik« na ogl. odd.
8523-10
PRAZNO SOBO na deželi ali v mestu iščem. Ponudbe pod Upokojenka na oglasni oddelek.	8662-10
VEblKO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjo prazno sobo. Kovič, Kavškova 13.	868S-10
SOBO, prazno ali opremljeno, po možnosti v Mostah ali Ljubljani, iščeta mlada poročenca. Ponudbe pod Mlada na oglasni oddelek.	8792-10
SOBO v Ljubljani zamenjam za sobo v Kranju. Ponudbe na ogl. odd. pod čim-preje.	8S21-10
OPREMLJENO SOBO išče zdravnik-ofi ctr JA iz Dubrovnika- Ponudbe na ogl. odd. pod Dubrovnik.	8S2S-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, pod Rožnikom, zamenjam za enosobno stanovanje v šiški ali za Bežigradom. Ponudbo na ogl odd. pod Rožnik.
8826-10
DVOSOBNO. KOMFORTNO STANOVANJE v centru mesta. Cankarjeva ulica zamenjam za trisobno komfortno stanovanje na periferiji, predvsem v šiški ali Bežigradu. Naslov v ogl- odd.
8807-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, center Maribora, zamenjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe na ogl- odd. pod Plačam selitev.	8809-10
MESTO HIŠNIKA v Ljubljani ali bližnji okolici iščem takoj ali pozneje. Ponudbe pod Hišnik na oglasni oddelek SP.	8S9<M0
DVOSOBNO STANOVANJE v najstrožjem centru zamenjam za dvo- ali trisobno. Pogoj: vrt za otroke. Ponudbe pod Vrt na ogl. odd.	8839-10
RAZNO
ZAHVALA IN SLOVO. Ko po 43. letih svojega bivanja v Ljubljani odhajam v 6vojo staro domovino CSR, si štejem v prijetno dolžnost zahvaliti se ob tej priliki vsem svojim naročnikom, ki sem jim uglaševal njihove klavirje, zlasti onim, ki so mi ves čas ostali zvesti. Z veseljem se bom vedno spominjal krasnih dni, ki sem jih preživel v Jugoslaviji. - Juras e k Gabriel, ugla-ševalec klavirjev. Krajanky - Krajane Loučime se s Vami a pnjeme všem mnoho fitesti- Manžele Juraskovi.
DNE 4. 7. 1947 SEM IZGUBIL na postaji v Ribnici denarnico z raznimi dokumenti in večjo vsoto denarja. Najditelja še enkrat prosim, naj mi vrne na kateri koli način denarnico in vse dokumente — dobi še 1000 din nagrade. Klun Ivan. Ribnica 212.	8705-14
TOVARIŠA IZ KRANJA, ki je dne
19.	marca 1948 na jutranjem vlaku Zidani most—Zagreb pri izstopu v Krškem pomotoma odnesel moj kovčeg, prosim, da javi naslov oziroma vrne kovčeg, nakar prejme svojega. Kerle Fani, Trbovlje, elektrarna ob Savi.	8632-14
POZOR! Barvamo in čistimo usnjene čevlje, semiš čevlje in torbice — najceneje. Mestni trg 11, Demalj. 6582-14 IZGUBILA sem prometno knjižico za kolo št 550.259 na ima Pavlovčič Ana, Domžale, Ljubljanska 98 in jo razglašam za neveljavno.	8810-14
RAZGLAŠAM za neveljavno izgubljeno šofersko knjižico št 987. izdano na ime VukojeviS Mate, vodnik	S820-14
DNE 24. III. 1948 JE BILA NAJDENA ua cesti med Slovensko Bistrico in Poljčanami bala blaga. 70 m. Kdor je zgubil, naj se javi pri tov. Ipavicu v Slov. Bistrici.
MED VOŽNJO na cesti Radgona, Maribor, Celje. Kamnik, Medvode je skočila iz avtomobila 6vinja, dojilja. Prosimo tistega, ki jo je našel, naj proti nagradi javi Tekstilni tovarni, Medvode, tel. 7.	8844-14
IZGUBIL SEM 24. t- m. srebrno, žepno uro v bližini Sv. Jakoba- Prosim poštenega. najditelja, da jo proti nagradi vrne — Levstikova 14, Josip Kek
8835-14
URO, vzeto v jutranjem vlaku od Lesc do Jesenic, naj pošten najditelj vrne proti nagradi. Košir, Kamna gorica št 19.	SS48-14
RAZGLAŠAM ZA NEVELJAVNO Izgubljeno sindikalno knjlžioo na ime Adamčič Sil-vo. Tržaška c 229.	9868-14
IZGUBLJENO kolesarsko knjižico na ime Žgajnar Anton. Sela 14. Lavrica razgla-«m za neveljavno	8879-14
RAZGLAŠAM zn neveljavno izgubljalo IR1 potrošniško nakaznico za tekstil je in obutev štev. 061251 ln izkaznico OP št. 31195. na ime Klemenčič Alojz. Tyrseva c 62 Ljubljana	8884-14
VZETA je bila na Tyräevi cesti aktovka s šolskimi knjigami in zvezki, na ime Belak Angela. Prosim, da vrnete knjige, in zvezke, ker jih nujno potrebujem.	8869-14
IZGUBIL SEM na Resljevi cesti kolesarsko knjižico na ime Jerala. Najditelja prosim naj jo vrne na naslov Cankarjevo nabrežje št. 15.	8874-14
SPREJMEMO
ZA TAKOJŠEN NASTOP:
2	preštvolki,
3	čevljar, pcmcčmke
po možnosti s strojnim znanjem ter
1 knjigavadjo-kinjo.
TOVARNA ČEVLJEV PREŠEREN V KRANJU
INDUSTRIJSKI MAGAZIN RUDNIKA KOČEVJE
proda VEČJO KOLIČINO
IŠČEMO SPOSOBNEGA
vMjo parne žage
veščega tudi v administraciji. Ponudbe na
Titovi zavodi LITOSTROJ, Ljubljana'
Interesenti naj sporoče svoje potrebe na imenovani naslov.
MEDICINSKA FAKULTETA
KLINIČNE BOLNICE V LJUBLJANI potrebuje za takojšen nastop:
6	administrativnih moči.
6	vrtnih delavk,
7	peric,
6 kuhinjskih pomočnic,
80 strežnic.
14 strežnic sprejme Ginekološko porodniška klinika. Kandidatinje med 18. in 24. letom, ki se bodo kot snažilke izkazale, Imajo prednost za sprejem v prihodnjo babiško šolo, ki se bo predvidoma začela v septembru 1948. Vse kandidatinje naj se javijo v sredo, dne 31. marca 1948 ob 8. uri dopoldne na Glnekološko-porodniškl kliniki, šlaj-merjeva ul. 3, zaradi zdravniškega pregleda tn sprejemnega izpita.
AVTOMOBILE,
osebne 4—6 sedežne in
AVTOBUSE
25 in več sedežne kupujemo, tudi brez gum. Ponudbe poslati na:
Jugoslovanski AEROTRANSPORT
BEOGRAD, poštni predal 749 ali na telefon 20-267 in 37-951.
V globoki žalosti sporočamo, da j« po kratki bolezni preminula moja nepozabna žena, sestra in svakinja
LEA KAMENŠEK
rojena MODIC
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 29. marca ob 16.30 na mestno pokopališče v Celju.
Celje, 27. marca 1948.
Žalujoči mož JOŽE KAMENŠEK, ter ostalo sorodstvo
Po kratki in hudi bolezni je umrla našo skrbna dobra mama, stara mama
IVANA ZAGRADNIK
vdova po strojevodji drž. železnic
Pogreb bo v ponedeljek 29. t. m. ob
3.	popoldne z žal, iz kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. marca 1948.
Žalujoči otroci: IVANA, STANKO,-MILKA, FRANCI in BOJAN
+ Umrl je naš ljubi mož, oče in stari oče
JOSIP ZUPAN
posestnik z Dovjega
Pokopali smo ga 25. marca 1948 v Stari cerkvi pri Kočevju. Vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku in izrazili sožalje, prisrčna hvala.
. Dovje, 27. marca 1948.
Žalujoči: žena IVANKA, sin RUDI, hči MARICA poroč. PODGORŠEK in ostalo sorodstvo
Nenadoma smo izgubili iz naše srede našo nadvse vestno, požrtvovalno ln dobro knjigovodkinjo
LEO KAMENŠEK
rojeno MODIC
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek popoldne.
Celje, dne 27. marca 1948. NAMEŠČENCI DRŽAVNE LEKARNE
Umrl nam je v 84. letu starosti * naš dragi oče
PAVEL SMUI!
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 29. t. m. ob pol 11. dopoldne iz hiše žalosti, Mala vas 74, na pokopališče v Stožicah.
Ljubljana, 27. marca 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA. Vsem. ki ste sočustvovali z nami ob prerani izgubi ljubljene
HEDKE WINKLER
rojena GOJZNIKAR
izrekamo prisrčno zahvalo; posebno še vsem Hedkinim tov., sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev, tov. za poslovalne besede. Radijskemu kvintetu za ganljivo petje in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, 27. marca 1948.
ŽALUJOČI OSTALI
Ivan Ribič Stojan;
j© onkraj reke
Ronus	Lil
»Nicht böse sein! Ich gebe Honig, Honig,« je ponavljal med jokom in stegoval roko. Potem je planil v krčevit jok in se skril
za večjega.
Iz veže se je za Vorančevim hrbtom prikradel v kuhinjo fant, ki mu prej ni hotel odpreti.
»Was wollen Sie?« Iz njegovega glasu, ki je bil še malo prej šepetajoč in plašen, je zazvenelo kljubovanje.
Najmlajši je spet med jokom prigovarjal iz kota:
»Nicht böse sein! Ich will dir Honig geben.. -«
Voranca je zadelo: Honig — med! — Na koncu vrta sta bila z očetom postavila čebelnjak. »Za tvoje, če jih kdaj kaj bo,« je rekel oče tistikrat, ko on še zdavnaj ni mislil na ženitev. Čebelnjak pa je ostal in malo prej, ko so ga odvlekli na fronto, je še dokupil panje. »Za njega,« je rekel Nani, ki je pričakovala otroka. In ta med mu zdaj ponuja zalega, ki jo je zaplodil tat njegove domačije! — Želja, da bi ubijal, ki ga je z vso silo zgrabila tistikrat, ko je zrl na svojo kompanijo in se zavedel, da jo krmijo in oblačijo tudi zato, da goni koroški rod z rodne grude, je z novo silo vzplamtela v njem.
»Wer sind Sie eigentlich?« je najstarejši že glasno in odločno vprašal. »Kako si le upate vdreviti v našo hišo!? Wenn der Vater kommt, wird ihnen schon zeigen!«
Voranca je davil gnev. Z zobmi se je vsekal v ustnico. Roke so se same oklenile cevi puške in visoko je dvignil kopito.
Tedaj pa je najmlajši padel predenj na kolena.
Voranc je videl samo še v grozi široko razprte otroške oči — in roka mu je nemočno omahnila. Kričanja otrok nenadoma ni mogel več prenesti. Zmedeno se je obrnil in planil skozi vežo na prosto.
Tekel je preko zasneženih polj, padal v visokem snegu, se pobiral in hitel dalje.
Šele na vrhu hriba se je ves zasopel in razgret ustavil. Srce mu je divje tolklo.
Pod njim je ležala vas. S snegom pokrite strehe so se lesketale v mesečini.
Dolgo je brez misli zrl v dolino. Resnica ga je zbegala in ni se mogel zbrati. Šele ko je v nočno tišino zarezala nemška solda-ška pesem tam nekje s konca vasi, se je zganil. Otepel si je sneg s plašča in obleke, se še enkrat ozrl v dolino, potem pa z negotovim korakom krenil po ledeni stezi, ki je držala k dedu v goro. Dvomil je sicer, ali bo našel vsaj še njega, toda mraz ga je treznil in trmasto se je oklenil spomina na besede starega Otmirčana v graški kasarni: »Pravijo, da jih je pri nas vsak dan več v h os ti. Tistih, ki si ne dajo vzeti zemlje kar tako... Saj, poiskal jih bo! Pravi ljudje morajo biti, pa naj potem že bodo kdor koli, če so se uprli švabskim krvnikom.
2
Svetloba mrkega zimskega popoldne je le slabotno prodirala skozi zaledenelo okno in delala tiho podstrešno sobico še sa-motnejšo.
Sredi tesnega prostora je stala rjava, nepokrita miza; papirji in nekaj knjig je bilo v neredu razmetanih po njej. Na edinem stolu je bil pisalni stroj, levo od vrat pa je v železni pečici prasketal ogenj. Še starinska omara z izrezljanimi robovi je stala ob steni in pod oknom nizek divan z obledelo prevleko. Mlada ženska je ležala na njem, čitala knjigo in jo obračala proti svetlobi. Pri njenem vznožju je sedel Celovčan; s komolci je bil oprt na kolena, glavo je naslanjal v dlani in nepremično strmel predse.
Ko je ona obrnila list, da je zašustel, se je raztreseno ozrl po sobi, potem pa s pogledom obstal na dekletu.
»Saj vendar ne vidiš več,« ji je rekel in stegnil roko.
Pustila je, da ji je vzel knjigo iz rok. Razglabljajoče ga je motrila s temnimi, mirnimi očmi.
»Kaj pa je s teboj?« ga je vprašala.
»Z menoj ?« Zavzel se je. »Ne razumem te.«
»Tako čuden si, odkar si se vrnil. Te mogoče kaj skrbi?«
Dvignil se je, nekaj časa zamišljeno tehtal knjigo v roki, potem pa počasi šel do mize in jo odložil.
»Skrbi, skrbi...« Raztreseno se je igral z razmetanimi papirji na mizi. »To boš pa vendar razumela, da nisem brez vzroka nemiren.« Čutil je, da ga je vprašujoče pogledala. »Dva dni po dogovorjenem času sem ga čakal na javki; tu sem tudi že skoraj štiri dni — o njem pa nikakega sledu.«
»Petra meniš?«
»Seveda — koga pa!«
Sedla je in si zavezovala čevelj.
»Zanj ne skrbi,« je rekla mimo. »Če kdo — Peter jim ne bo zlezel v past.«
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica ät. 5/H — Telefon urednIStva ln uprave St. 55-22 do 55-26. telefon uprave za ljubljanske na ročnike at. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni 4 4	urednik Cene Kranjc