Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 187.
v Dimni, v sonato, 17. avansia na
Leto IL
Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . za pol leta „ ■a četrt leta „ sa en meseo „ sa Nemčijo oeloletno sa ostalo lnosemstvo
K 28-_
» 13''"I „ 6-50
„ 2-20
„ 29'-
„ 35--
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . K 24'— , sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 8'— sa en meseo „ . „ 2 —
V	opravi prejeman Mlečno K 1-70
Brno stolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat .... n 13 „ sa trikrat . . . - „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
: Izhaja::
vsak dan, lsvzemil nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
03" Drednlfitvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/m. Bokopisl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne ess sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8.
ačun it. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 28.511. — Upravnlškega telefona st. 188.
Avstr. poštne bran. rač
Današnja številka obsega strani.
Zakaj Slovenci v Trstu napredujejo?
Trst, 15. avgusta 1912.
V	zadnjeiri času se je v javnosti mnogo govorilo o lepem napredku Slovenstva v Trstu. Tržaška »Edinost« to reč prav posebno pc lavlja in ponosno kaže, da je ta napredek delo naše »ab-solutnonarodne« politike.
V	kratkih potezah hočemo načrta-ti dejanski položaj napredka tržaških Slovencev. v začetku pa pripomnimo, da je vodstvo tržaške slovenske politike pri tem napredku precej »nedolžno«.
Prvi vzrok naraščanja Slovencev v Trstu je, izseljevanje iz Goriške in Notranjske. Ogromno število za Slovence vpisanih nima v Trstu niti še domovinske pravice! Domači Slovenci ne napredujejo, ker življenje tržaško vpliva tako močno na fizične sile, da rod izumira; ohranja se le po toku priseljevanja svežih sil iz dežele. Trst jc pač glavno trgovsko mesto Avstrije, zato se nudi pridnim i'okam dosti kruha. Za tem kruhom prihajajo trume Slovencev in da se Slovenci v Trstu dobro gospodarsko drže, so merodajne sledeče razmere:
Pri avstrijski vladi, katere jezo si bo najbrže vodstvo neke organizacije, ki hoče zbrati pod okrilje slovensko delavstvo nakopalo, so Slovenci vsled svoje zvestobe in pridnosti jako cenjeni. Pri policiji, pri pošti, pri financi, sploh pri vseh državnih uradih je uslužbenih sila Slovencev. Potem so železnice, državna in južna; skoro vsi uslužbenci so Slovenci. Dalje javna skladišča v prostih lukah. Le poglejmo paznike in druge posle, kjer se zahteva zaupanje, tam so povsod Slovenci nastavljeni. Vodstvo »Edinosti« se pa za ta nameščenja ni prav nič brigalo; Slovenci so jih zasedli vsled velikega zaupanja, ki ga uživajo kot pošten in zvest narod. Tudi »Kranjska industrijska družba« ima v škedenjskih plavžih skoro same Slovence. Dalje avstrijski »Lloyd« in »Stabilimento teccnico Triestino«, ki dajeta kruha tisočem Slovencem.
Neovrgljivo dejstvo je, da se je vodstvo slov. tržaške politike pričelo brigati za te ljudi šele, ko je videlo, da
jim bodo soc. demokrati polagoma zmanjšali število volivcev!
Kakor sem že omenil, raste v Trstu število Slovencev samo vsled naseljevanja, dočim domači rod hira. V Trstu se pa niti ne ohranijo narodu vsi priseljenci, ampak izginjavajo v morju raznarodovanja. Vzrok je ta, ker jim slovenstvo premalo nudi. V Trstu se sicer jako dosti dela na »narodnem polju«, toda obstoja to delovanje le v »narodnih veselicah«. Veselice so pa različne. vrste, tudi za otroke posebej, tako, da se vcepi že v nežni mladosti »požrtvovalna« ljubezen do »narodnega dela«. A s tem večnim veseljačenjem se ubija rod fizično, inaterielno in moralno. Potomci teh ljudi so že degene-rirani. Te družabne razmere, ki zahtevajo tudi dosti denarnih žrtev, pa odbijajo od sebe ljudi, ki si s težavo služijo kruh. Iščejo družbe drugod, in polagoma se v tuji družbi odtujijo.
Prehajam sedaj k političnim razmeram, v kolikor te vplivajo na naš narodni napredek.
V Trstu imamo boj z Italijani, z narodom, ki ga avstrijska vlada vpo-števa samo vsled ozirov na Italijo. Iz teh ozirov nam tudi vlada ni tako pravične, kakor bi gotovo bila. Na Dunaju dobro vedo, na kateri narod se morejo v težkih časih zanesti. Slovenec je bil vedno dober čuvaj državnih mej. Itali-janstvo v Trstu jc pa tudi grozno degenerirano ljudstvo, ki nima nobene vstrajnosti nobene odporne sile. Narod, ki sam na sebi izumira. Krepi ga le raznarodovanje in »regnicoli«.
Tržaško italijanstvo nima tudi nobene prave gospodarske sile, ker ni vstrajno. V Trstu je veletrgovina nemška, mala slovenska, le v srednji imajo Italijani nekaj pomena, a še tu jih ne bo težko izpodriniti. Poglejmo večja podjetja: Dreher, škedenjski plavži, Lloyd, spedicijska družba Adriatica in skoro vse tovarne, to je vse v nemških rokah, nemški kapital. Večje banke, kakor Union, Anglo-avstrijska, kreditni zavod, Prometna banka, to je vse nemško. Italijani nimajo nobenega močnejšega zavoda! Proti takemu narodu voditi boj, ni velika težava. Ko bi stal narodni boj slovenskega tržaškega političnega vodstva na treznejši podlagi, bi bili tudi naši narodni uspehi večji in naše pozicije ob Adriji bi bile trdnejše.
Z ozirom na navedena fakta pridemo do sledečih trditev:
1. V Trstu domači Slovenci naza-
dujejo; število Slovencev raste le vsled velikega navala zunanjih slovenskih izseljencev.
2.	Vodstvo slovenske politike v Trstu pri naraščanju slovenstva v Trstu nima posebnih zaslug, in mu zlasti priseljeni Slovenci niso dolžni nobene hvaležnosti.
3.	Slovenci imamo v Trstu zasigu-ran obstanek vsled zaupanja, ki ga vži-vamo na raznih delodajalskih mestih vsled zanesljivosti, vstrajnosti in pridnosti. Torej čednosti, katere nam pa vcepi le konservativno in krščansko življenje ljudstva na deželi.
4.	Tok priseljevanja je odvisen od vlade in nemškega kapitala. Kakor hitro ta dva faktorja počneta Slovence odrivati, bo začelo s tem tudi padati število Slovencev. Ako bo prevladala v sedanjem političnem vodstvu struja, ki si bo vsled svoje vihravosti gotovo odtujila imenovana činitelja, bo s tem zadana slovenstvu globoka rana.
15. Politični boj slovenstva v Trstu jc samo vsled zunanjih državnih ozirov otežkočen. Čc bi toga ozira ne bilo, bi se nam v Trstu ne delale nobene politične krivice, ker bi sc Italijani gotovo manj upoštevali. Napačen je torej boj proti sredstvom, ki dajejo državi moč in obenem strah zunanjim sovražnikom.
»Edinosti« ta članek gotovo ne bo všeč, a spomni naj se na pripovedko o »sraki in pavovem perju«, pa se bo že sprijaznila z našimi mislimi o napredovanju slovenstva v Trstu.
Sestanek Mm Milega mM v hromo
dne 12. in 13. avgnsta.
Takoj drugi dan po velikem in tako lepo uspelem tretjem zletu čeških Orlov dne 11. avgusta se je vršil v Kromč-fižu sestanek češkega katoliškega dijaštva. Častna udeležba od strani dijaštva — bilo je udeležencev blizu 400 — je pričala, kako neutemeljena so bila vsa prorokovanja nasprotnikov, in da napreduje katoliška organizacija smotre-no tudi med dijaštvom. Velika telovadnica v semenišču, lepo okrašena s cvetlicami, cipresami in s kipi blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda, je bila natlačeno polna dijaštva, dostojanstvenikov ifi drugih, ki jih zanima razvoj češkega katoliškega dijaštva.
Zborovanje je otvoril predsednik »Češke lige akadcmicke« v Pragi iur.
Fr. Horky. Pozdravil je zbrano dijaštvo in vse goste, med njimi poslance dr, Stojana in Kadlčaka, prof. Šrameka, šolskega svetnika dr. Nabeleka, opata Zavorala, prelata Bafino, O. Jemelko a Dunaja in zastopnika slov. katol. aka-demičnih društev »Danice« in »Zarje«. Sledili so pozdravi: Poslanca šrameka za češke poslance, poslanca Kadlčaka za katol. kmečko ljudstvo, učitelja Bar-boša za katol. mladino, urednika Svetlika za žurnaliste, šolskega svetnika Nabeleka za katol. profesorje, učitelja Surba za katol. učitelje. Poslanec dr. Stojan je izročil pozdrave sv. očeta, opat Zavoral, ki je vspodbujal dijaštvo k veri, ljubezni do ljudstva in k delu, pozdrave nadškofa kard. dr. Bauerja, V imenu slovenskega katol. akademič-nega dijaštva je pozdravil iur. Fr. Kr-žan, član »Danice«.
Nato je referiral abit. Dvornik o »Dijaštvu in ideji ciril-metodijski«. Debata je bila jako živahna in posebno zanimiva o točki: občevalni jezik slovanski. Poslanec Kadlčak je navduševal dijake, da se posvete v večji mori učenju slovanskih jezikov, da nc *bo vedno nemščina občevalni jezik med inteligentnimi Slovani.
Kot drugi je poročal bogoslovec Lo-renc o »Apologetičnem delu dijaštva«, tretji referat »Dijak na srednjih šolah« je imel popoldne phil. Navratil. Nadalje je poročala ta dan še učit. kand. L. Horuanska o »Dolžnostih dijakinje med šolskim letom in v počitnicah«, iur. David o »Delovanju dijaštva v Vin-cencijevih družbah« in učit. kand. Hurt o vprašanju »Dijak in abstinenčno gibanje«.
Nekaj lepega in zanimivega je bil na večer za Kromčriž obhod zbranega dijaštva s slovenskimi Orli in slovaško godbo na čelu, ki se je pomikal po najlepših in najbolj obljudenih ulicah kro-mšriških in vzbudil mnogo pozoi*nosti tudi med svobodomiselnimi Čehi. Toliko katoliško mislečih dijakov še ni videl Kromčriž.
Zvečer ob pol 9. uri se je začel ko-inerz, ki ga je vodil predsednik češkega katol. akad. društva »Lipe« na Dunaju iur. Vitek. Dijaštvo je tukaj posc-tilo najboljše občinstvo kromeriško, saj se je vršil pod pokroviteljstvom mestnega sveta. Phil. Trčka je govoril o »Gibanju katoliškega dijaštva«. V imenu slovenskih Orlov je pozdravil brat J. P., za sprejem in gostoljubnost, ki so jo Čehi izkazali Slovencem tekom tridnev-
LISTEK.
Koza oCela sejama.
Gospodu Petru Gringore, pesniku v Parizu.
Ti boš pač ostal vedno isti, ubogi moj Peter!
Kako to! Kako to, ti Peter?! Ponujajo ti mesto letopisca pri dobrem dnevniku v Parizu. In ti si tako ponosen, da odklanjaš? Toda poglej se, fant ubogi! Poglej svojo luknjičasto kamižolo, poglej svoje hlače, ki gredo narazen in pa ta obraz, iz čegar oči vpije lakota! Poglej, kam te je pripeljala strast za lepe rime in verze! Poglej, koliko te je stalo deset let poštene službe med paži gospoda Apolona! Ali te ni sram nazadnje? Postani letopisec, tepec, postani Ic-topisec! Služil boš lepe, rožnate cekinč-ke, hodil boš v gostilno k Brebantu in ob premijerah se boš lahko pobahal z novim peresom za klobukom.
Ne? Nočeš? Raje ostaneš prost po svoji volji prav do konca! Dobro. Poslušaj malo zgodbico o kozi očeta Seguina. Videl boš, kaj je človek na boljšem, če hoče ostati prost.
Oče Seguin ni imel nikdar sreče s svojimi kozami. .Vse je izgubil na en in
isti način. Pretrgalo so konopec, na katerem so bile privezane, in so ušle v goro in tam gori jih je požrl — kdo? Volk jih je požrl. Niti ljubkovanje od strani njihovega gospodarja, niti strah pred volkom, sploh nič jih ni moglo zadržati. Zdi se mi, cla so bile to neodvisne koze, ki so hotele na vsak način uživati čisti, gorski zrak in zlato prostost.
Dobri oče Seguin, ki ni mogel razumeti značaja svojih živalic, je bil sila potrt.
»Končano je; koze se dolgočasijo pri meni, niti ene ne bom obdržal,« jc tožil oče Seguin.
Kljub temu pa ga pogum le ni zapustil. Izgubivši šest koz je kupil sedmo. Toda to pot je vzel čisto mlado, cla bi sc tem bolj udomačila pri njem. O, Peter, kako jo bila ljubka mala koza očeta Seguina! Kako je bila dražostna s svojimi milimi očmi in s svojo bradico, kakršno nosijo podčastniki; njeni črnosvetli parki ji, pisani rogovi in dolga bela dlaka, ki sc ji je lepo prikladala kakor velik srebrn površnik . . .
Bilo je to nekaj tako krasnega, kakor srnica Esmeralclina, saj se spominjaš, Peter!
Bila je pa tudi ukaželjna, prikup-ljiva in dala se je molzti tako mirno, ne cia bi ganila . . , ne da bi stopila z nogo v golido.
Res! Prava, ljubka, mala koza!
Oče Seguin je imel za svojo hišo ograjo, obdano kroginkrog z belini trnom. Tja notri je postavil svojo novo gojenko. Privezal jo je k kolu na najlepšem delu trate. Skrbel pa je tudi za to, da jc imela dovolj dolg konopec in prišel je tupatam pogledat, kako se ji godi. Koza sc je počutila zelo srečno in se je pasla tako dobrodušno, da je bil oče Seguin kar očaran.
»Nazadnje,« je rekel oče Seguin, »nazadnje vendar ena, ki se pri meni ne bo dolgočasila.«
Oče Seguin se jc motil, njegova koza pa se je dolgočasila.
Nekega lepega dne. ko je ugledala nad seboj zelene hribe in gore, si jo dejala: »Kako flelno mora biti tam gori! Kako prijetno je skakati po trati brez tega preklicanega konopca, ki mo drgne neprenehoma po vratu. Pasti se v ograji, to je za osla ali vola. Kozam sc hoče prostosti . . .«
Od onega trenutka daljo sc ji jc trava v ograji jela zdeti pusta. Prišel jc dolgčas . . . Koza so je začela sušiti, mleka je imela malo. Bil je res žalosten prizor, gledati, kako je ves božji dan vlekla in napenjala konopec z glavo proti goram, nosnico odprte in kako je vzdihovala: Mm — nun = —C.
Oče Seguin je dobro čutil, da kozi nekaj ni prav, toda vedel ni, kaj.
Neko jutro, ko jo je bil že skoraj pomolzel, se je obrnila koza proti njemu in mu rekla v svoji kozji francoščini: »Slišite, oče Seguin, strašno se dolgočasim pri vas, pustite me, da grem v goro!«
»Ah! Moj Bog! Tudi ona!« je zdiho-val oče Seguin in pri tej priči pustil goliclo iz rok. Nato se je vsedel v travo tik svoje koze.
»Kako, Blankcta, ti me hočeš zapustiti?«
»Da, oče Seguin!«
»Ali tukaj nimaš dovolj paše?«
»O ne! No gre se za to, oče Seguin.«
»Si mogoče preveč na kratkem privezana, hočeš, cla podaljšam konopec?«
»Sc ne izplača, oče Seguin!«
»No, česa ti pa manjka? Kaj ho* češ? Česa želiš?«
»Hočem v goro, oče Seguin.«
»Toda, nesrečnica, mar ne veš, da je volk tam gori? Kaj boš počela, če pride?«
»Trkala ga bom, oče Seguin!«
»E, volk sc presneto malo boji tvojih rogov. Požrl mi je žc šest drugih koz, ki so bile drugače rogate nego ti. Saj ti je znano . . . uboga Sivka, ki sem jo imet lansko leto. To ti je bila prava kozja mati, huda lu močna ka-
nega bivanja na moravskih' tleh", sc Jc zahvalil iur. Viktor Masič, član »Zarje«. Godba je pridno svirala in so se prepevale češke in slovenske narodne pesmi.
Prisrčno je bilo slovo Slovencev od Kromčfiža. Ko so zapuščali komerz, so vsi navzoči vstali in je godba zaigrala češko himno. Češki Orli in mnogo občinstva je spremilo slovenske goste na kolodvor in jim prirejalo do odhoda vlaka burne ovaeije.
V torek, 13. avgusta, se je sestanek dijaštva nadaljeval in so se vršili na podlagi referatov iur. Dančka in ing. Myslivca razgovori in posvetovanja o »Socialnem delu dijaštva v počitnicah« in o »Razmerah na visokih šolah«. Ko-nečno predavanje je imel profesor in šolski svetmik dr. Nabčlek: »Kakšne nravne dolžnosti ima akademik do svojega naroda«.
Sestanku slovenskega in hrvatskega kat. nar. dijaštva v Ljubljani se je lepo pridružil shod češkega kat. mislečega dijaštva. Delo v okviru »Slov. lige katoliških akademikov« krepko napreduje in ustvarja sicer počasi a sigurno trdno in zanesljivo podlago za kulturno vzajemnost avstrijskih Slovanov v duhu cirilo-metodijskem.
Kurzi za vojašKe novince.
Uvidevši veliko važnost dobrega poduka, ki naj pripravi fanta za vojaški stan in ga naj opozori na velike nevarnosti za značaj in stan, vero in nravnost v novem poklicu, so vpeljali na Nemčiji že pred nekaj leti takozvane kurze za vojaške novince. Kakor piše nemški vojni škof dr. Henrik Vollmar, se obnesejo prav dobro.
Tudi v Avstriji so se razni nemški škofi poprijeli te misli. V Solnogradu so sc vršili imenovani kurzi po naročilu kardinala in nadškofa dr. Katschthalerja v juliju. Kardinal je dal celo podpore takim, ki bi se vsled ubožnosti nc bi mogli kurzov udeležiti. Enako je ukazal dunajski nadškof kardinal dr. Nagi, da se rekruti v njegovi škofiji podučijo, predno stopijo v vojaški stan. iTudi brnski škof je poskrbel za to, da bodo letošnji vojaki-novinci lahko obiskali dotične kurze, ki se bodo vršili v Brnu v deškem semenišču, in sicer v nemškem in češkem jeziku. Stanovanje in hrana se bode dala udeležencem zastonj. Za češke rekrute, ld bi imeli do Brna predaleč, se bode pa priredil še posebej tak kurz v samostanu premonsiratencev v Neu-Reischu,
Za nemške zgornje- in srednještajer-ske vojaške novice deluje v tem oziru hvalevredno »Jungsteirerbund«, ki bo priredil prvi tak kurz v Gradcu koncem avgusta ali v začetku septembra t. 1. v katoliškem učiteljskem konviktu; izredno nizka cena za oskrbovanje bo omogočila tudi najubožnejšemu nemškemu rekrutu udeležbo pri kurzu.
V obče je našlo leta 1910. v Avstriji 5000 vojaških novincev zavetje v vojaških pripravljalnih kurzih.
In sadovi teh kurzov? Pomorski vojak piše v drugem letu svoje službe: Po rekrutnem kurzu sem živel čisto in pošteno. Tam sem pravzaprav dobil korajžo, svoje versko mišljenje odkrito priznavati in to delam tudi v vojašnici, kjer le morem. — In drugi vojak piše: »Bila je moja največja sreča, da sem se udeležil kurza za rekrute«. Treba je namreč pomisliti, da
kor kozel. Celo noč se je tepla z volkom, zjutraj jo je volk imel pa za zajtrk.«
»Zalibog! Uboga Sivka! To nič ne de, oče Seguin, pustite me, da grem v goro!«
»Milost božja!« je vzkliknil oče Seguin. »Toda kaka krivica sc jim vendar godi pri meni? Še ena, ki mi jo bo volk pojedel. Toda ne, rešil te bom, ma-lopridnica, kljub tvoji trmoglavosti. In da bi mi mogoče ne pretrgala konopca, te bom zaprl v hlev in tam mi ostaneš za vedno. Ne boste me imele za osla, kozičice moje!«
Nato je oče Seguin spravil kozo v črn, temen hlev, zaprl vrata, zaklenil In ključ dvakrat obrnil.
Toda k nesreči je bil pustil okno odprto in komaj je bil obrnil hrbet, pa je malopridna kožica že ušla.
Ti se smeješ, Peter? Tristo vragov! Zdi se mi pač tako. Ti si pristaš svobodne kozje stranke, ki je tako kruta nasprotnica očeta Seguina.
Bom le videl, če se boš pozneje še smejal . . .
Prišedši v goro je bela koza povzročila splošno zamaknjenost. Nikdar niso videle stare smreke kaj tako krasnega. Sprejeta je bila kakor mala kraljica. Kostanji so se priklanjali prav do tal in jo božali s koncem svojih vej. Zlatorumeno bodičevje ji je samo od sebe odpiralo pot in dišalo je, dišalo kakor je najbolje moglo. Vsa gora je praznovala njen prihod. Lahko si misliš, Peter, kako je bila naša koza srečna! Nikakega konopca več, ilikakega
so vojaki v mestih v veliki nevarnosti glede čistega življenja.
Tako skrbijo za ncmSkc, oziroma češke vojake-novince, da nc Utonejo v morju hudobij in nemoralnega življenja, kakor jc ravno mesla ponujajo.
In v čem obstojijo ti kurzi? — Ob treh določenih dnevih govori duhovnik zbranim mladeničem novincem besedo o najvažnejših verskih resnicah, jih opozarja na nevarnosti, ki prežijo na mladega vojaka v velikih mestih, sploh v garniziji v dušnem oziru, ter jim poda pripomočke, kako sc jih je obvarovati. Če je kak zdravnik pri rokah, se naprosi, da izpregovori mladeničem par besedi o higieni. Kak starejši do-služeni vojak pa bo svoje mlade stanovske tovariše podučil, kako se je treba vesti vojaku v službi napram svojim tovarišem. Sicer pa opravi drugo in tretjo točko lahko dušni pastir sam. Kurz se konča s prejemom sv. zakramentov na nedeljo pred odhodom novincev k vojakom.
Starši, mojstri in sploh delodajalci naj bi dušnega pastirja pri tem bogoljubnem delu podpirali in pošiljali sinove in delavce pomočnike k takim kurzom, na katerih počiva božji blagoslov. Kajti le dober kristjan bo dober vojak, in le dober vojak bo, ko se povrne v domovino, dober državljan in dober oče.
Naj bi ta članek ponatisnili vsi za našo mladino vneti listi; dušni pastirji po župnijah naj bi o teh kurzih premišljevali, ali bi se in kako bi se dali uvesti. Slovenski ordinariati pa naj bi jim šli na roko s svojim nasvetom.
Pripomočki za predavanja v imenovanih kurzih so: »Krščanski vojak«, zložil Val. Rozman, c. in kr, vojni kurat, tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru; »Seelsorgliche V o r b e -reitung junger M a n n e r auf d en Soldatenstand« von Dr. Heinrich Vollmar, Druck und Verlag von Ferdinand Schoning in Paderborn; »W e r da?« Ein Wort an unsere Soldaten von P, Sebastian von Oer, O. S. B., Herdersche Verlagshandlung, Freiburg in Breisgau, Rekrutenpredigten von Dr. Rudolf Zhdnčl, Prag, 1910.
Ker bodo letošnji rekruti nastopili vojaško službo šele 15. oktobra, preostaja še veliko časa, da se na ta važni korak pripravijo.
Novice iz Amerike.
Ameriški Hrvati za Jukičevo mater. Newyorški hrvaški dnevnik »^Hrvatski Svijet« nabira proste darove za mater Luke Jukiča. V enem mesecu je nabral 364 dolarjev.
V Ameriki ponesrečeni Slovenci. Dne 18. m. m. se je ponesrečil v rudniku v Blockton, Ala., že priletni, okoli 60 let stari Friderik Povše. Večja plast premoga ga je v rovu podsula do smrti. — V Barberton, O., je pri kopanju utonil rojak Karol Gale, rodom iz Hrušice pri Ljubljani. — Iz Mc Kinleya poročajo, da so 7. julija pokopali rojaka Ign. Mesojedca, v nadebudni starosti 22 let. Šel jc iskat lažjega kruha 19. junija v No. Dakoto, kjer je dobil delo zavirača v mestu Ruby. Delal je tri tedne, a že 3. julija zjutraj ob 4. uri se jc ponesrečil; padel je tako nesrečno med vozove, da so mu isti zmečkali prsni koš ter je drugi dan, na dan neodvisnosti Amerike, v hudih bolečinah umrl.
kola, ničesar, kar bi jo oviralo pri skakanju in pri paši. In tam gori je bilo trave! Pa kakšne! Še čez roge ji je segala, moj dragi. Da, to je bila trava. Okusna, drobna, nazobčana in zmeša/ia iz tisočerih rastlin. To je bilo nekaj drugega nego trata v ograji. In cvetlice tudi . . . Velike modre zvončnice, travnik škrlatnih naprstecev z dolgimi ča-šami in cel gozd divjih sočnatih in opojnih cvetov. Med smaragdnim listjem in vonjavim cvetjem sc je naša bela koza vznak valjala semtertja. Naposled se je spustila doli po bregu in sc valila navzdol križkraž z odpadlim listjem in kostanji.
Naenkrat se zravna v skoku po-koncu — hop — zopet je na nogah. Že je zdirjala dalje, glavico naprej, med goščavo in zelenično grmovje. Kako to leti in skače! Zdaj na vrhunec, zdaj na dno prepada, gori — doli — povsodi —
Rekel bi bil kdo, da je deset koz očeta Seguina na gori.
To se pravi, da se Blanketa res ni ničesar bala. Preskočila je v skoku široke vode, brizgajoče na pot moker prah in pene. Ko je že vse teklo od nje, se je vlegla na ploščnato skalo in se sušila na solncu.
Nato stopi z lepim bobovčevim cvetom v gobčku na rob visoke planote in zapazi doli, prav doli na ravnini, hišo očeta Seguina in pa — ograjo zadaj.
Smejati se je morala prav do solz. »Kako je to majčkeno,« si je mislila, »kako sem mogla zdržati tam notri.«
Slovenka umrla v Ameriki. Dne 24.
julija jo umrla v Ely, Minn., rojakinja Ana Grebene. Ga. Grebene je bolehala že dve leti na jetiki. Pokojniea zapušča moža in štiri nedorasle otroke.
1 Slovenski poroki v Ameriki. V Mc Kinlevu so je poročil g. Frank Arko, doma iz Sodražice, z gdč. Nežico Grm, doma iz Črnomlja. — Poročil so jc v Winter Quarters, Utah, rojak Frank Markuš z gdč. Reziko Kos.
Po svelu.
Evharlslični kongres in Hrvati. Za
evharistični kongres se je samo iz zagrebške nadškofije prijavilo do 1200 udeležencev. Referate na kongresu so prevzeli tudi trije laiki: sekčni načelnik v pokoju Kosta Horman iz Sarajeva, prof. Vukasovič-Vuletič iz Dubrovnika in učitelj M. Galovič iz Zagreba.
8600 novih mest za ženske uradnice ustanovi nemška državna pošta. To pa ne morda iz skrbi za dekleta, marveč edinole iz štedljivosti, kajti izračunali so, da bodo pri ženskih uradnicah vsled nižje plačo prihranili na leto 6 milijonov mark. Tako celo država goji in izkorišča umazano konkurenco med moškimi in ženstvom.
Ženska voiivna pravica v trgovske zbornice na Nemškem. Odsek nemškega trgovskega kongresa je upošteval predlog mnogih trgovskih zbornic in sc izrekel za to, da se ženskam, ki so opravičene voliti v trgovske zbornice, prizna, da smejo volivno pravico osebno izvrševati.
Moški kot blagajjničarka. V Nagy-bečkereku se je neki kmečki fant oblekel v žensko obleko ter šel služit kot sobarica. Kmalu je našel mnogo oboževa-teljev. Toda lepa Ančka, kakršno ime si jc izbral, je odklonila vso ljubezenske ponudbe. Pozneje jo postala Ančka bla-gajničarka v gostilni »Golya«. Končno je odkrila policija, kdo se skriva za Ančko. Pripeljali so jo na policijo, kjer so dognali, da Ančka ni nobena Ančka, ampak Milan.
Češki pisatelj Bohumil Brodsky slavi svojo 501etnico in jubilej 201etnega svečeništva. Znane in mnogo brane so njegove povesti: »Odumreld ratolest«, »Šillerova rodina«, »Nad propasti« itd. Posebno pripovedovalno moč je pokazal v prvi zgoraj imenovani povesti, kjer je vestno in pretresujoče opisan psihološki proces obogatele češke trgovske družine, ki se je izneverila svojemu narodu. Krepko in prepričevalno so podprti razlogi, s katerimi nastopa brat proti bratu in njegovi družini, ki so zatajili svoj rod, svojo kri.
Potegnjeni detektiv. Neki bivši ame-rikanski detektiv je nedavno doživel v Parizu za svojo mošnjo kot za svojo detektivsko znanost neljubo razočaranje. Slierlock Holmesovo obrt je opustil že pred časom, ker je vsled ugodnih okol-nosti postal lastnik naftinih jam v Kaliforniji ter izrablja svoje bogastvo sedaj kot vsak pravi gentlcman, da potuje po svetu. Pred dvema tednoma pa se je seznanil v Švici z nekim Angležem, ki ga je bistroumnost bivšega detektiva spoznala takoj za poštenega človeka. Oba sta postala, velika prijatelja in ko je kalifornijski milijonar odpotoval v Pariz, mu je sledil tudi novi prijatelj. Pred dnevi sla se skupno izpreliajala
Ubožica! Videč, kako visoko je prišla, je mislila, cla je vsaj tako velika kakor svet.
Za kozo očeta Seguina jc bil to res prijeten dan.
Proti poldnevu jc leta je seinintja, na desno in levo, naletela na trop divjih koz, ki so ravno s prav dobrim tekom obiralo divjo vinsko trto. Naša mala tekalka v beli obleki je povzročila pravcato senzacijo. Oclkazalo se ji je najboljše mesto pri trsu in vsi ti gospodje in gospe, so bili zelo prijazni. Zeli sc — to naj ostane med nama, Peter — da se jc nek mlad gams v črni. suknji celo nekoliko zaljubil v Blanketo.
Kar naenkrat jc jel veter hladneje pihati. Gora je poslala vijoličasta. Bil jc večer . . .
»Že,« je vzdilinila mala koza in se ustavila zelo začudena.
Tam doli so bila polja že potopljena v gosto meglo. Ograja očeta Seguina jc izginjala, hiše ni bilo več videti, samo streha jc še plavala tik nad moglo in dim se je tupatam pokazal, potem pa zopet izginil.
Poslušala je zvončke neke črede, ki so jo ravno gnali domov in bila je silno potrta. Sokol, ki so je vračal v svoje gnezdo, jo je oplazil s perutnicami. Stresla se je . . . Visoko v gori pa se je začelo tulenjo . . . U — u — u — Domislila se je volka. Neumnica cel božji dan ni mislila nanj. V istem hipu jc za-donela daleč v dolini trobenta. Oče Seguin je poskusil šc zadnje sredstvo, da spravi kozo domov. U — u — u —, jc
po ulicah, ko je pred njima nenadoma potegnil neki Irec iz žepa robec in spustil obenem na tla teško denarnico. Spremljevalec nekdanjega detektiva jo denarnico pobral in jo dal Ircu nazaj. Ta sc jo v obširnih besedah zahvaljeval in ponudil Rosu, kot jo bilo ime Angležu, tisoč frankov kot plačilo za nje-, govo poštenost. Celo Youleju, kalifom nijskemu lastniku naftinih jam in biv-i šemu detektivu, je ponudil par bankov* cev. Izjavil je, da jc sin slovitega pe-trolejskega trgovca 0'Briena ter je pripovedoval, cla jc mnogo podedoval, pri čemur jo sprejel tudi obveznost, da bo velik del dedščine razdelil med uboge. Ponudil jc svojima novima znancema vsakemu po 12.000 Irankov, da jih porabita za podporo potrebnim. Usilji-. vim prošnjam se je Kaliforuec končno udal, tu pa je velikodušnemu darovali cu naenkrat padlo v glavo, ali je denar pri njem tudi dosti varen. Kalifornec je pokazal nato listnico s 25 tisočaki. Tu pa je nastala nova težkoča; Irec se namreč ni razumel na francoski denar. Youllesov prijatelj pa je vedel sveto* vati. Vzel jo bankovec iz roke ter se po-i nudil, da bo spremil Irca do bližnje banke, kjer ga bo prepričal o vrednosti istih. Potegnjeni detektiv pa čaka še sedaj na njegov povratok.
Holnndske žene nameravajo leta 1913. o priliki narodnega slavlja prirediti posebno razstavo iz življenja ho. landskega ženstva iz leta 1813.
Načrt za obrtne In trgovske obvez-ne nadaljevalne šole za dekleta je sprejel berolinski mestni svet.
Slovanski čebelarski shod v Moskvi se jc vršil 7. avgusta t. 1. Shoda se je udeležilo 10 Moravcev, * 4 Čehi. do 5C Srbov in Bulgarov ter nekaj Rusinov nadalje od češke inteligence: posl. V, Ševčik, prof. Chrarnosta, Fr. Hudec župnik, Jan. Tureček, kaplan, Fr. Zfid kavesely, urednik »Mor. Včely« in dr Videli so na razstavi mnogo zanimivo-sti in lep napredek čebelarstva v Rusih. Zvečer je bil ves zoološki vrt ns čast slovanskih gostov razsvetljen Damska kapela je proizvajala češke pesmi pred vsem prelepo narodno himno: »Kde domov muj«. Shod so poča stili s svojim obiskom tudi visoki ruski dostojanstveniki.
Zanimivo tožbo za priznanje lasi nlne so vložili dediči pokojnega baro na Andreja Bernakovisca. Gre se za 2( bosenskih vasi, katere je cesar Leopolc leta 1661 daroval Bernakovisčem zt slučaj, ako bi »Bosna po božji milost zopet pripadla Ogrski«. Na podlagi t< darilne pogodbe tožijo sedaj Bernako visčevi dediči ogrsko vlado in ogrske ga kralja na priznanje lastnine.
Gospodarstvo.
g Jesenski promet na železnicah
Znano dejstvo je, da v jesenskih mese cih promet na železnicah narašča vsa ko leto v obilni meri. Železnice morajc v jeseni zmagati številne prevoze v raz meroma jako kratkem času. Vsled na raslih potreb se potrebuje v jeseni v železniškem obratu hipoma obilo vagonov. Treba je zategadelj pravočasni! dispozicij, ki omogočajo čim izerpnej šo izrabo razpoložnih transportnil sredstev. Ob takih časih se redno po javljajo v trgovskih in industrijalnil
tulil volk. »Pojdi nazaj, vrni se!« je do nela trobenta.
Blanketo je spreletelo hrepenenj* po domu. Toda kol, konopec, plot, ogra ja . . . Na vse to se je domislila. »N mogoče, da bi se zopet privadila take mu življenju. Bolje je, da ostanem.«
Trobenta se ni več oglasila. Koze je začula za seboj šuštenje suhega list ja. Ozrla se je in videla v mraku dvoje kratkih ušes in dvoje žarečih oči. Bil jo volk ... Bil je kakor velikanska nepremična zver, sedeča na zadnjih nogah. Opazoval je od tam malo, lepo kozo in jo pokušal že kar naprej. Ker je dobro vedel, cla bo njegova, se mu ni mudilo. Ko pa se jo Blanketa ozrla, se je za-krohotal in rekel hudobno:
»Ha . . . ha . . .! Mala koza očeta Seguina!« In stegnil je svoj dolg, rdeč jezik iz gobca, grdega gobca, ki je imel nekaj podobnega s kresilno gobo.
Blanketa je spoznala, cla je izgubljena. Za trenutek se je spomnila zgodbice o stari Sivki, ki se je tepla celo noč z volkom, zjutraj si jo je volk pa za zajtrk privoščil; mislila si je uboga Blanketa, cla bi bilo mogoče najbolje, Če se takoj uda in se vrže volku pod zobe.
Toda premislila so je in so postavila v bran. Glavo k tlom — roge naprej — kakor se spodobi kozi očeta Seguina. Bil je to boj brez upa zmage... Koze volka ne ubijejo, samo to jo Blanketa hotela vedeti in se prepričati, če bo vzdržala tako dolgo kakor Sivka.
Tedaj pa jc stopila pošast naprej in nnjli rogovi so začeli plesati. Ali! .Ubo-
s
krogih pritožbe o pomanjkanju vagonov iu o zamudnem dodajanju naročenih vagonov. Tudi za letošnjo jesen je pričakovati, da ni a rase promet na železnicah. V občem interesu je, tla trgovci iu industrijalci v kolikor je to pač mogoče tudi sami pripomorejo do tega, da sc olajša zmagovanje naraslega prometa na železnicah in omogoči kolikor moč brezhibno obvladanje železniškega prometa. Prav toplo je zategadelj priporočati. da trgovci in industrijalci v kolikor to dopuščajo razmere, uvede svoje potrebe tako, da ne odlašajo založiti se z nmožinskim blagom, kakor je na pr. premog in drugovrstno kurivo ravno do najživahnejšega in največjega železniškega prometa v jeseni. V mnogih primerih je mogoče z nekoliko zgodnejšimi naročili pripomoči do znatne porazdelitve prometa ter tako koristiti sebi i:i pa koristim splošnosti. Priporočati jc dalje, da vse one firme, ki imajo v jeseni večjo uporabo železniških voz, saj približno obveste železniško upravo o tem, koliko voz bodo prilično potrebovale.
— Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da namerava. po splošni konkurenci zagotoviti za tri- leta različne oblačilne in opravile predmete« med katerimi so tudi: vrvi, količki za šatore, toporišča, leseni cveki, razni izdelki iz železa, čebri itd. Ponudbe ic poslati najkasneje do 1. oktobra 1912. 12. uro opoludne vložne-mu zapisniku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Dobavni razglas, ponudbeni vzorec in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, so v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled-
Rokodelska in industrijska raz« stava v Homutovu leta 1913. Trgovska in obrtna zbornica v Hebu jc poslala tukajšnji trgovski in obrtni zbornici nekaj izvodov programa in priglasil-nih formularjev za deželno rokodelsko in industrijsko razstavo nemškega dela Češke. Ta razstava se vrši leta 1913. v Homutovu. Rokodelski izdelki drugih kronovip se k razstavi pripuste, če jih prosojevalni odbor prizna za pripustile. Prijavni rok se. je podaljšal do 1. septembra 1912. Program in priglasil ni pogoji so v pisarni trgovske in obrtne zbornice, v Ljubljani na vpogled. in se, dokler je šc kaj zaloge pošljejo na željo interesentom.
Tedenski pregled.
T.uko Juki<:a, ki je streljal na komisarja Čuvaja, so obsodili na. smrt na vislicah; pet njegovih mladih tovarišev je dobilo po pet do ^est let težke ječe. eden šest mesecev, štirje so bili oproščeni. Po prečitanju razsodbe je Jukič sklical: »Apeliram n«. ves hrvaški narod! Krivec je Čuvaj, naj ga sodi narod!« Nato so obtoženci zapeli: »Lepa naša domovina!«, občinstvo jili je pozdravljalo z živio-klici. Oproščene dijake pa je policija, takoj iz sodne dvorane odpeljala v svoje zapore, jih obsodila na petletno izgnanstvo iz Zagreba in jih še isti večer r. varnim spremstvom spravila na železnico. Iranali >o za pet let tudi poročevalca sarajevskega »Hrvatskega Dnevnika« jurista Riharda Mikuli. — Silen potres jc ob Marmarskem morju uničil 15 mest in mnogo vasi; več kot 1000 ljudi je bilo ubitih. 3000 pa ranjenih. Brez strehe jc 50.000 ljudi. Prizadet je tudi Carigrad. — V avstrijskem poštnem poslopju v Solunu je 10. t. m. ponoči eksplodirala bomba in povzročila veliko škode. Smrtnih žrtev pa ni bilo in se uradovanje ni prekinilo. — V Pulju so odkt-ili tajne italijanske naklepe proti Avstriji '.a slučaj vojne; vodovod, plinarno in elektrarno sedaj vlada menda no bo več dala iz rok.
— Več uslužbencev prejšnjih laških gospodarjev na pulj&em magistratu je bilo že dosecVaj občutno obsojenih, deloma radi poneverb, deloma pa radi krivega pričanja, drugi še čakajo iste usode. — Novi most v Črnomlju so 11. t. m. slovesno blagoslovili in izročili javnemu prometu. To je najlepši most v Avstriji, dolg 57 metrov; stal je 100.000 K. — Novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu najbrže ne bo pravočasno dogotovljeno in bodo dijaki začetkom novega šolskega leta morali še v stare prostore. — Za častne člane blejske občine so bili 13. t. m. imenovani: deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič, deželna poslanca dr. E. Lampe in Ivan Piber. državni poslanec Josip Pogačnik in ministra dr. Trnka in Dlugosz. — Cesar je 13. t. m. pomilostil 56 kaznjencev; odpade jih od teh na Maribov 7, Koper 3, (iradi-ško 3 in na Begunje (i. — Premog nameravajo podražiti v Pragi: za II do 16 h pri meterskem htotu, za industrijo pa celo za 10 odstotkov. — Med nemškimi in slovanskimi delavci v Duis-" burgu se je 11. t. m. vršil krvav spopad; težko ranjenih je bilo )>et, lahko pa osem delavcev. — Velika delavska nesreča se je pripetila v Dort-mundu; v jeklami Iloesch se je podrl velik kup žareče, žlindre iu pokopal pod sabo 26 delavcev. — Vlak je skočil iz tira na progi Rim— Veltri; tri osebe so bile ubite, 50 ranjenih. — Novo sibirsko mesto so pričeli graditi ob izlivu reke Seja v Ainur; imenovalo se bo po ruskem prestolonasledniku Aleksejev. — Strašna vročina in suša je nastopila v Rusiji. — Silni morski viharji so roinole dni divjali ob zahodnem in severnem francoskem obrežju. Razbilo se je nešteto ribiških ladij. Vihar je. divjal tudi ob severni španski obali, kjer se je tudi potopilo veliko število ribiških ladij ter je utonilo 110 oseb. — Največje zločinsko gnezdo na svetu je New Vork, kjer deluje več imenitno organiziranih zločinskih družb, katerih posel so ropi, umori, požigi itd. Samo 13. t. m. so v Nevv Vor-ku usmrtili sedem na. smrt obsojenih morilcev; med temi je bilo celih šest Lahov in en zamorec. — Vstaja v Mehiki divja še vedno; vstaši postopajo nezaslišano grozovito, ropajo, more in požigajo. Nedavno so ustavili nek osebni vlak ter vse potnike, ne izvzemši žensk, pomorili in oropali. — Prostozidarjev jc na vsem svetu 2,028.741; organizirani so v 23.204 ložah.
Godovi prihodnjega tedna,
18. nedelja: 12. pobink. Joahim.
10. ponedeljek: Ludovik, Julij.
20.	torek: Bernard. Štefan.
21.	sreda: Ivana. Franč.
22.	četrtek: Timotej, muč.
23.	petek: Filip Ren.
24.	sobota: Jernej, ap.
Razne vesti.
Koleia proti koleri. Neki bogat mož. ki jc hotel še po svoji smrti postati dobrotnik človeštva, je pred časom zapustil pariški akademiji znanosti znatno vspto za plačilo onemu, ki bo iznašel zanesljivo sredstvo proti koleri. Ta.nagrada, ki presega že sedaj precej nad 100.000 kron, čaka še vedno na učenjaka, in samo od časa do časa nakažejo del obresti kakemu raziskovalcu, ki doseže uspehe v boju proti koleri. Zdravljenje s serumom proti koleri ni nič novega, vendar pa ne jamči nikakjh gotovih uspehov. Trije francoski zdravniki pa so v zadnjih mesecih v Tunisu rabili še ostrejše sredstvo. Vcepili so namreč žive kali kolere ljudem v žile. Iz poročila pariški akademiji jc razvidno, da se je z novim zdravljenjem doseglo vsaj isto odporno silo proti koleri, kakor nastopi sama od sebe po srečno prestani bolezni. Ko-lerni bacil ima lastnost, da ostane v črevesu bolnika in da nc preide v njegovo kri. Ako se umetno vcepijo, planejo bela krvna telesca nanje, da jih store neškodljive. S tem pa je menda v zvezi poseben učinek, ki povzroča varstvo proti bolezni. Ena sama kapljica tc tekočine, ki sc jo za to rabi, vsebuje nič manj kot 400.000 živih bacilov. Omenjeni zdravniki so izvršili cepljenja v presledkih od desetih do 15 dni, pri čemur so prvič uporabili lc
eno kapljico, drugič šest kapljic razredčenih v solni raztoplini. V Tunisu so doslej cepili na 1a način 36 ljudi, ki kljub obstoječi nevarnosti kolere niso oboleli. To cepljenje varuje menda tudi proti dysenteriji.	»
HofrJchierejeva žena za ločitev zakona. Prod nekaj meseci je žena bivšega nadporočnika Adolfa Hofrichterja, ki mora zaradi znanih zastrupljenj presedeti 20 let v vojaški kaznilnici, vložila pri deželnem sodišču v Lincu tožbo proti svojemu možu za ločitev zakona. Soproga Ilofrichterjeva je računala na to, da bo njen mož privolil v ločitev prostovoljno, zlasti ker nudi njegova obsodba zadosti povoda za ločitev. Toda vsi poizkusi, vplivati na Hofrichterja'v tem smislu so sc ponesrečili, ker noče Hofrichtcr nikakor privoliti v ločitev. Zato bodo v svrho ločitve zakona pripeljali k tozadevnim razpravam v Linz Hofrichterja iz vojaške kaznilnicev Mollersdorfu.
Samostan Grande-Chartreuse. Znameniti francoski samostan Grande-Chartreuse je v žalostnem stanju, odkar so bili iz njega izgnani samostanski bratje, ki so izdelovali svetovnoznani liker »Chartrcux«. Vsled intervencije predsednika in nekaterih poslancev sc jc sicer dovolilo 2000 K kredita za popravo strehe na samostanu, toda ta vsota je znatno premajhna, vsled Česar predlaga neki pariški list, naj sc Grande-Chartreuse uvrsti med zgodovinske spomenike, cla bi sc ga vzdrževalo na državne stroške. Umetniški čudež, ki je bil za časa, ko so stanovali v njem menihi, podoben čebelnjaku, nudi sedaj brezupno podobo. Celice, jedilnica, govorilnica z omarami, vzidanimi v stene, mrtvaška kapela z v kamen izklesano mrtvaško glavo kot edini spomin na namen tega kraja pobož-nosti, le;* končno velika kapela, se nahajajo v najžalostnejšem stanju razpada. Oltar jc samo kup kamenja. Ograje, ki ločijo kor od ostalih delov kapele, so razmetane po sredi cerkve med klopi in kupe slik, ki so oropane okvirjev. Preje jc bila kapela okrašena s krasnimi slikami in skulpturami, sedaj pa je vse v razvalinah. Najžalostnejši jc pogled na dvorišča, ki jih sedaj prerašča bujen plevel. Vsa okolica samostana je skrajno zanemarjena in celo ka-menite križe na malem spomeniku so vandali razbili in razmetali po grmovju. .Skozi strehe prodira voda, opeka odpada in nihče jc ne nadomešča. V samostanu je samo par čuvajev, ki naj hi pazili na ogromne stavbe, ki pa sami nc morejo ničesar storiti proti razpadu. Turisti, ki so preje v velikem številu posečali Chartrcuse in Grand Som, sedaj izostajajo. Sedaj so se pričeli ljubitelji umetnin zanimati za upostošeni samostan ter predlagajo kot smo že omenili, naj sc ga uvrsti med zgodovinske spomenike- ter izroči pod protektorat univerze v Grenoblu in da naj sc spremeni v muzej za alpsko favno i:i floro, pri čemur naj ostane kot prej dostopen občinstvu.
Spomenik žrtvam »Titanica«. Vsled prizadevanja vdove milijonarke Mrs. John Hay, kojc soprog je tudi na »Tit 9 niču« utonil, ustanovila se jc v Ameriki splošna ženska družba, ki namerava nabrati skupaj 500 tisoč dolarjev za spomenik onim možem, ki so se žrtvovali na »Titanicu« za ženske ter otroke. V tozadevnem odboru so
poznate in odlične Američanke iz raznih inest. Z nabiranjem darov sc je že pričelo. Da hi imela započeta stvar dober uspeh, pridružilo se jc temu od" boru 28.000 raznih ženskih klubov iz vseh mest ameriške Unije. Pri dosedanjem dvamesečnem nabiranju doseglo se jc dnevno povprečno 300 dolarjev prispevkov. V sklad prispevajo ženske brez razlike stanu, bodisi milijonarke ali priproste delavke. Ženske iz Alaske nameravajo poslati mnogo zlatega prahu one iz Paname ter raznih zunanjih naselbin tudi posebno tekmujejo z nabiranjem za ta sklad. Na »Titanicu« bil je tudi uslužben brivec Weik-man, ki se jc rešil na parnik »Carpa« thia«. Spomenik bo veljal pol milijona dolarjev ter ho stal na najlepšem prostoru državnega kapitola v \Va šiling« tonu. Izdelan bo iz čistega belega marmorja. Osnutek za ta spomenik, kate« rega je naredil sloveči kipar Karol D, Gibsons, predstavlja mlado ženo, stoječo na palmi ter lavorovem vcncu. V, desnici drži kladivo, v levici pa ima ob kanton naslonjeno dleto, s kojint kleše oh kamen. Nad njeno glavo je sledeči napis v angleščini: »Možem, ki so dali svoje življenje, da. so sc zamogle ženske in otroci rešiti«. Na spomeniku bo« de izklesanih tudi več pomenljivih prizorov iz potapljajočega se parnika »Ti« tanic«. Ta veličastni spomenik bo pričal med ostalimi tudi o junaški hrabrosti in smrti treh rojakov Slovencev, ki so žrtvovali na dan katastrofe svoje življenje vsled človekoljubja.
FJeklna loterija »Slovenske Straže".
Zahteve, ki sc stavijo na »Slovensko Stražo« iz obmejnih krajev, so od dne do dne večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo pokazala »Slovenska Straža«, koliko jc napredovala v pretečenem letu in kako mnogostransko in uspešno je bilo njeno delo. Priznanja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev našega ljudstva, vendar pa je »Slovenska Straža« še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo nanjo.
Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božičnice, knjižnice itd.), zlasti po indu-strialnih krajih, priredi »Slovenska Straža« efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančna ministrstvo. Loterija obsega 100 tisoč srečk, ki stanejo vsaka 1 krono, in 1554 dobitkov v skupni vrednosti 20.00 0 kron.
Dobitki so sledeči: 1 glavni dobitek v vrednosti 5000 kron«
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedil« niče, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave ali 4—6]/2 HP. bencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
1	glavni dobitek v vrednosti 1000 kron<
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
2	glavna dobitka v vrednosti po 500 kron.
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
10 dobitkov v vrednosti po 100 kron.
Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparilnik, jeklen plug itd.
ga kožica, kako pogumna, kako srčna je bila! Več kot desetkrat je prisilila volka, da se je umaknil in se oddahnil. Med temi premirji, ki pa niso trajala, več nego minuto, jc sladkosnednica v naglici utrgala kako bilko svoje drage trave. Potem sc je vrnila zopet v boj. To je trajalo celo noč . . . Tupatam je koza. očeta Seguina pogledala na zvezde, ki so plesale na jasnem nebu in rekla sama pri sebi: »Oh, da bi le mogla vztrajati do zore!«
Zvezde so ugašale druga za drugo. Blanketa je podvojila svoje trkanje, volk svoje klanje. Bleda, nejasna zarja ic vstajala na obzorju. Petje hripavega petelina se je čulo od neke daljne pristave.
»Vendar enkrat,« je rekla uboga ži-Valiea, ki je čakala dneva samo zato, da pogine. In padla jc v travo v svojem lepem, belem krznu, poškropljena s krvjo.
Volk je skočil na kožico in jo požrl.
Z Bogom, Peter!
Zgodbica, ki si jo sligpl, ni moja izmišljotina. Ce prideš kdaj v Proven-co, bodo naši gospodarji pogosto govorili o kozi očeta Seguina, ki se je tepla celo noč z volkom, zjutraj pa jo je volk Požrl . . .
Razumeš dobro, Peter! Zjutraj pa Jo jc volk požrl.
Leberaln rodalubi in septemberpir naprej.
Buh dej! Buh dej dobr dan!'< nazdravit nama jc bert ud »Figuca", kc sma stupila u soba. »Uroče je clons, uroče, in mulie sa sitne, dc nckol tacga. Dež uma dubl, kokr se vid. No, sej mal b ga na škodval, tkula cn špricar, de b se zcmla spet mejčken pufrišala, b pršou kokr nalaš.
»Pa žeja je huda, žejal« dustavu je moj prjatu Franci iz Zagurja; jest sm sc pa raj putuhnu in sm biu tih, ke sm spre-vidu, de zna Franci bi iz birtem ukul jt kokr jest.
»Kh, u štari pa res ni treba čluvck žeje trpet; pusebn pr nas nc. Pijače zadost,
fajn pijače! Take pijače, dc b ja angelci pil. In čez laka ta se pr men tud še ni nubedn prtožu; mama čist frišne vampe u zos in golaš u tud čez ene pu ure fertik; šc mejčken se more mesu putenstat, de na u pretrd. ;
»Vampe u zos puznej; zdej b ta nar-rajš ena kruglca dobrga dumačga pira, dc b s mal duša prvezala; pol prideja pa vampi al pa golaš na vrsta.«
»Pira zadost! Kulk nej ga pa prne-sem? Usakmo ena kruglca, ke ne; al pa če rja, jima ga tud prnesem usakmo en štifl, ke drži šter kruglcc; kokr jh je vola.«
Eh, za prva sila ga u za usacga ena kruglca zadost. Iz kere prajarije pa mate pir? Iz Mengša al ud Delniške«?----
»Kaj še! Tlela iz »Union«, kc jc ta narbl na roka.«
Aha, septemberpir!« uteknou se jc moj prjatu Franci umes.
»Jest na vem, kuku mu praute. vi; na sodeh jc zapisan mercenpir in frišn jc tud zdela, glili kar sm ga nastavu.«
-Tu jc pa čudn; a na zahajaja h vam Sluvenci?«
»Tu sc zastop, dc zahajaja, pa šc kašn Sluvenci! Same. napredne kutcninc, in rad ga pijeja moj pir, dc nckol tacga. Usak dan pu ene tri sodčke pu ta malem stočcni.«
Pa usega sam tem sluvenskem naprednem kureninam?
Komu pa? Ncmškutar na pride h men; moja štarija jc preveč sluvenska.-.
-Kua pa prau gespud Knez h tem? Sej jc mendc r>n gespudar tle, a
»Kua če rečt gespud Knez? Sej gespud Knez je sam naudušen Sluvenc, koku jest, al pa še bi. Kua se če pa pol čez to gor držat, če Sluvenci h men zahajajo?«
»Za tu nc, čc Sluvenci h vam zahajaja, ampak jest mislem, čc sc na drži zatu gor, kc septemberpir predajate?«
»Eh, pir je pir, de je lc dobr! Gespud Knez je pameten Sluvenc---«
»Kdu pa prau, dc ni pametn? Ampalc, a na veste, kašna glorja sa zagnal Iblan« čani tekat zavlc tislga nasrečnga septembra in sc prdušal in gvišal na usc mugoče viže, de nubeden pušten Sluvenc na u vea jezike pumoču v druh pir kokr u dumač? Kc sn jest tekat reku u en naudušen leberaln družb, de želodec ni pulitkar, sa m« skori nabil in naklestil in če b sam na šou vn iz štarije, b tku fliknu vn, ket kači pastir, kc ma šter fluge. Jest sm s tekat na lihem sam zase mislu, ke sm enkal stavu uzuni na frišnem luft: nazadne maja tela leberaln inuže prou, de sc naudušujeja za dumač blagu in dumač blagu pudpiraja še clu iz žclodcam; ampak cn vclck upra« šajne jc, čc sc uja tega držal, in kulk časa sc uja držal. Sam zase sm pa tekat tud sklcnu, de jh um pusnemu in s žclodec z&-maku sam iz sluvcnska tekučina, in držim tu šc dons, čeprou sm uscli, kedr sm pršou pu kašneh upraukch u Iblana, naredu kasne žalastne izkušne, kuku znaja Iblan-čani držat svoja beseda. Astn, na zamerte gespud Figabirt, čc se držim tud dons mojga sklepa in na um piu septemberpir,
40 dobitkov v vrednosti po 50 kron.
Fine nastropne svetilke, fine umival-ne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske ure, zlate verižice, zlate damske ure, čistilnice, razne garniture, slike z okvirom itd.
100 dobitkov v vrednosti po 20 kron.
Srebrne ure z verižico, garniture srebrnih žlic za kavo, aparati za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, garniture za kadilce, pisalne priprave, srebrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske ure, naročilni listki za dnevnik »Slovenec« (za eno leto), balanc. tehtnice, pralne garniture itd.
200 dobitkov v vrednosti po 10 kron.
Mizni nastavki, karafine, svečniki, lase, posode za dišave, mizarska orodja za domačo rabo, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikel-naste ure, stenske ure, budilke, zlati prstani, kadilne mizice, dežniki itd., itd.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron.
Košarice za kruh (kina-srebro), nikel-naste ure, budilke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, zalivače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji za fotografije, travniška orodja, konjske škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo aH čaj, denarnicc, britve, srebrne moške verižice, srebrne zapestnice, srebrne oksidirane cevke za smodke, double zavratne verižice itd.., itd.
Srečke sc bodo dobivale po trgovinah in trafikah in sc lahko naročajo tudi naravnost v pisarni »Slovenske Straže« (Ljubljana, Dunajska ccsta š t. 2 2.)
Žrebanje se bo vršilo 18. novembra 1912 ob 6. zvečer v pisarni »Slovenske Straže«.
Od naše javnosti pričakujemo, da bo z ozirom na važni namen loterije in z ozirom na krasne dobitke podpirala »Slovensko Stražo« s tem, da sc bodo vse srečke razprodale!
Vsak na delo za ubogo slovensko deco!
»DRUŠTVENI DOM« NA ČRNUČAH.
— Za slovesnost otvoritve »Društvenega Doma« na Črnučah 25. t. m. je po vsej ljubljanski okolici veliko zanimanja. Otvoritev vsakega novega doma pomeni za ves narod odločen korak naprej. Za to se pošteno ljudstvo take slovesnosti po pravici veseli. Posebno dobrodošli v črnučali vrli Orli v kroju in naše žene in dekleta v narodnih nošah. — Vlak proti Črnučam odhaja z ljubljanskega državnega kolodvora ob 7. uri 27 minut zjutraj; za popoldansko prireditev sta posebno ugodna vlaka, ki odhajata iz Kamnika ob 1 uri 30 minut, iz Ljubljane ob 3. uri 12 minut; iz Črnuč odhaja vlak proti LjubljaJni ob 5. uri 59 min., proti Kamniku 7. uri 30 minut. Glede kosila bo preskrbljeno za vso, ki se oglase do 21. t. m. pri »Izobraževalnem društvu« v Črnučah, pošta Jcžica.
Oksijnti in obložen« v jukičevem proces«-.
»Čakta no šc mal!« prjeu je Figabirt mojga prjatla za rukau in ga nazaj pu-tegnu. »Sej jm lohka pustrežem iz cvič-kam. Cvičk je ja zadOst dumač blagu. Prou iz Gaduve peči ga mam---«
»Ubžalujem! Zdela m deši pir, dumač pir. Če vi nimate lacga pira, uva stupila kela h Zeksarberte, sej ni deleč. Zeksar-birt ma pa gvišn dumač pir, sej je clu leberaln zaupnk, če se na motm.«
>Ho, ho, ho, ho!« zarežu se je nama Figabirt, ke je reku moj prjatu iz Zagurja, de ma Zeksarbirt ket leberaln zaupnk pir iz sluvenske prajarije. »Ta pa, ta! Ta pa prou gvišn! Kar kc nej greja!«
In šla sva in zagledala že u vež na sodčke, de ma Figabirt prou, zatu sva se spet zasukala in udšla vn iz veže.
»Kam se čma pa zdej ubrnt?« uprašu ie moj prjatu iz Zagurja in se ustavu na sred ceste. »Jest sm že tku žejen, dc se kumi pukonc držim.«
:>Jest t res na vem svetvat,« udgu-vuru sm jest in začeu gledat ukul sebe, de b se kcj pametnga spounu. »Kokr videš, iz sluvenskem štarijam ni nč. Zdej sva bla že u treh kar ta narbl radikalneh štarijah, pa pousod sva naletela na septemberska kulubocja, kaj če b šla midva še u kazina pugledat!«
»Pa puskusma soja sreča. Če žc du-mačga pira na uva dubla, s uva prvušila pa usak ena kruglca Plzenca, sam dc s uva mejčkn duša prvezala.«
In — mal sram me je scer — vnder resnic na lub morm puvedat, dc sva ja zašvenkala u Kazina na vrt in tam sva s iz Plzencem žeja pregnala. Žalastna rcsnica je tu, in narad sm ta dugodk spravu na svet, al kaj pa čm; če že »Dan« prnaša putrete pusamezneh sluvenskeh mužakar-ju, zakaj b pa na prnesu putrete useh sluvenskeh leberalneh rodalubu naenkrat
Boltatu Pepe iz Kudcluga.
Na smrt obsojeni Loka Jukič med orožnikoma.
Ostali obtoženci.
1. Galogaža (oproščen). 2. Cesarec (5 let). 3. Neidhardt (5 let), i. I-Iorvatin (5 let). 5. Dolenc (oproščen). 6. Badalič (oproščen). 7. šarinič (6 mesecev). 8. Bublič (5 let). 9. Narančič (oproščen). 10. Horvat (6 let). Cvijič (5 let).
*) Te slike so napravljene nalašč in samo za »Slovenca«, po originalih, ki so last našega uredništva.
M lo&or no M.
Shoda mladeniških Marijinih družb žužemberške dekanije in okolice dne 11. avgusta na Krki so sc udeležili v velikem številu mladeniči do malega iz vseh župnij. Posebno veliko jih jo bilo iz Ž u ž c m b c r k a z mladeniško godbo, dalje iz D o b c r n i č a , A m -brusa in A j d o v c a. V lepem številu jc bila zlasti zastopana mladeniška družba iz d o b r c p o l j s k e ž u p n i -j e. Fantje so sc pripeljali na vozovih, okrašenih s slovenskimi zastavami. V pozdrav so jim vihrale slovenske tro-bojnice in doneli streli iz topiča. Prod cerkvijo, v katero so prikorakali z godbo na čelu, jih jo pozdravljal napis: »Iskren pozdrav naši mladini!«
Ob pol 11. uri sc je pričela služba božja, pri kateri jc imel domači gospod župnik slovesnosti primeren govor. Po sveti maši se jc med zvoki cesarske pesmi izročila častna svetinja za iOlotno zvesto službovanje Jakobu Miklavčiču, s kratkim nagovorom, v katerem sc jo odlikovancc stavil vsej mladini v zgled zvestobe in pridnosti. — Toga lepega shoda so sc udeležili tudi Orli v zelo častnem številu. Zastopani so bili polog domačega orlovski odseki iz A m-brusa, D o b r e p o 1 j a , š k o c i j a -na, Št. Jurija in Trebnjega. Vseh Orlov v kroju smo našteli 98.
Po obedu so mecl sviranjem orlovske godbe iz Škocijana, Št. Jurija in mladeniške godbe iz Žužemberka odkorakali vsi fantje v cerkev, kjer jo imel gospod župnik iz Ambrusa do mladine krasen govor, v katerem jo jo.navduševal za zvestobo do svete cerkve in za lepo krščansko življenje. Po odpetih li-tanijali so sc mladeniči z vrlimi Orli na čelu zbrali okrog govorniškega odra na prostem. Pred tisočglavo množico jc nastopil kot govornik g. odvetniški kandidat dr. Marko Natlačen. Njegov govor, v katerem je fante navduševal za dostojno in olikano vedenje in šihal grde razvade našega ljudstva, jc bil sprejet z odobravanjem.
Ko jc še gospod župnik iz Doborni-ča fino osmešil nekaj žvižgov liberalnih divjakov, sc je vsa mladeniška četa podala v ozaljšano tclovadiščc, kjer so Orli pod vodstvom načelnika krškega Orla Franceta Rebolja v občno zado-voljnost proizvajali lepe telovadne vaje.
Pri celi prireditvi so pohvalno delovale mladeniška godba iz Žužemberka in orlovska iz Št. Jurija in Škocijana, gostilničar Franc Rebolj pa jc vrlo skrbel za telesno okrepčilo mladini, ki sc je zadovoljna razšla okrog 6. ure popoldne. Vsem, ki imajo za lepo uspelo prireditev zaslugo, izrekamo toplo zahvalo. Z Bogoni za mladino!
Bivši ijilpsM lilierslnl (Minski svelnik
H
V petek, dne Ki. t. m., se jc pričela pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti Karolu Megliču, bivšemu trgovcu, zdaj v Trstu.
Iz obtožnice navajamo: Karol Mc-fvlič jo dokončal gimnazijo in napravil maturo. Pozneje je postal jurist, a ni napravil potrebnih izpitov, vstopil jc marveč kot uradnik pri tvrdki Lenarčič & Domicelj, ki jo, kakor znano, v tesni zvezi r. »Glavno posojilnico«, pri kateri je imela odprt kredit. Tirjati jc imela »Glavna posojilnica« do konca 1. 1905 pri tvrdki Lavrenčič & Domicelj vse skupaj znesek 124.021 K 5 v. Kmalu nato jo pa prevzel Karol Meglic tvrdko Lavrenčič & Domicelj. Od dolga to tvrdke je prevzel 21.084 K 63 v, ostali dol k je pa ostal v plačilni zavezi prvotnih imejiteljev tvrdke Lavren čič & Domicelj. Na ta dolg se ni nikoli nič odplačalo in je, ko se je otvoril konkurz »Glavne posojilnico«, znašal ogromno vsoto 165.327 K 77 vin. Karol Megličev dolg jo pa že koncem 1. 1906 naraste! na 51.046 kron 93 vin. Karol Meglic jo prevzel trgovino, ki jc vpisa na v trgovskem registru v zadolženem stanju in ni bil sploh nikoli aktiven Njegov dolg pri »Glavni posojilnici« jo vedno naraščal in jc dosegel koncem lota 1910 ogromno vsoto 377.287 K 33 v.
Glavna posojilnica« jo otvorila Megliču, ki jo bil tudi član njenega nadzor-s'va, neomejen kredit, ki ga je brezob zirno izrabljal. Nekateri člani upravnega sveta »Glavno posojilnice« so pač začeli dolali tef.kočc. Poizkušali so ž lota 1909 preprečiti nadaljno kreditiranje, a zaman, ker sc dr. Hudnik ni upal Megliču ustaviti kredita. »Glavna posojilnica so jc namreč že takrat nahajala v velikih zadregah, in če bi bil prišel Meglic v konkurz, b: bil tudi nedvomno prišel položaj »Glavne posojil-
nice« na dan. Dr. Hudnik je pa hotel kot načelnik upravnega sveta in kot glavni povzročitelj poloma konkurz »Glavne« preprečiti.
Meglič pa trdi, dasi ne more poplačati dolgov, da ni pasiven, češ, da so njegova zemljišča toliko vredna, da pokrijejo dolgove. Nadalje se sklicuje na bilanco leta 1909, ki je edina bilanca, ki jo jo napravil, dasi jo imel kot registrevani trgovec dolžnost, da napravi vsako loto bilanco. Znana pravda zoper člane »Glavne« pa jo dognala, da Meglič ni nikakor aktiven in da so njegove tozadevne trditve popolnoma neutemeljene. Meglič trdi, da jo samo posestvo v Gradišču vredno 300.000 K, preiskava pa jc dognala čisto drugačen položaj. Ivo sc jc otvoril konkuiv, »Glavne«, jc bil Meglič lastnik zemljišča v Šiški, ki ga jo prevzel od Maksa Lavrenčica lota 1908. Kakor sodijo iz-vcdenci, jc bilo to zemljišče vredno 50 do 60 lisoč kron, dolga jc pa bilo na njem okoli 50.000 K.
Posestvi v radovljiškem okraju sta skupno vredni 57.642, obremenjeni sta pa bili s tirjatvami v znesku okroglo 22.000 Iv, za »Glavno posojilnico« bi torej ostala vrednost približno 35.642 kron.
Navedeno, baje 300.000 K vredno posestvo je bilo, kakor sodijo izvedenci, vredno okolu 50.000 K in je bilo obremenjeno s tirjatvami okoli 8200 K. Ta. prevdarek kaže, da jc tirjatev »Glavne posojilnice« bila nepokrita z zneskom okroglo 300.000 kron. Meglič sam nc more trditi, da bi imel iz-vzemši nekaterih tirjatev, ki so pa deloma neiztirljive, kako drugo, večje premoženje. Bilanco za loto 1909 so izvedenci preiskali in izjavili, da ne odgovarja resnici, da jc tedaj napačna. Ta bilanca izkazuje dno 31. decembra 1909 161.918 K 56 v čistega premoženja, kar po prepričanju izvedencev nikakor no odgovarja dejanskemu položaju. Vknjižonih dolžnikov navaja ta bilanca 64.638 K 7 vin., iz trgovino v Ljubljani in podružnice v Gorici 32.056 K 76 v, skupaj torej 96.694 K 83 v. V koliko so posamezni dolžniki zanesljivi, ni znano, gotovo pa je, da tirjatve zoper Maksa Lavrenčica v znesku 32.190 kron in zoper Janeza Travna 4900 K 36 vin., ne bi bilo računati med aktiva.
Iz aktiv odpade na ta način: tirjatev pri Maksu Lavrenčič 32.190 K, tirjatev pri Janku Travnu 4900 K 36 v, vrednost posestva v Šiški je preveč za-, računana za 35.000 K, vrednost posest-, va ob Tržaški cesti je preveč zaračunana za 272.000 K, skupaj torej 344.090 kron 36 vin. Ker naj bi čisto premoženje znašalo po bilanci 161.918 K 56 vin. Ker naj bi čisto premoženje znašalo po bilanci 161.918 K 56 vin., je bila torej tvrdka dne 31. decembra leta 1909 pasivna za 182.171 K.
Nepobitno iz tega sledi, da je bil Karel Meglič že koncom leta 1909 močno pasiven in da so to pasivnost ugotovili tudi člani upravništva »Glavno posojilnice« Josip Turk in Maček ter knjigovodja Leon Rogel, a Meglič se za vse to ni brigal, marveč je nadalje izrabljal kredit pri »Glavni«, naročeval in plačeval blago. Ne more sc dvomiti, da bi mu njegova pasivnost ne bila dobro znana.
Samoobsebi umljivo sc je Megličc-va pasivnost koncem leta 1910 še znatno povečala in ko je ustavila »Glavna posojilnica« ves promet, je ustavil tudi Meglič trgovino, kor ni imel nikakršnih sredstev, da bi jo nadaljeval.
Po mnenju izvedencev je bilo Meg-ličevo knjigovodstvo jako površno. Glavne knjige so se jako neredno in pomanjkljivo zaključevale, knjigovodstvo je zato splošno skrajno nepregledno in nikakor ne ustreza postavnim predpisom.
Karol Meglič nc more navesti nobenih nesreč, ki bi ga privedle, da bi ne bil mogel ugoditi upnikom, to jc glavnemu upniku »konkurznemu skladu Glavne posojilnice« in nekaterim drugim upnikom, ki so pa bolj postranskega pomena. Domneva, da je s svojo obiteljo precej potratno živel, jc upravičena, vendar tozadevne poizvedbo niso podalo takih podatkov, ki bi vsebovali tudi kvalifikacijo po točki splošnega dela 8 486. kaz. zak.
Omeniti pa jo, da se je Karol *rlič tudi pregrešil, ker nc more pojasniti. kam jc spravil ogromni znesek denarja, ki bi po knjigah moral hdi v blagajni.
Kakor menijo izvedenci, jc od leta 1905 do lela 1911 bilo vzetih iz blagajne 91.492 K 71 viri. in se glede.na navedeni znosok no moro pojasniti, 7:a kaj da so jc porabil. Domneva, da jc Karol MegiiC vos ta znesek za sc uporabil, jo upravičena.
Nekatere priče domnevajo, da jc Karol Meglič večjo svoto (okolu 100.00(1 kron) v kraj spravil, to jc, cla ta donur
s
Se poseduje in skriva. Sodna preiskava pa te domneve ni potrdila in je verjetno, da jc Meglič denar zapravil, ker ni znal varčno postopati.
Da Karel Meglič bržkone nima večje vsote skrite, sledi iz okoliščine, da si je, ko ni dobival več od »Glavne« denarja, kolikor je botel, preskrbel manjše vsoto nepostavno, kar bi mu pač ne bilo treba, če bi bil razpolagal z visokimi vsotami. 1
Koncem leta 1910 »Glavna« očivi-dno ni več razpolagala z zadostno gotovino. Megliču zato tudi ni mogla več dajati denarja na osebni kredit, ker je bil pač Meglič slab plačnik. Posojilnica je pa pač Še dajala, da vzdrži še navidezno promet, denar na menice, po katerih je lahko denar z obrestmi vred od dobrih akceptantov nazaj dobila. Na 13 menice je dobil Meglič pogosto-ma denar in je iztirjala »Glavna« valuto od oseb. ki so podpisale Megliču menice, ki jih je potem Meglič pri »Glavni« ekskomptiral.
Meglič je bil osobito v živahni trgovski zvezi s trgovko Ano Škrl na Viču. Ana Škvl večinoma ni plačala v gotovini, marveč z menicami, ki jih je Meglič pri »Glavni« ekskomptiral, katere je poleni Škrlova pri »Glavni« poplačala. Koncem leta 1910 je imel Meglič od Škrl o ve dve menici v rokah. Ena se je glasila na 2200 K, druga pa na 2100 K; prva je zapadla septembra ali oktobra, druga pa decembra. Nekaj dni, prodno je zapadla prva menica, je prišel Meglič k Škrlovi in jo opozoril, da menica zapade. Škrlova mu je nato izplačala v gotovini 400 K in ga. naprosila, naj ostanek 1800 kron razdeli. Neki Megličcv odposlanec je prinesel čez nekaj časa tri prazne menice, ki jih je Škrlova podpisala in poslala Megliču, ker je bila prepričana, da ho razdelil vsoto, ki jo le še dolgovala, na tri dele po 600 K." Menico za. 2100 K je Meglič obdržal, tako da je imel zdaj v rokah štiri menice.
Ana Škrl jc tudi plačala štiri menice in sicer menico za 2100 K »Avstro-ogrski banki«, menico za 900 K »Kmečki posojilnici«, eno menico v znesku 900 in drugo v znesku 980 Iv pa »Glavni posojilnici, c Pozneje jo je pa tirjala »Glavna« še, da naj plača tudi peto menico v znesku 900 K. ki jih pa Škrlova ni plačala, ker je dognala, da je itak že več, kolikor bi morala, plačala in da je njen in njenega moža podpis na menici za 980 K ponarejen. Meglič bi bil moral razdeliti menico za 2200 K na tri dele po 600 kron, razdelil je pa znesek na tri menice po 900 K. Dokazati se ne da. če je to storil pomotoma ali pa nalašč. Ker so te menice pristne, in ker pomota ni izključena, se v tej zadevi Meglič ne more zasledovati, čeravno je na škodo Škerljevc 900 K preveč zapisal.
Ko je bila Škerljeva pozvana, da naj plača peto menico 900 I\, glede katere se je vršila pravda, se je šele natančneje brigala za plačilo, česar takrat ni storila, ker jc Megliču popolnoma zaupala. Prezrla je poprej, da je že 980 K preveč plačala, ker je bila vsota. 1800 K že z dvema menicama po 900 kron plačana. Ko je pa bila pozvana, da. naj plača peto menico, si je natančneje ogledala že plačane menice in dognala, da je na. menici 980 K ponarejen njen in njenega moža podpis. Njen mož pa sploh Megliču izročenih menic ni nikoli podpisal:
Zakonska Škerl sla zoper plačilni nalog glede na peto menico vložila ugovor. Sodišče je dognalo, da je menica štiri ponarejena ter je ugodilo ugovoru. Meglič sam se ne lipa trditi, da l)i bili podpisi pristni, zagovarja se deloma z nevednostjo, deloma pa s pomoto, češ, da je dolgovala po knjigah Ana Škrl ta znesek in da zato ni imel pomisleka menico eskomptirati. Kdo da je podpisal menico, ne ve. Izvedenci pa so dognali, da po MegliČevih knjigah ni bila nič več dolžna in zato Meglič na podlagi knjig kaj takega ni mogel misliti. Kdo da je ravno pristavil ponarejene podpise, se seveda ne da, dognati, ker je pač mogoče podpira čisto neznana oseba. Ne more se Pa dvomiti, da je. Meglič vedel za fal-^'tikacijo, ker je moral posneti iz da mu Ana Škrl ničesar več ne dolguje in iz podpisa Antona škrl, ki m nikoli ženinih menic podpisoval, je moral sklepati na nepristnost podpisov, osobito, ker mu je bil tudi pravi podpis Ane škrl dobro znan. Ce jc to-rej Meglič to menico dal pri »Glavni Posojilnici« eskomptirati, je storil go-uufijo v smislu 8 177., 201 a, 200 kaz. zakona.
1'opolnonm je tedaj upravičena domneva, da je bil Meglič v denarnih zadregah, ker ni dobival več od »Glavno« denarja in da je Meglič naravnost povzročil talzifikacijo.
... .Ko J1' prišel polom »Glavne poso-lunicc«, jc sledil tudi polom za Megli-
ča. Konkui;: se o njegovem premoženju ni otvoril, ker je bil takorekoč edini upnik, ki pride v poštev, »Glavna posojilnica«. Ostali upniki so bili večinoma na zemljiščih zastavno pravno zavarovani, tako, da ne bi imelo konkur-zno postopanje pravega smisla.
Večje tirjatve napram Megliču je imelo »Prvo dalmatinsko trgovačko društvo na Reki«. V prid teh tirjatev se je zarubila pri Megliču zaloga ovsa, vredna več tisoč kron. Meglič je na to poplačal del tirjatve, glede drugega dela pa je dal »Trgovatkomu društvu« menico, nakar je društvo sicer ustavilo prodaje, nc pa sploh izvršbe, tako, da jc ostala zastavna pravica. Meglič pa je, prodal oves in tako brezuspešil poplačanj.i tirjatve navedenega društva. škoda presega glasom spisov daleč 100 Iv.
Če tudi je bilo Megliču znano, da bo upravnik konkurzne mase »Glavne posojilnice« nastopal proti njemu izvršilnim potom, ker mu je bilo to v pisarni izrečno naznanjeno, je le dve tir-jatvi, namreč najemnino v znesku 609 K 66 vin za posestvo v šiški in pa od svojega zastopnika dr. Treo v Gorici znesek 400 K sprejel, ki ga je dr. Treo prejel od neke stranke za obdolženca. Obdolženec je s tem brezuspešil izvršbo na navedeni tirjatvi in se ne more dvomiti, da je nameraval tudi izvršbo brezuspešiti.
Državno pravdništvo predlaga, da naj se izpozna Megliča krivim pregre-Ska zoper varnost lastnine po § 486 1. in 3. odstavek splošnega dela ter po točkah a, c, d, e posebnega dela, ker je zašel v nezmožnost popolnoma ugoditi svojim upnikom ter se nc more izkazati, da so ga samo nesreče brez njegove krivde pripravile v to nezmožnost. Ko so dolgovi že presegali pravo premoženje, ni takoj napovedal kon-kurza. pri sodniji, marveč je delal nove dolgove in dajal plačilo. Prevzel je kupčijo že v stanu zadolženosti in je predpisane kupčijske knjige vodil tako pomanjkljivo, da se tek njegovega kupčevanja in stan njegovega premoženja po njih ne da presoditi. Končno je glede posameznih postavk povzročil neresnične zabeležke in nc more pojas niti, kako je znamenite prejemke v denarjih obrnil. Nadalje naj se izpozna krivim pregreška po S 1. zakona z dne 25. majnika 1883., št. 78, drž. zak., ker je začetkom leta 1911 namenoma brezuspešil v zoper njega tekočem, oz mu grozečem izvršilnem postopanju iz plačevanje upnikov s prodajo zarub-ljenega ovsa, in ker je od dr. Treota sprejel znesek 400 K in najemnino v Šiški v znesku 609 K 66 v. izpozna naj se tudi krivim hudodelstva goljufije v smislu S 197., 200. 201 kaz. zak. v zadevi Ane in Antona Škrl, in naj se kaznuje po §§ 202 in 35 kazenskega zakona.
Megličevo zaslišanje.
Senatu predseduje dež. sodni svetnik Potrato, obtoženca zagovarja odvetnik. vpokojeni bivši deželno sodni svetovalec Koblar. obtožbo zastopa državni pravilnik dr. Kaiscr.
Meglič izjavi, da sc no čuti krivega in da ni bil pasiven. Izvaja, da je vodil knjige v redu. Primanjkljaj 90.000 K je porabil, kar ni zapisoval, za rodbino, za davke. Porabil je veliko denarja za konje, za svoja, trgovska potovanja, stali so ga veliko posli, veliko je založil tudi v zemljišče ob Tržaški cesti. Veliko so ga, stali tudi otroci. Najmanj 20.000 kron ga je stal ob študijah Melhijor Kos. Za .Tankota, ki je sedem let, študiral v Idriji, je plačeval skozi sedem let mesečno po 100 kron. Na Viču ie za izboljšanje posestva izdal mesečno do 60 kron. Za izboljšanje posestva v Žirovnici je izdal najmanj skupno lO.OOOkron. Tega ni zapisoval! Glavna moja nesreča je bila, ker me je »Glavna« animirala, da razširim trgovino. Veliko pa je stalo, ker je moral plačevati skladiščne pristojbine po raznih mestih na Ogrskem, izgubil je tudi pri upnikih, na primer pri bratih Rus 2500 1\, pri Rotterju 3000 K. Votant sodni svetnik dr. Boscheg izprašuje obtoženca, in ga poziva, da bo moral dokazati, kar trdi. Obtoženec izvaja, da ni prevzel nobenega dolga, ko je prevzel tvrdko Lavrenčič & Domicelj. Prevzela je dolgove tvrdka Lavrenčič & Domicelj sama. Svet ob Tržaški cesti jc stavil tako visoko v bilanco, ker je sodil, da ga, ko ga parcelira, lahko tudi tako drago proda, kakor ga je postavil v inventuro. Knjigovodstvo je bilo popolnoma jasno, enostavno. Iz koniokorentov je lahko sam vse razvi-del. Dvakrat ali trikrat je tudi pred letom 1909 napravil bilanco. V bilanci je izpustil dvomljive postavke. Glede na menice v zadevi Škrlovih izpove, da tista menica je najhujše. Ni mu znano, če jo sama Škrlova podpisala menico ali 10 komu naročila. Kako da jo bila menica falzificirana, ne ve. Smatral je
menice za denar, natančno jih ni pogledal. Sam ni nikogar goljufal. — Zagovornik predlaga, da naj se o izpovedih obtoženca uvedejo natančne poizvedbe. in naj se zato odgodi razprava. Nadalje predlaga, da naj se Meglič izpusti iz preiskovalnega zapora, v katerem se nahaja, ko je bil aretiran v Trstu. — Dr. Ivaiser se ne protivi, če se uvedejo nadaljnje poizvedbe. Protivi se pa, da bi bil obtoženec na prostih nogah. — Meglič izpove, da se v Trstu ni skrival. V Trstu da biva od 1. majnika 1911. — Dr. Kaiser izjavi, da sc jc proti Megliču izdala tiralnica, ker se Meglič ni mogel dobiti. — Prečita sa poročilo tržaške policijske direkcije, da ga policija, ne more dobiti. Aretiran je bil pri svojem gospodarju v Trstu, kjer jc pro-kurist. - Zagovornik Koblar izjavi, da mu je, Megličev gospodar v Trstu 8. t. m. zatrdil, da ga vzame takoj nazaj, ko bo njegova zadeva končana. — Po daljšem posvetovanju se sklene, da se razprava odgodi. če so izpovedi Megli-čeve glede na nesreče od 1. 1906 do leta 1911 istinite, da se ugotovi, kako je porabil 91.000 K in da sc ugotove nepravilnosti v knjigovodstvu podrobno. — Sodni dvor je tudi sklenil, da se Meglič izpusti iz preiskovalnega zapora, »če obljubite, da ne boste nikamor šli in da boste sodišču na razpolago, čc Vas ho hotelo zaslišali. Ali to obljubite?«
Meglič: »Obljubim.«
59. katoliški shod v Nemčiji.
Nemški katoličani so si za letošnje zborovanje katoliškega shoda zbrali staro nemško mesto Aachen, nekdanjo prestolico kralja Karola Velikega. Shod se je pričel preteklo nedeljo, 11. avgusta in se je končal na praznik Ma-rjjinega Vnebovzetja. Nemški katoliški shodi so nekaki manevri, na katerih pregledajo nemški katoličani svojo vojsko hi silo in si obenem napravijo načrte za prihodnjost. Ni čuda, da prihajajo na njihova zborovanja katoličani ir. vseh delov sveta, da si ogledajo in preštudirajo najboljšo in najagil-nejšo katoliško armado na svetu. Tudi na letošnji shod je prihitelo v Aachen lepo število katoličanov iz vsega sveta, posebno pa iz Belgije in Nizozemske. Med drugimi so bili sledeči: znani belgijski kardinal Moreicr, nadškof Jiir-gens iz Bombava v Indiji, škof Fallice iz Norveške, škof Ge.ver iz Cliartuma v Afriki, škof Gudelka iz Mihvaukee v Ameriki in več prelatov iz Francoske. Tz Belgije je prišlo veliko delavskih in mladinskih društev korporativno in več znamenitih mož kakor bivši predsednik senat,ske zbornice, potem ravnatelj ministrstva za obrt in trgovino, Emile Y;r Hees. in advokat Brevot. Iz Avstrije je došel knez Lobkovvilz, iz Italije znani profesor Gemelli, iz Nizozemske dr. Poels in nebroj drugih iz Španije. Švice, Italije, Angleške in Severne Amerike. Na shod je pripeljalo udeležnike nad sto posebnih vlakov. Poročevalcev časopisja jc prišlo do 200.
Slavnostni sprevod.
Sprevod, katerega sc je udeležilo 600 društev z 40.000 člani. 22 godb. ne-vštevši društvene godbe, je izborilo organiziral nad polkovnik Hasse. Vsa množica je marširala v dveh paralelnih vrstah iti v eni uri je bil ves sprevod pri kraju. Prepevajoč svoje pesmi so marširala mimo najprej mladeniš-ka društva, njim na čelu trobentači. Koliko mladeniškega navdušenja je žarelo na teh mladih obrazih in koliko veselega upanja donašajo te vesele oči nemškim katoličanom. Za temi so šla društva delavcev in rokodelskih pomočnikov s svojimi krasnimi zastavami, nato so korakale cele čete poštnih, železničnih, gozdarskih in drugih uradnikov v svojih uniformah, za temi nepregledna vrsta katoliških trgovcev. Sprevod napravi krasen utis na vsakega udeleženca. Vojaške godbe večinoma na konjih, bobnarji, trobentači, petje, uniforme najrazličnejše vrste, vse se združi v krasno sliko. Nekaj posebnega je tudi slovesna sveta maša, s katero se jc shod otvoril, ki se je brala v nalašč za shod postavljeni zboro-valni dvorani. Človeku sc nehote srce gane, če gleda doli iz galerije na tc tisoče, ki molijo s tako iskrenostjo svoj rožni venec ali pa pojo s sprcmljcva-njem vojaške godbe lepe cerkvene pesmi.
Zborovanja.
Skoro nemogoče je našteti vsa zborovanja in vprašanja, ki spadajo *v okvir katoliškega shoda in s katerimi se shod peča. Mladeniška, rokodelska, delavska, trgovska, uradniška, študen-tovska, ženska, učiteljska, znanstvena, misionarska, društva za krščansko šolo, za karitativno delo, za boj proti ne-nravnosti, za Širjenje dobrih knjig, za zidavo cerkva, za ustanovljenje knjiž-
nic, in mnoga druga, vsako ima svoje zborovanje, na katerih se razpravljajo razna vprašanja. Iz vseh teh velikih in malih zborovanj posnamemo le nekaj malega, kar tudi nas zanima in nam daje vsaj majhen vpogled v to titan-sko delo, ki sloni na ramah nemških katoličanov.
Za ženske organizacijo.
Velika važnost se jc letos polagala na žensko katoliško organizacijo. Na zborovanju društva v obrambo krščanske šole, jc povdai-jala nadučiteljiea Schmatz upliv ženske na vzgojo in javnost. V marsikateri družini obrne oče krščanstvu hrbet, dočim zaneti dobra žena njegovim otrokom ogenj krščanskega prepričanja. Take matere so za nas neprecenljive vrednosti. Soc. demokrati Imajo že 160.000 žensk organi« ziranih in liberalna Zveza jih šteje že blizu 200.000, dočim ima ženska katoli-, ška Zveza 30.000 članic. Pri zadnjih vo-* litvah v nemški državni zbor so se žen« ske zelo pridno udeleževale volilnega gibanja in razvile neumorno agitacijo za kandidate lastnega naziranja. To dejstvo se ne sme prezreti! Vsako za> nemarjanje ženske organizacije se ba maščevalo.
Odprava izjemnih zakonov zoper katc liške redove.
Kakor jc znano, obstoji v Nemčiji iz leta 1874 državna postava, ki prepoveduje naselitev raznih katoliških redovnikov po nemški državi. Izmed drugih redov so izključeni tudi jezuiti in pa učiteljice Sacre Coeur. Shod je sklenil izročiti državnemu kanclerju resolucijo, da se mora ta zakon v najkrajšem času odpraviti. Zakon se je označil kot, pravi škandal za katoličane. Ko sc je vloga prebrala, je nastala na zborovanju taka demonstracija, da jc ni še noben shod take doživel. Kakoi na en mah so vstali vsi tisoči zboroval-: cev. dvigali kvišku roke, klobuke, robce in glasno demonstrirali proti taki neČuveni in žaljivi postavi. Zborovale! so enoglasno izrekli, da, prej ne odne-: hajo, da se zakon odpravi.
Katoliški dijak in delavec.
Kar se tiče dela in smisla katoliškega dijaka za sobrata delavca, grt brez dvoma palma nemškemu dijaku Nemški vseučiliščniki imajo svoje posebno tajništvo, ki jih uvaja v de lav ska vprašanja. Dijaških društev za proučavanje delavskih vprašanj jc 211 Dijakom se je predavalo 440krat, vseli prireditev je bilo pa 1063. Dijaki sode, lujejo pri Vincencijevih konferencah' Elizabetnih društvih, pri društvih za krščansko dobrodelnost, pri sodiščih za mladoletne, pri mladinskih organizacijah. organizirajo obrtno nihulinc in predavajo po soc. lečajili. Tajništvc izdaje poseben list za soc. delujoče di-jake razven raznih letakov, ki hude v dijakih socialno zavest. Spis »Dijak in natakarica« jc izšel v več tisoč izvodih in nič manj kakor 59 gimnazijskih ravnateljev ga je razdelilo med svoje gojence; ženske organizacije so sc pa kar zanj trgale. Dijaki so imeli 150 kurzov in so poučevali 4387 delavcev. Pri takem delu sc seveda ne sinemo čuditi, če ima nemška katoliška inteligenca veliko več socialne zavesti kakor pa marsikatera po drugih evropskih državah. Nemci pa tudi podpirajo katol. dijaštvo. Zato skrbi društvo Albert us Magnus, ki je imelo lansko leto 95.000 mark dohodkov.
Katoliški Nemci — uzor katoličanov.
Na zborovanju, katerega so priredili, v Aaclinu Belgijci, je belgijski kardinal Mercier spregovoril znamenite besede:
Srečnega sc čutim, — je dejal, —♦ da sem se udeležil tega krasnega shoda. Ali se Vam ne zdi, ko ste stopili na nemško zemljo, da ste stopili na zemljo medsebojnega spoštovanja. Nikjer na svetu nc najdete take prisrčnosti v družabnem občevanju in takega medsebojnega spoštovanja kakor med nemškimi katoličani. Drug nauk, ki ga bomo vzeli seboj, je mirno in neumorno delo za dobro stvar. Pomislite, da so nemški katoličani v manjšini. Proti njim je moč protestantizma, svobodo-miselstva, nevera vseučilišč, soc. demokracija, hladnost meščanstva, ki še veruje v liberalizem, in vendar se niso šc niti za eno samo ped umaknili. Zmerom so pripravljeni na boj. Nemčija ima najboljšo socialno postavoila-jo na svetu in k temu so katoličani veliko pripomogli. Niso samo verni, ampak imajo vero, na katero so ponosni in ki sama vase zaupa. Na vseh poljih so sc razvili, na verskem niso nikdar umanjkali. .laz se večkrat naravnost čudim vnemi nemških katoličanov, s katero študirajo versko nauke in skušajo ž njimi prekvasiti javno in zasebno življenje. Pri njih ni meglenih misli in platoničnih prerekavanj, oni živijo s ^l^njusjjo. Na polju javneua
po'duka in socialnega dela so na vrhu. Njih delo se da izraziti v dveh besedah: socialna pravičnost in hramba vere.
Katoličani imajo na svoji strani hioč, ki je večja kakor denar in kano-ni; moč krščanske vesti.
So nekateri ljudje, ki sanjajo o miru in zmagi cerkve. To so sanje. Dokler bo svet staj, bo večna vojska med cerkvijo in satanom. Samo takrat smemo upati na zmago, če se bomo danes, Jutri in vedno vojskovali.
Nemški Volksvorein.
Največje nemško katoliško društvo, središče vse organizacije in dela, je nemški Volksverein. Lansko leto je imel 750.000 članov in izdal blizu milijona tiskovin. Pri društvu je zaposlenih 160 moči, ki študirajo vsa javna vprašanja, pišejo, agitirajo in vso organizacijo vodijo.
Katoličani in znanost.
Na nemškem katoliškem shodu sc je govorilo tudi o znanstvu. Referiral je o tem gimnazijski ravnatelj dr. \Verra. Poudarjal je, da morajo katoličani tudi v izobraževalnem in znanstvenem oziru ostati z nekatoličani vsaj na isti stopnji, ako nočejo tudi v gociainem in gospodarskem oziru zaostajati. Katoličani znanstvo visoko cenijo; in tozadevni očitki so fraze, saj je znano, kake nevenljive zasluge ima ravno katoliška Cerkev za znanstvo. Vzroki, zakaj je katoliški del nemškega prebivalstva kvantitativno na znanstvenem polju zadnje stoletje menj produciral, so drugi. Predvsem je sekularizacija duhovniških vladiko-vin začetkom 19. stoletja uničila 18 katoliških vseučilišč! Propadli so nadalje samostani, odnekdaj središče znanstvene delavnosti. Veliko je uničil končno kulturni boj leta 1870. Od leta 1880. dalje pa se ks/.e napredek. Tako n. pr. je na gimnazijah napredek katoliških dijakov vedno večji, jako slabo pa jc z realkami, kar je tembolj opasno, ker se Nemčija razvija vedno bolj v industri-alno državo. Na vseučiliščih število katoliških slušateljev konstantno raste. Veliko zaslug ima na tem društvo »Albertus Magnus«. To društvo je od leta 1898 do 1911 izdalo v svoje namene 900.000 M, od teh nacl 700.000 M v pomoč dijaštvu. Glede števila ženskih slušaleljic katoličani še precej zaostajajo, 13 odstotkov od vseh. Tu bo pomagalo društvo »Sv. Hildegardc«, cla se i ženski študij med katoličani dvigne. •Za znanstveno delovanje katoličanov pa je najbolj važna »Gorresova« družba. Ima sekcije za filozofijo, naravoslovje, zgodovino, pravne in socialne vede ter starinoslovje in vzdržuje znanstvena instituta v Rimu in Jeruzalemu. Veliko je pa treba še storiti glecle docentur. Popularizacijo znanst-va oskrbuje »Bonner Vortragsverband« s 70 krajnimi podružnicami. Priredil jc 2000 predavanj.
Nravstveno življenje.
O tem prevažnem predmetu jc govoril profesor dr. Mausbach.
Moderna kultura je brez dvoma povzročila veliko breznačelnost zlasti v vprašanju spolnega, življenja. Proti temu zlu treba od naše strani vedno poudarjati, da je zakon podlaga nrav-nega reda v tem oziru in sicer mono-gamski in nerazdružljivi zakon. Treba je nastopati proti zmotni trditvi, cla katoliška Cerke.v nima zmisla ali celo obsoja erotično stran v zakonskem življenju; cerkev le povdarja zvestobo in zmernost, katera zakonsko življenje oplemenituje. Govornik sc peča nato z naraščajočimi ločitvami zakona, zlasti pa s pojavom pojemanja števila otvok. Tu treba naglas povedati, da ima Cerkev s svojim nazorom, cla je ploditev prvi in najvažnejši namen zakona, za seboj jasno pamet in naravo. To je življenjski zakon narodov in celega človeštva! Govornik kaže na socialistične in neomalthusianske nazore, ki pospešujejo ta žalostni pojav. Francoska izgublja Asako leto eno bilko v miru! Res je, da zahteva zakon v tem oziru časih veliko žrtev, toda cerkev tu ne odneha in nc more odnehati, iz otrok pride blagoslov za rodbino, za kulturo, 7.a celo človeštvo! In šc nekaj: Kjer oče in mati vidita v otroku lo breme, tudi tistih malo otrok, ki jih imata, nc bosta tako globoko ljubila, kakor drugi stariši, ki vidijo v vsakem otroku dar božji in novo jamstvo medsebojne zveste ljubezni! Če pa veliko število otrok pomnožuje skrb za gmotno eksistenco, pa obenem vzbuja v boju moči, ki so za napredek družbe potrebne, vzbudi podjetnost, vstvarja značaje, vstvarja delavnih moči! ideal kulture ni leno blagostanje, marveč delavnost, ki nikoli ne miruje! Glede nenravne literature pravi govornik, da se mnrn svoboda umetnosti, če treba, umaknili svetosti uravaega zakona. Govornik ouo-
zarja tudi na to, kako je s strahom pred otrokom in pred zakonom v zvezi naraščajoči luksus; priporoča zlasti ženstvu, da sc ne udaja preveč razkošni modi, Ki ni niti ostotična; kako so na primer bogate IndijSaukc lepše in finejše napravljene kakor naše dame v svoji eksiravagantni šari.
Prekrasna Mausbachova, izvajanja ob priliki obširnejše priobčimo.
Katoliški učitelji.
Katoliška učiteljska zveza v Nemčiji šteje (5000 članov.
Notranja preseljevanja ljudstva.
Mladinska organizacija.
O tem zelo važnem predmetu jc govoril delavski tajnik Giesbcrts. Za danes samo glavne misli:
Izseljevanje v tujino sc je v Nemčiji zelo omejilo, leta 1883. je bilo 221 iisoč izseljencev, leta 1908 samo še 20 tisoč. Raste pa vsled naraščanja trgovine, prometa in industrije notranje preseljevanje iz dežele v mesta, iz mest v mesta, iz mesta na deželo. Leta 1870. je kmečko prebivalstvo znašalo 50 odstotkov, danes samo šc 30 odstotkov. Mnoge kmečke občine so se čisto pome-stile. Od 11,792.000 ljudi, ki živo v nemških velikih mestih, se je v dotičnili mestih samih rodilo 4,999.000, priselilo pa 6,476.000, inozemcev 516.000. To je gotovo opasno, ker listi, ki stalno žive na kmetih, navadno verske in domovinske ideale ohranijo, tisti pa, ki se vedno preseljujejo, potrebujejo veliko izobrazbe, da se ne izneverijo. Kaj storiti? Prvič treba že doma organizirati oskrbo zn tiste, ki se bodo po vsej priliki preselili. Najvažnejša je mladinska društvena vzgoja. Govornik se z načinom mladinske organizacije podrobno peča. O istem predmetu jc govoril učitelj Langenberg. Priporoča telovadbo tudi na kmetih, igre, šport, izlete, nadalje kurze za rekrute. Ustvariti pa treba tucli dekliško organizacijo! Obširneje bomo o tem še poročali.
Abstinenca.
»Katholische Kreuzbundnis«, organizacija abstinentov, šteje 40.000 odraslih članov in 75.000 otrok.
Akademična abstinentovska zveza ima 16 podružnic.
Katoliška rokodelska društva.
Katoliških rokodelskih društev jc 12.000, hospicev za prehrano, domovanje in varstvo 150. Samo lansko leto se je vršilo 40.50f; shodov! Hranilnice rokodelskih društev izkazujejo 8 milijonov mark, 90 do 95 odstotkov članov rokodelskih društev jc strokovno organiziranih. V rokodelskih domovih prebiva stalno 8000 mladeničev.
Sklopi nemškega katoliškega shoda,
Izmecl sklepov nemškega katoliškega shoda nava jamo clanes nakratko le najvažnejše.
Glecle Svetega Očeta izreka katoliški shod željo, da bi kol glavar katoliške Cerkve užival popolno in dejansko svobodo v izvrševanju njegove najvišje pastirske oblasti, ki je neobhoden pogoj za prostost in neodvisnost Cerkve.
Glede jezuitov zahteva katoliški shod, da sc izjemna krivična postava ocl 4. julija 1872. odpravi. •
Katoliški shod nujno poživlja, cla se mladinska organizacija na verski podlagi v mestih in na deželi goji čim najintenzivnejše.
Glede šole poudarja katoliški shod, cla verski poduk pripada izključno le cerkvi, želi, da sc učiteljstvo čim tesneje organizira in poživlja katoličane, cla pristopijo društvu v obrambo krščanske šole in vzgoje.
Kaioliško časopisje.
Glede tega je katoliški shod sklenil:
1.	Katoličani naj katoliško časopisje podpirajo s sodi lovanj-jm, zlasti pa z noticami, ki se tičejo gospodarskega življenja.
2.	Vsaka katoliška rodbina imej katoliški časopis in naj sanj agitira.
3.	Katoličani naj ne naročajo, pa tudi ne berejo in na kakršenkoli drugi način nc podpirajo liberalnega časopisja, pa tudi ne brezbarvnega.
4.	V vseh društvih in na vseh shodih sc ima poudarjati važnost časopisja in dolžnost je podpirati.
Štajerske novice.
š Velik mladeniški tabor za Posav-
je se vrši v nedeljo, dne 1. septembra na. Vidmu. Cerkveno opravilo se začne ob pol 11. uri, po dohodu vlaka iz Zida-•nega mosta. Takoj po cerkvenem opravilu zborovanje na prostem pred žup-niščem. Posavski mladeniči, udeležite se tega zborovanja v obilnem številu, da tudi vi proslavite SOletnico Slomškove smrti.
š Občinske volitve. V št. Petru v Savinjski dolini je pri občinskih volit-
vah zmagala S. I\. Z. — Pri občinskih volitvah v Veličunih je zmagala S. K. Z. v tretjem razredu, prvi im drugi razred imajo liberalci.
š Za £upana je izvoljen v občini Koli a rje pri Gornjem gradu g. Jakob Me-lavc, p. d. VoniSnek.
n Celjske novice. V o d o v o d so pričeli graditi na Bregu pri Celju. — P r e-m e m b a p o s e s t i. Herzmannovo hišo na Bregu pri Celju, dozdaj nemško posest, je kupil Slovenec Šimenc, krtačar v Celju. — Vojaštvo v Celju. Tc dni jc bilo v Celju vse polno vojaštva.
V	popedeljek popoldne so prišli od Konjic bosanci, belgijci in razni drugi oddelki. Dne 13. t. m. zjutraj so šli naprej proti Žalcu in Vranskemu. Mecl potjo so se vršile polkovno vaje. Na Vranskem so v torek večer prenočili in v sreelo nadaljevali vaje čez Trojano proti Ljubljani, odkoder pojdejo na Kras, kjer se vršijo brigadne vaje. V sredo, 14. t. m„ pa je došel iz Gradca v Celje 7. koroški polk, ki je ostal v Celju čez praznik, v petek, 16. t. m., zjutraj pa je odšel naprej. — Potre b a p o ci r u ž -n i c c kmetijske družbe v celjski okolici. Zadnja gorska vas ima na Štajerskem že podružnico štajerske kmetijske družbo, le več tisoč duš bro-ječe kmečko prebivalstvo celjske okolice ni tc dobrote deležno. Pa zakaj? Ker je osrednji odbor štajerske kmetijske družbe napram spodnještajerski nemškutariji še vedno preveč zanesljiv.
V	Celju obstoja nemška podružnica štajerske kmetijske družbe, ki ima menda celih, beri in piši, dvanajst članov, — samih meščanov seveda. Podružnica žc leta in lota nič ne dela. Slovenskim kmetom i,n drugim, ki bi radi pristopili, niti lic odgovarja, ker se boji poslovenjenja. In osrednji odbor navzlic pritožbam ničesar ne stori, ustanovitve nove podružnice za celjsko okolico pa bi Slovenci najbrže tucli ne dosegli. To je prava nemškutarska nemarščina in pristna kitajska zaostalost. Ker nem-škutarji ničesar nc elelajo in tucli ničesar delati nočejo, se naj Slovencem tudi ne da prilike za delo. — U m r 1 jc na Bregu pri Celju zasebnik Luka Le-bič v 95. letu starosti. — Obsojen je bil zaradi konkurza pri celjskem okr. sodišču bivši trgovec v Laškem trgu Viljem Grossnig na tri dni strogega zapora. — M a z a č. Na Zgornji Hudinji v celjski okolici se je pečal gostač Franc Ilrovat z mazaškim zdravljenjem. Prodajal je svojim pacijentom za drag denar ničvredne tinkture-. Za obisk bolnika pa jc računil 8 do 10 K. Obiskoval je samo take, za katere je vedel, da bodo plačali. Te dni pa ga je izdal nek njegov zdravljenec, kateri jc moral iskati zdravniško pomoč. Uvedli so proti mazaškemu zdravniku sodnijsko preiskavo. —- Ponesrečeni vojak bosanskega polk a. Na svojem pohodu skozi Celje jc prenočevalo velik del vojaštva bosansko-hcrcegovinskega polka v Lovcu pri Celju po raznih podili. Korporal Ponjevič Murat jc hotel proti 12. uri po noči zapustiti pod, na katerem jo prenočeval. Ko je lezel na tla, jc tako nesrečno padel na ročico nekega spodaj stoječega voza, cla si je polomil več reber. Spraviti so ga morali v celjsko vojaško bolnišnico. — P o-ii urejeni p e t k r o n s k i nov c i. Te dni se je potepal po Gabcrju pri Celju nek delavskemu stanu pripadajoč mož, kateri je navedel svoje ime Vid Gračner. Prišel jc v trgovino Franca Vengušta in hotel tam menjati petkron-ski novec. Vcngušt pa je denar takoj spoznal kot ponarejen in se jc branil izplačati. Nato sc je mož poclal k branjev-ki Marjeti Hočnik ter tam zmenjal denar. Najbrže je neznanec član kakšne družbe ponarejevalcev denarja. Falzifi-kat je napravljen iz čina in svinca ter lažji od pravega petki'onskcga novca. Neznancu se. jc posrečilo, šc predno so ga orožniki izsledili, pobegniti.
š Mariborske novice. I m e n o v a -n j u v mariborski kadetnic i. Dne 18. avgusta t. 1. bo imenovanih 21 gojencev mariborske kadetnice praporščakom, mecl temi štirje Slovenci, in sicer gg.: Dragotin Kocmut iz Št,. Jurja ob Ščavnici k c. kr. domobranskemu pcšpolku št. 37 v Dubrovnik; Anton Ko-kalj in Josip Kos iz Ljubljane k c. kr. lovskemu bataljonu št. 7 v Kanal in g. Kari Marčič iz Litije k c. kr. domobranskemu pcšpolku št. 8 v Prago. — Porotno sodišče v Mariboru. Za tretjo porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču je za predsednika porotnega sodišča poklican dvorni svetnik in predstojnik okrožnega sodišča v Mariboru Ljudevit Perko, kot namestniki pa deželnosodni nadsvetniki dr. Franc Voušck, dr. Jos. Fraidl in Anton Morocutti. — Z r a k o p 1 o v n i poleti v M a r i h o r u so se vršili na praznik, 15. t. m., zjutraj. Pri poletili jo bilo navzočega mnogo mariborskega in drugega občinstva. — Tepež med delavci. V Mcliskem vrhu uri Mari-
boru je nastal v neki gostilni med delavci prepir in tepež, pri katerem je Jakob Vogrin zidarskega pomočnika M. Lukasa po celem životu zrezal z nožem tako, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Napad. Peter Jagečič, krojaški pomočnik v Mariboru, je šel v nedeljo zvečer po cesti v Pobrežju domov. Med potjo ga jo nek neznan fant baje kar brez vzroka napadel in ga z nožem zabodel v roko. Jagečič je moi'al v bolnišnici iskati pomoči. — Afera K o h 1 b e r g e r. Kakor smo svoječasno poročali, so orožniki aretirali Antona Kohlbergerja, posestnika v Kamniški grabi, njegovo ženo, njegovo rejenko Ano Kovač, ljubimko domobranskega vojaka Franca Rožiča, s katerim jo imela več nezakonskih otrok, ter hlapca Vertiča, ker so bili. osumljeni, cla so zastrupili omenjenega vojaka. Preiskava pa ni mogla dognati, cla bi bili. osumljeni posredni ali neposredni krivci ter so bili te dni vsi izpuščeni iz zaporov. Osumljenci so se izgovarjali, da je Rožič zavžival že prej strup z namenom, da bi se znebil vojaške službe, kar je najbrže tucli tokrat storil. — Uboj. V eni zadnjih noči je nastal v Pobrežju pri Mariboru med hlapci posestnika Jožefa Nendla in posestnice Marije Hefer tepež. Hlapec zadnje imenovane posestnice, Šober, je v temi počakal na hlapce Nendla, ko so ti prišli od večerje, ter je začel neusmiljeno z ročico udrihati po njih, posebno po glavi Jožefa Frangeža, kateremu jc prebil na glavi črepinjo in se jc ta nezavesten zgrudil na tla. Tudi dva druga hlapca sta dobila več ali manj poškodb. Šolo orožniki iz Studenccv, katere so hitro poklicali na pomoč, so naredili mir. Jožefa Frangeža so prepeljali v bolnišnico, kjer je čez nekaj časa pozneje umrl, ne da bi bil prišel k zavesti. Zločinca so odgnali v zapor.
š Požar. V Runčah pri Ormožu je zgorelo posestniku Janezu Kumerju dvoje kletarskili poslopij in skedenj. Zgorelo je tudi veliko sena, slame in desek. Škoda jc velika ter le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano.
š Iz šolske službe. Na petrazredni ljudski šoli na Črešnjevcu (drugi plačilni razred) jc razpisano učno mesto. Prošnje do i5. septembra na krajni šolski svet. t
šNevaren berač. Celje. Orožnik Ri-tonja je tc dni na Savi pri Celju zasačil pri beračenju berača Križaneca, ki je znan kot zelo usiljiv, nadležen in nasilen človek. Ko je orožnik od njega zahteval, da naj se izkaže, ni hotel ničesar izpovedati in se je vrgel na tla, se delal gluhonemega in le s težavo so ga morali spraviti dalje. Ko ga je orožnik gnal proti mestu, je takoj pozabil, da je gluhonem. Začel je orožnika obkla-.dati s psovkami ter skušal uteči. Nameraval je orožnika udariti s palico in ko mu jo je poslednji izvil iz rok, je pobral na cesti kamen in ga hotel vreči v orožnika. Ko mu tudi to ni nič poma-. galo, se je vrgel na tla v blato in se začel valjati po njem v veliko veselje in smeh pričujočih. S pomočjo drugih so ga potem spravili k okrožni sodniji v mesto.
š Otrok utonil. Št. Peter v Savinjski dolini. Poscstnica Frančiška Kožuh je šla te dni delat na polje. Doma je pustila svojega triletnega sinčka in 2-ietno hčerko Marijo. Komaj je odšla od doma, je že lezla za njo Marija. Otrok jc šel za materjo po brvi čez potok, padel v vodo in utonil. Učitelj Petrak je potegnil mrtvega otroka iz vode.
š K slučaju Farendla v Gradcu. Proti kavciji 30.000 kron so izpustili iz zapora Farcndlovega poslovodjo Franca Binderja in Farendlovega sina Franca. Za Franca Farendlo je kavcija 20 tisoč kron, za poslovodjo Binderja pa 10.000 kron.
š Nesreča. V tovarni v Loki pri Zidanem mostu jc prišel delavec Mihael Hernavs z levo roko v žago. Prste mu je skoro popolnoma zmečkalo in odžagalo.
š Zaprli so v Gradcu zaradi raznih tatvin 241 et n o deklo Frančiško Golob.
š Iz Trbovelj so. jo preselil občinski zdravnik g. dr. Branko Žižek kot okr. zdravnik v Idrijo. Mesto občinskega zdravnika v Trbovljah je razpisano Prošnje je vložiti do 11. septembra t. i š Samoumor. Vojnik. Obesil se .1* hlapec gostilničarja Vengušta na Lc-bečni. Pred nekaj leti pa je umrla na-gle smrti vsled preobilo zavžitega zganja dekla istega gospodarja.
š Ubfl se je v Vitanju 151etni Anion Horvat, p. d. Planšekov. Sel je > gozd in ni hotel počakati stare,išege brata, cla bi bil prišel za njim. Polja je sam voz stelje. Voz pa se jo prevrni, na njega ter ga tako stisnil, cla jc bil nt mestu mrtev.
š Smrtna kosa. Umrl je v Gaberčnl pri Sv. Križu tik Slatine posestnik Mat t in Drofcnik. — V Petrovčali jc umrli
posestnica Neža Aristovnik. — V St. Jurju ob Taboru je umrla hčerka vrle Markošekove hiše, Marica. -— Na Vranskem je umrl posestnik Gregor Karo, star 82 let. — V Gradcu je umrl profesor v pokoju Alojz Kovačič, star (57 let. —• V Rogatcu je umrla žena rudniškega ravnatelja Elizabeta Pogatschnig v 68. letu starosti.
š Poročil se je v Solčavi g. Anton Krolnik, c. kr. poštar v Šmarju, z gdč. Pavlino Germel, c. kr. poštno aspiran-tinjo v Radmirju, iz vrle rodbine Štur-move v Solčavi.
š Nečloveška mati. Iz Teharja pri Celju. V nekem grmu blizu Teharja so našli dve popolnoma onemogli deklici, ki sta bili skoro do kože posušeni in imeli na sebi že čisto raztrgano obleko. Spoznali so ju kot hčerki kočarice Jožefe Volšek iz Vrhov pri Teharjih. Otroka sta pravila, da sta pobegnila od domače hiše, ker je mati ž njima zelo surovo ravnala. Pravila sta, da ju jc mati dostikrat tako pretepala, da jima je tekla kri iz ust in nosa. Dostikrat je rabila mati za tepež tudi poleno. Razven tega pa jima mati dostikrat tudi ni dala nič za jesti. Otroka, ki sta bila žc od 3. t. m. od doma, sta rekla, da raje umr-jeta, kakor pa da bi se morala vrniti domov. Nečloveško mater so naznanili orožnikom.
Koroške novice.
k Poizkusna mobilizacija ob koroški tneji. V ziljski dolini je bil za poizkušnjo mobiliziran 1. bataljon 4. domobranskega polka. Vaje se je udeležila delno tudi mejna straža in orožniki. Mobilizaciji je sledila dvadnevna vaja ob meji, ki sta jo nadzorovala nadvojvoda Friderik, zborni poveljnik baron Leithner in več višjih častnikov. Nadvojvoda Friderik se 26. t. m. še enkrat pripelje v Mauthen, da nadzira kot višji poveljnik deželno brambo.
Primorske vesli.
p Za župana v šempasu jc izvoljen g. Josip Hvala.
p Radi protinaravne nenravnosti
ko v Vel. Dolu na Krasu aretirali dne 14. t. m. SOletnega Alojzija Rebulo, ki je znan poliajač in že izgnan iz več občin. Zapeljal je tudi tri fante, ki so tudi aretirani.
p Slovenci ponesrečeni na Nemškem.
Goriški »Novi Čas« poroča, da je v Bo-chumu ponesrečilo tudi devet Slovencev.
Sokolske slovnosi m Bledu.
Bled, 17. avgusta 1912.
Pretekli četrtek se je vršil tu sokolski zlet. Sokoli so bili usiljeni gostje, to so lahko na Bledu videli pri vsakem koraku. V celi občini ni bilo deset zastav. Jako smešen vtisek je napravil pred slavnostjo »Slovenski Narod«, ki je blejski politični sokolski zlet primerjal z vsesokolsko slavnostjo v Pragi. Taki slovenski sokoli, ki so n. pr. zadnjič prevzv. knezoškofa, ko se je peljal skozi Trebnje, pozdravili s svoje slavnosti z divjim rjovenjem in psovkami, so pač zelo oddaljeni od tega, da bi se vpoštevali kot nestrankarska telovadna organizacija. Zato so Blcjci sokolski zlet odločno odklanjali in Sokole sprejeli kot neljube goste. V tem tiči velika blamaža za Sokole, ki je pa pošteno zaslužena.
Sprejem so napravili pred »Blejskim Domom« ter so s tem računali na to, da jih tu mora pozdraviti blejski župan. Občinski odbor pa je na vabilo, naj Sokole pozdravi občina po svojem županu, sklenil, da preide preko te točke na dnevni red. Bila pa je tudi precejšnja predrznost vabiti, naj občinski odbor pozdravlja one, ki so pri občinskih volitvah bili v prvih vrstah tiste grde liberalne agitacije, ki sc je proti poštenim možem borila z vsemi sredstvi. Prav je torej bilo, da so preoblečeni liberalni agitatorji pri pozdravu namesto občinskega odbora videli kot znak
f>ropadajoče svoje stvari dolgočasnega po-itičnega penzijonista dr. Ferjančiča in še par takih zastarelih kapacitet. Sokolov jc bilo v sprevodu vsled široke razdelitve čet videti precej in ker so Tržačani priredili poseben vlak. Z ljubljanskim in tržaškim vlakom pa je prišlo mnogo takega občinstva, ki ob takih prilikah izrabi nizke cene posebnih vlakov. Med Ljubljančani smo tako videli take, ki so takoj na po-
staji pokazali Sokolom lirbet in poleteli sami na otok in v Vintgar, med T r ž a -č a n i je pa toliko oseb ž v r g o 1 c 1 o laško, cla bi poročevalec »Edinosti« imel priliko pisati pikre opazke o Babilonu na sokolskih zletili. Zvonček na blejskem otokti je pel skoro neprestano cel dan... Po jezeru se jc vozilo le malo Sokolov, večinoma Tržačanov, ki so sami kaj krepko veslali. Nekaj ljubljanskih Sokolov je tudi poizkusilo z veslanjem, pa ni šlo, pomagati so jim morali domačini. Telovadba je bila dobro obiskana, kakor bi bila vsaka druga prireditev. Radovednežev je vedno dosti. To pa za Bled nič nc pomenja in ne odvaga onega, kar take priredbe sredi sezone napravijo poznejše škode.
Vrišč je bil celo n o č. Ob pol 3. uri zjutraj je še godba delala ne-m i r. Kake koristi ima tak šunder za zdravilišče in moderno letovišče, to se pokaže šele pozneje. Povsod na svetu se v modernih letoviščih v sezoni ogibljejo takega šundra, tudi drugi Slovani pazijo na to, da svojih letovišč v sezoni s takimi priredbami ne oškodujejo, celo iz nemških letovišč se o takih priredbah v sezoni ne čuje — slovenski liberalec je, ki mora vedno pokazati, da je najbolj omejen na svetu.
novice.
| Katoliška mladeniška organizacija.
Francoska katoliška telovadna društva so imela svoj shod v Vannesu. Shoda se je udeležilo do 6000 mladeničev. Prav kakor pri nas, so bili tudi na Francoskem katoličani prisiljeni, da so ustanovili svoja telovadna društva proti liberalnim. Kakor poročajo francoski listi, je bil omenjeni shod veličastna manifestacija vernega francoskega naroda. Lepo uspelega shoda se jc udeležilo tudi nekoliko škofov. — Tudi v Alzaciji in Lotaringiju so mnogoštevilna društva katoliških telovadcev. — Nemški katoliški listi delajo veliko propagando za razširjenje katoliških telovadnih društev preko vse Nemčije. — Res da stopa v Slovencih že lepa armada za orlovskim praporom, ali še bolj morajo delati na to, da sc organizacija Orla razširi do zadnje gorske vasice. In hoc signo vinces!
+ Sankcij oniran dežalnozborski sklep. Cesar je sankcijoniral v seji kranjskega deželnega zbora dne 25. januarja 1912 sprejeti sklep, cla se davčna občina Scla pri Šumbregu v političnem okraja Novo mesto izločijo iz kra-javne občine Dobrniče z vasjo Babino goro, ki pripada davčni občini Knežja vas ter konstituirajo kot samostojna občina Scla.
-'-Sokoli in naše ljudstvo. Liberalni listi in nekateri solzislavi se še vedno ne morejo pomiriti zavoljo stališča našega lista, ki ga je zavzel glede izleta Sokola na Blecl. Mi enkrat za vselej in vsem javno povemo, cla smo proti vsakemu sokolskemu izletu, pa ne morda iz tistega vzroka, iz katerega je naš dopisnik z Bleda odsvetoval izlet v naša letovišča, ampak iz našega načelnega stališča. Slovenski Sokoli so na Slovenskem agitatorji in razna-šalci liberalne misli in liberalno politike, naj so že v uniformi ali brez nje. Izleti sokolov niso ničesar drugega kakor agitacija za liberalno stranko, katero hočejo potom sokolstva zopet med ljudstvom do kredita pripraviti. Vsi liberalci niso Sokoli, to je pa gotovo, cla so vsi Sokoli liberalci. Svoje dni so spremljali liberalne politike po shodili in so tam pomagali slovensko ljudstvo napadati. In zadnji zaupni shod liberalne stranke je proglasil .Sokola za naravnost najvažnejšo organizacijo liberalne stranke. Vprašajte samo naše ljudi na deželi, ti vam boelo že povedali, kaj so Sokoli. Kjer je kakšna demonstracija proti našim, organizacijam, tam so povsod Sokoli zraven. Pri »nas nastopajo Sokoli vedno kot neka »protiklerikalna« bojna četa in v so-kolskcm imenu sc bore proti načelom S. L. S. Pa ne samo to. Sokoli so naravnost proticerkvoiia organizacija. Sokoli sami so naglašali ob priliki izleta v Kamnik, da ji1 namen Sokola »razcerkv en j en j c « našega naroda. Dokler bodo slali slovenski Sokoli na teh načelih, si bomo šteli v dolžnost, tako organizacijo in njene izlete pobijati. Kaj pa naša vlada, naši ministri, blejski Čehi in nazadnje tudi dr. Rybaf o
Sokolih sodijo, je za nas čisto postranska stvar, za nas jc merodajno to, za kar so se Sokoli sami proglasili in za kar jih naše ljudstvo ima. To so naša načela in teh so bomo vedno držali, dokler bomo še možje in pristaši S. L. S. Tista korajža, liberalna ošabnost in »sclineid«, s katerimi hočejo Sokoli naše ljudstvo deloma očarati, deloma pa v kozji rog ugnati, pa na naše katoliško ljudstvo nc bo prav nič vplivalo. V boju s sokolstvom smo osnovali v par letih krasno miadeniško organizacijo, Orla, ki prepleta že celo našo domovino, v njem sc goji tudi načelna iz-obraza, z njim je naše slovensko ljudstvo že tako zrastlo, cla sc napihnjenim besedam raznih sokolskih starost, ki sanjajo o nekakih »zmagah« slovenskega sokolstva na naših tleh, le iz srca smejemo. Ti različni sokolski poizkusi so sa nas lo vzpodbuda, da bomo gibanje Orla še bolj pospeševali in ga res v zadnji hribovski vasici v življenje poklicali. Le naj bo boj, v boju smo trpeli, v boju zmagali, v boju bomo napredovali!	varuj, da bi kdaj boj med nami ponehal! Poznamo liberalno taktiko. Kakor s Ciril-Metodovo družbo, tako hočejo zdaj s pomočjo Sokola pod narodno krinko poizkusiti, ne bi sc dal liberalizem zopet kako vtihotapiti. Ampak mi stojimo vedno na. straži, vsak tak poskus, naj bo v tem ali onem imenu, bomo takoj odbili in javnost alarmirali. Kdor jo proti nam, naj se še tako hinavsko pretvarja, ta no sme od naše strani računati na nič drugega kakor na brezobziren boj. To si naj Sokoli zapomn i j o.
—	Nova neodvisna cerk-jv m. d ameriškimi Slovenci. Po poročilu »Amerikanskega Slovenca«, št. 35, snuje bivši župnik v Podkraju, znani Jakob Kalan novo neodvisno cerkev. Jakob Kalan je bil do zadnje Velike noči župnik v Poclkraju. Ker se jc pa onclot-no ljudstvo zaradi njegovih liberalnih načel in drugih duhovnika nečastnih afer škandaliziralo, je bil primoran knezoškofijski ordinarijat vmes poseči. Jakob Kalan je prišel na ta način v spor s cerkveno oblastjo; namesto da bi poslušal glas cerkvene oblasti in bi še nadalje ostal v Podkraju, jc kar enkrat, zapustil župnijo in šel v Ameriko. Tam ga je slovenska duhovščina zelo gostoljubno sprejela in mu pomagala do župnije med Slovenci v \Vaukega-liu. Toda tekom nekaj mesecev je prišel zopet v spor s čikaškim nadškofom, ki se je končal tako. da jc prišel na Kalanovo mesto drug župnik, Kalan pa bil suspendiran. Kljub temu Kalan mašuje, pridiguje in zakramente deli; seveda po večini njegova cerkvena opravila neveljavna. Iz župnišča ga je morala iztirati policija. Ker je pa dol Slovencev z njim potegnil, je nastal v župniji cel razkol. Kalan misli sedaj osnovati novo neodvisno cerkev. Seveda je on sam iz katoliške cerkve, izključen in vsi tisti, ki se udeležujejo njegovih spletk in prejemajo zakramente po njegovih rokah. Prej tako edino in v slogi živečo faro je Kalan popolnoma zmešal in zapeljal v razkol. Kaj bo nadalje iz tega nastalo, se seveda nc vc. Kalan jc baje stopil v pogajanja z nekim neodvisnim škofom v Scrantonu zaradi ustanovitve nove faro in nove cerkve. Na dnu cclc zadeve pa leži — ženska.
—	I2premen1.be v finančni službi..
Novoimenovani davčni upravitelj Raj-ko Levstek je dodeljen kot uradni predstojnik davčnemu uradu v Kranjski gori in novoimenovani davčni ofi-cial Ivan Tomcc kot, kontrolor k davčnemu uradu v Ilirski Bistrici. — Prestavljeni so: Fin. tajnik Karel Bihlmeier od davčnega referata v Kranju k finančnemu ravnateljstvu in finančni komisar dr. Robert Eržen od davčnega referata v Novem mestu kot davčni referent k okrajnemu glavarstvu v Kranj; davčna oficiala Jožef Rotter iz 11. Bistrice k davčnemu referatu pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani in Karel Bezeg iz Kranjske, gore kot kontrolor v Cerknico; davčni asistent Viktor Damjan od davčnega referata okrajnoga glavarstva v Ljubljani k davčnemu uradu za mesto Ljubljano; davčni upravitelj Ignacij Perhavc iz Metlike v davčni administraciji v Ljubljani in davčni asistent Lovro Novak od ljubljansko davčno
administracije k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Radovljici; evidenčna geometra I. razreda Ivan Pire iz Litije v Črnomelj in Franc Omerzu iz Črnomlja v Litijo. — Višji davčni upravitelj Ivan Buchta v Kočevju je stalno vpokojen.
—	Oder se podrl. V Tomačevem pri stavbi Markonove hiše je bil oder tako slabo napravljen, da se je med tem, ko je nesla Uršula Mihelič v škafčku ometo, pod njo podrl. Padla je na tla in si pri padcu zlomila levo nogo.
—	Po nedolžnem jo je izkupil. V Za-kojici, občina Cerkno, so se v neki gostilni fantje med sabo stepli. Med to rabuko je prišel tudi 16letni deček France Brelih v gostilno po tobak. Med tem ga je pa nekdo po levem očesu udaril in mu prizadejal težko poškodbo. Moral je v tukajšnji bolnici pomoči iskati,
—	Umrl je 16. t. m. na Selu pri Mirni Anton Golob st., večletni ključar na Žunovcu, podružnici v Št. Rupertu. Vrlemu možu blag spomin!
—	Nov poštni urad. Dne 20, avgusta 1912 se otvori na Lazah pri Rudolfovem, politični okraj Rudolfovo, nov poštni urad z uradnim imenom »Laze pri Rudolfovem«, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem služboval kakor nabiralnica pošlno-hranilničnega urada. Ta novi poštni urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno enkratni, enovprežni poštni vožnji med Toplicami in Lazami pri Rudolfovem.
—	Izgubila se je na dan Velikega Šmarna na Bledu velika črna torba za akte, v kateri so trgovski spisi, blagajniški ključi, poštnohranilnični čeki in dr. Poštenemu vrnilcu dobra nagrada. Odda ali pošlje naj sc č. župnemu uradu na Bledu.
—■• Zdravljenje z grozdjem se jc ravnokar pričelo v morskem kopališču Baški na istrskem otoku Krk. Več v današnjem oglasu.
—	Deček utonil. Zakonska Franc in Marija Oblak v Puštalu sta s svojimi tremi otroci po vrtu pobirala sadje. Medtem je pa smuknil štiriletni sinček Bernard k potoku Poljanska Sora, ki je komaj 25 korakov oddaljena. Fant se je zvrnil iz višine dveh metrov v potok, v katerem je bilo komaj pol metra vode, ter je utonil. Zdravnik je našel, da je imel deček eno levo rebro zlomljeno in na levi strani glave rano z oteklino. Kakor se je dognalo, jc zadobil deček te poškodbe pri padcu.
—	Semenj za ječmen. Dne 22. avgusta 1912 bo v Miškovcu semenj za ječmen. Izpisek iz sejmskega poslovnega reda je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Umrl je v Zagrebu Dragotin Butter-weck, bivši vojaški sodnik in tajnik kralj, stola sedmorice v pokoju.
—	Lovsko vodstvo grofa Attemsa v Lučah daje s tem na znanje, da se bode od 26. do 30. avgusta t. 1. na sledečih solčavskih kakor lučkih planinah izvrševal lov na divje koze (Gamse): Bela, Konj, Deska, Korošica, Baba, Dedec, Ojstrica, Velki vrh, Dleskovec, Polšek. — P. n. hribolazci se s tem prosijo, da med zgoraj omenjenim časom opustijo obisk zgoraj navedenih planin. — Lovsko vodstvo grofa Attemsa, Luče, dne 15. avgusta 1912.
•— Razmere železniških nadomestilih čuvajev. Razmere železniških nadomestnih čuvajev so, kakor izvemo iz proge Jesenice — Ljubljana, skrajno žalostno. Zadnja regulacija plač se j (i posebno za nadomestne čuvaje zelo slabo obnesla. Delati morajo 18 ur, plače pa dobe za to 2 Iv 10 vin.! Toliko zasluži prožni delavec v desetih urah. Zraven tega pa mora nadomestni čuvaj še delati na progi, travo odstranjevati, tračnice v dobrem stanju ohranjevati in si službeno obleko sam kupovati. Da pa to sijajno službo doseže, mora, kandidat z dobrim uspehom posebno skušnjo napraviti. Ali ni za c. kr. državno železniško upravo sramota, da svoje uslužbence tako plačuje, kakor bi jih slabše noben privatni podjetnik. Če zaspiš en vlak, kar pri lBurnem delu ni noben čudež, te čaka globa 2 —(5 K. Prezreti se ne sme, da mora čuvajski substitut velikokrat po 2 uri daleč v službo hoditi, kar pozimi ni šala. Če substitut v mescu vse silite
napravi, zasluži torej celili
kron.
Koliko jc lo, posebno če ima človek družino, si lahko vsakdo sam predstavlja, ni za živeti in ne za umreti. Zdaj bi le šc radi vedeli, ali jo povsod tako vpeljano, ali lc pod sekcijo Ljub-
Brezuspešno ga pode,
,,Jelena" varuha Schichtovih mil. Kar 30 let obstoji in tako ponosno naoreduie. mora biti dobro.
t
ljana I.? Ali je to g. nadinženir sam odredil ali na nalog direkcije? Zakaj sc je nadalje toliko delavcev škartira-lo? Zakaj se dopusta ne dovoli? Obračamo se tem potom do g. državnih poslancev S. I.. S., da se o teh razmerah informirajo in store pri železniški upravi tozadevne korake, da se nam ila saj tisto nazaj, kar smo prej imeli!
Telefonska in brzojavna poročila.
VISOKO CESARSKO PRIZNANJE.
Dunaj, 17. avgusta. Podelitev zlatega runa in osebne čestitke cesarjeve na zunanjega ministra grofa Berch-tholda dokazujejo, tla je bilo njegovo posredovanje med velesilami na ureditev razmer na Balkanu jako na mestu in politični akt prve vrste.
113. SMRTNA ŽRTEV NESREČE V BOCHUMSKEM RUDOKOPU.
Bochum, 17. avgusta. Umrl je zopet cn ponesrečeni rudar. Nesreča v rudniku Lothringcn je dozdaj zahtevala 113 smrtnih žrtev.
UMOR ALI UBOJ.
Trst, 17. avgusta. Neki Ermencgildo Macus jc zabodel včeraj 22letncga dclavca Viktorja Jamnika, da jc kmalu izdihnil. Nato jc brat umorjenega napadel Macusa in ga opasno ranil.
SAMOUMOR V TRSTU.
Trst, 17. avgusta. Tu sc jc zastrupila zasebna uradnica Valerija Kovačič.
UPOR V RUSKI MORNARICI.
Petrograd, 17. avgusta. V ruski mornarici se je začelo nevarno gibanje. V Ivronstadtu je uvedla vlada obsedno stanje. Poveljnik mornarice v Črnem morju admiral Eberhard je odstavljen, ker ni imel o tem gibanju nobene slutnje.
POTRES V TURČIJI.
Carigrad, 17. avgusta. Zadnji potres je razdjal tudi otok Imbros. Potres je bil tako močan, da so vse vasi na otoku do tal porušene.
AFERA ROSENTHAL.
New York, 17. avgusta. Umor lastnika igralnice Roscnthala, ki ga ima newyorška policija na vesti, pride dne o. decembra pred sodišče. Oblast je zaprla IS nedovoljenih javnih hiš. Več tisoč deklet je brez strehe.
VELIKA DEDščlNA.
New-York, 17. avgusta. Umorjeni lastnik igralnice, Herman Roscnthal, jc zapustil 14 milijonov dolarjev. Podedovali bodo njegovo premoženje štirje sorodniki. Knjigovez Ljudevit Rosenthal, ki sc nahaja v ubožnici v Munchcn-Gladbachu, podeduje četrtino.
RUSKA KORUPCIJA.
Varšava, 17. avgusta. V blagajni ruskega konzistorija v Vilni jc zasledila ruska oblast velik primanjkljaj, ki znaša 150.000 rubljev.
IZNAJDITELJ VOLAPuKA UMRL.
Konstanca, 17. avgusta. V Konstanci ie umrl iznajditelj volapuka, prelat Martin Schlcver, star 81 let.
Ljufilianske novice.
lj Cesarjev rojstni dan. Povodom jutrišnjega cesarjevega rojstnega dneva se vrši danes ob 8. uri zvečer mirozov godbe boscnsko-hercegoskega polka št. 2, godbe pešpolka št. 27 in godbe 17. pešpolka. Odkorakale bodo godbe iz domobranske vojašnice po Poljanski cesti, Komenskijevi idici, Sodnijski ulici. Dunajski cesti, Franc Jožefovi cesli, Bleiweisovi cesti, Rimski cesti, Valvazorjevem trgu, Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Frančiškanskem mostu, Stritarjevi ulici, Pred Škofijo preko Vodnikovega in cesarja Jožefovega trga po Streliški ulici, Kuhnovi cesti nazaj v vojašnico. Godba bo igrala po eno skladbo pred poslopjem deželne vlade, pred stanovanjem šlacijskega. poveljnika (Blei-vveisova cesta 4), pred deželnim dvorcem, pred rolovžem in pred škofijsko palačo. — Zjutraj bodo vojaki z ljubljanskega gradu s topovi ob pol 6. uri ustrelili 24 strelov ter bodo godbe igrale po mestu budnico. Ob pol 8. uri zjutraj bo bral vojni kurat g. Maračič mašo na prostem na tivolskem igrišču. Vojaštvo bo pod poveljstvom polkovnika Karola Webra, poveljnika 27. pešpolka, čakalo ob 7. uri 15 minut prihoda ekscelence divizijonarja podmaršala Kusmaneka, ki sc bo po ogledu čet podal k šotoru, v katerem sc bo brala maša. Med mašo bodo oddale pehotne čete tri generaldecharge, medtem ko bosta na Gradu postavljena vojaška topova oddala po vsaki generaldechargi 8 strelov. Po maši bodo pred divizijonarjem Kusmanekom de-lilirale sledeče čete: 27. pcškolk, 2. bosan-sko-hercegovski pešpolk, pehotni bataljon št. 1/17, 3/47, 1/87, lovski bataljon št. 21, artiljerijski polk št. 7 in 8 in huzarski polk št. 6. Po končani vojaški paradi se vrši v stolnici slovesna sv. maša, ki se je udeleže višji častniki in uradniki. Ob neugodnem
vremenu odpade maša na prostem in se vrši ob 8. uri sv. maša v šentpeterski cerkvi, ki sc jc udeleže vsi častniki in vojaški uradniki garni/.ije in došlih zunanjih čet. — Ob 1. uri popoldne imajo častniki v hotelu >• Union« slavnostni diner, pri katerem bo igrala godba 27. pešpolka. Po toastu na cesarja, ki ga govori podmaršal Kusmanek, bodo oddali topovi na Gradu 24 strelov.
lj Vodstvo ljubljanske državne policije se poveri vladnemu svetniku g. Antonu Mahkovcu iz Trsta. Tako poročajo z Dunaja.
lj Šcntpetersko prosvetno društvo v Ljubljani se udeleži blagoslovljenja novega > Društvenega doma« v Črnučah v nedeljo, 25. avgusta, z zastavo. Odhod z državnega kolodvora v Šiški ob 7. uri 27 minut zjutraj. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj V proslavo cesarjevega rojstnega dne priredi ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva v nedeljo, dne 18. avgusta, ob 8. uri zvečer v hotelu Union« velik vojaški koncert, spojen s šampanjskim srečkanjem. Vstopnina 1 K.
Ij Glavni dobitek efektne loterije »Slovenske Straže« je razstavljen v izložbi -Prve kranjske mizarske zadruge« (I. Černe, tapetnik) na Dunajski cesti v Ljubljani; na kar opozarjamo slavno občinstvo.
lj Salezijanskemu oratoriju jc povodom zleta na Žalostno goro na Vnebovzetje stavbinska družba, ki poglobujc Ljubljanico, dala brezplačno svoj parnik na razpolago. Plovbo je vodil osebno lju-beznjivi gospod nadinženir Kari Denecke.
lj Musica saera v stolnici. Jutri v nedeljo (cesarjev rojstni dan) se bo pri veliki sv. maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa in hon. B. M. V. Op. 47., zl. Maks Filke. Gradual Benedictus cs Domine«, zl. Ani. Focrster. Pri ofertoriju: >Domine, salvum fac Imperatorem nostrum« in Te Deum. Op. 125., zl. Ant. Gruber.
lj Ogenj v sušilnici. Sinoči se jc unela v Zupančičevi prekajilnici na Poljanski cesti št. 61 mesnina, kar so domači še pravočasno opazili in z naglico ogenj pogasili. Zupančič ima škode okoii 400 K in je bil zavarovan.
lj Prijet agent. Policija jc aretova-la 'dSletnega agenta Ivana Rapuša, kateri je jemal naročila za povečanje slik; denar, ki so ga mu stranke dale, je porabil, slik pa ni naročil. Izročili so ga sodišču.
lj Mož v kiklji. Ko je danes ponoči stražnik vršil na Poljanski cesti svojo službo, je naletel na neko žensko, ki se jc tako sumljivo vedla, da jo je ustavil in vprašal, kdo je. Ustavljenka jc začela jokati ii praviti, da gre iskat svojega moža. Ker je bilo vse nekako sumljivo, jo je stražnik prijel strožje; nato mu je priznala, da ni ženska, marveč moški in sicer ubegli 351etni prisilje-nec Jožef Lackner iz Koroškega, ki je včeraj zjutraj pobegnil od tlela v Stopanji vasi, ukradel žensko obleko in podnevu prespal v Golovcu, ponoči prišel pa v mesto. »Žensko« je policija oddala nazaj v hišo pokore.
lj Da n? bode vznemirjanja, ponovno opozarjamo občinstvo, da se bode jutri povodom cesarjevega rojstnega streljalo zjutraj ob pol 6. uri, popoldne ob 1. uri, zvečer ob 8.
Dobro razložil.
Učitelj: »Tonček, zakaj pa pravimo vedno le materini jezik?«
Tonček: Zato, ker oče le malokrat pride do besede.'
KORAK GROFA BERCHTOLDA.
VISOKO ODLIKOVANJE NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Cesar jc podelil v včerajšnji avdienci zunanjemu ministru grofu Berchtoldu red zlatega runa. Vladar je pristavil, da ministra zato tako odlikuje, ker odobrava njegovo politiko na Orientu. Avdienca je trajala od tri četrt na 11. uro dopoldne do 1. popoldne. Berchtold je vladarju obširno poročal o krvavih dogodkih v Kočani in o bombnem napadu na c. kr. avstrijski ppšl-rii urad v Solunu. Dejal je, da mora takih dogodkov biti koncc, ker sedanji položaj lahko povzroči vojsko. Kiderlen-NVachter pozdravlja simpatično posredovanje Av-stro-Ogrske, stališče zavzame čez nekaj dni. Berolinsko časopisje sodi, da hoče grof Berchtold resno mir na Balkanu. Giornale d'Italia« tudi Berchtoldov nastop simpatično pozdravlja in upa, da ni izključeno, da dobe vodstvo v Turčiji pametnejši ljudje, kakor so bili tisti, ki so dozdaj Turčijo vodili. Ruski poslanik v Berolinu o posredovanju Avstro-Ogrskc še ni oficielno obveščen, a je izjavil, da'iniciative avstro-ogrske vlade Rusija ne bo nezaupljivo sprejela, kakor to trde francoski listi, ki izjavljajo, da si hoče Avstro-Ogrska pridobili istočasno hvaležnost krščanskih balkanskih držav in obenem omejili ruski vpliv na Balkanu.
ČEŠKA DEŽELNA POSLANKA GOSPA KUNETICKA NAMERAVA ODSTOPITI.
V ženskih čeških društvih se trdi, da namerava novoizvoljena češka poslanka, pisateljica Kuneticka odstopili, ker jo mla-
dočešRi listi napadajo zaradi njenega govora na shodu narodnih socialistov.
Društva.
— Kat. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Litiji vabi k Slomškovi slavnosti, združeni s proslavo petletnice svoje ustanovitve ter obletnice otvoritve »Društvenega doma«. Vrši sc slavnost dne 25. avgusta t. 1. na vrtu ob »Društvenem domu«, v slučaju slabega vremena pa v društvenih prostorih. Dopoldne bo po sv. maši s cerkvenim govorom obhod vseh društev v »Društveni dom«, kjer bo slavnostni nagovor. Popoldne se vrši po slovesnih lita-nijah ob pol 2. uri veselica s petjem, tarn-buranjem, šaljivimi prizori, deklamacijami, govorom, orodno telovadbo domačih Orlov in srečolovom. Za postrežbo in prodajo različnih predmetov v korist »Društvenemu domu« in »Slovenski Straži« bo vsestransko poskrbljeno. Petje in tamburanje vodi organist g. Rus, cerkveni govor govori g. Krhne. Vstopnina znaša 30 vinarjev. Predprodaja vstopnic pri g. E. Dočar v Šmartnem. Veselica obeta biti vsekako domača in živahna, obenem pa vsa prireditev poučna. Zalo vabimo vsa vrla sosedna društva, vse okoličane in požrtvovalne domačine, da si privoščijo nekaj ur prijetnega in poštenega razvedrila.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 17. avgusta 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	lOvtO
Pšenica za april 1913.....u-85
Rž za oktober 1912.....9 51
Oves za oktober 1912 . . . .	<)<)1
Koruza za avgust 1912 ....	9 49
Koruza za maj 1913.....761
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
I Stanje iTompe-i	!a"ŠI
c. Cas ojia- , baro- I ratura	■.■,„, • ,. . {Z
«; zovauja | metra i po	vetrovi Nebo
t v mm j Celziju i	j = w >
16| 9. zveč. | 739.2 j 16-7 sL zali. jasno I
megla ! 0 0 del. obl.!
7. zjutr. j 40 5 11-5 lirezvetr. 2. pop. 38-6 23-5 sl. vzh.
Srednja včerajšnja temp. 16-6<\ norm. 188".
in modno blago za n°spodc In nospe priporoča izv.hiša
Prokop Skorkovsky In sin
v Humpolcu na ČcSkcra.
Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotovlti gospod, obleke.
Kdor še ne ve,
brzopanlnl kotel za živinsko krmo,
kako velike vrednosti je za vsakega, Ki ima živino,
temu pošlje
,,Slovenska Straža" v Ljubljani podučili popis takih kotlov popolnoma zastonj.	2502
hiša
Lično izdelana
z velikim vrtom v Št. Peterskem predmestju v Ljubljani se pod zelo ugodnimi denarnimi pogoji proda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja ul. 10. Telefon 155.

Za volneno in = flanelasto blago
ni nobenega tinejiega in tlstej-šega pralnega sredstva kaktr
Sunllom milo
Skrčenje in skodranie volne je Izključeno pri vporabi Sunlight mila.
Dvojni kos po 30h in osmo-koten kos pa 16 h.
Emil Kramer, cand. jmis, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov protužno vest, da je Vsemogočni po dolgem trpljenju poklical k Sebi, danes ob 1 uri zjutraj njegovo preljubljcuo mater, gospo	2579
Ivano Kramer, roj. Lenarčič
vdovo ravnatelja kem. presUuševališča
Pogreb nepozabne rajnke -c vrši v ponedeljek, dne 10. avgusta ob 10. uri dopoldne na pokopališču v St. Vidu nad Ljubljano.
V Ljubljani, 17. avgusta 1912.
2575 Proda se prav po ceni lepa • v	s rf v
z nekaj zemljišča, blizu papirnice v Vevčah. — Več pove Val. Peterca v Vevčah "28, p. Dev. Mar. Polje.
Na hrano in stanovanje se sprejme
Naslov pove uprava pod štev. »2562*.
_2562_
Hiša s sadnim vrtom
se proda za 10.500 K, in sicer je treba izplačati takoj le 2.800 K. Natančneje se izve iz prijaznosti na Kongresnem trgu št. 6 spodaj na dvorišču ali v Rožni dolini št. 154, cesta V pri Ljublj. 2341
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago,! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	~ 15!)
j siv.....■' c iii 1..^s
S3CS
¥ Fran fabec
zdravnik no Vrhniki
ordinira
v hiši
„Kmetske posojilnice
a<s=

Pozor!
tiSkA riRriKi tiSi 01 ti&lBSi
Gostilničarji in drugi!
Prodalo se bode dražbenim potoni posestvo g. Josipa Boštjan-čiču ti7. avgusta ob pol 10. uri dopoldne, obstoječe iz hiše št. 29, Kolodvorska ulica v Ljubljani. Nahaja se v njej že dolgo vrsto let dobro IdoCa gostilna; parcela za stavbo nasproti justične palače,
več njiv in (ravnikov.
2574 4
Pismo iz Monakoveoo.
»Tako daleč smo že prišli,« si bo morda mislil kakšen komodnež, ki za »Slovenca« ne stori drugega, kakor da ga vsak dan zjutraj bere, ko bo videl, da že »vandrovci« v »Slovenca« pišejo, A ravno »vandrovci« vidimo po svetu marsikako znamenitost, o kateri se onim, ki so doma, nc sanja. — Tako je te dni neki Prus, ki je letos potoval skozi Kranjsko, razlagal v našem društvu strmečim poslušalcem, da jc videl na Kranjskem mesto konj krave vprežene pri vozu. Včasih je videl tudi konja zraven, največkrat pa ste bili obe živali kravi. Prašali so mene, če je to res, in ko sem jim pritrdil in omenil, da taka krava vse drugače vozi, kot pa bavarski konji, so bili vsi euega mnenja, da srno Kranjci prebrisani in praktični ljudje.
Pa tudi jaz sem tu že opazil par posebnosti, ki kažejo, da nazadnje tudi Bavarci kakšno uganejo. V sedanjih vročih pasjih dnevih nosijo velike slamnike ne samo plemenite dame, ampak tudi konji. Zanimivo je videti težke bavarske konje, kadar v opoldanskem času vozijo cestne škropilnice. Na vrhu glave imajo navaden širo-kokrajen slamnik tako, da jim ušesa skozi gledajo, kakor lepi krivci. To jc gotovo pametna ideja.
Druga znamenitost jc pa važna za ljubljanske kuharice. Tu v Monako-vem se kuharice s kolesi vozijo na trg po zelenjavo. V eni roki drže torbico s korenjem, z drugo pa balancirajo. To je gotovo tudi praktično, ker s kolesom lahko več prijateljic med potjo obišče in ima več časa za razne po-menkc.
Ono nedeljo sem se napotil na bavarsko obrtno razstavo. Med potjo sem našel znanca krojača, ki je prišel sem samo ?ato, da napravi pettedenski tečaj za krojače. Plačal je 120 mark, da se bo naučil obleko urezavati in kar je še drugih krojaških umetnosti. Meni se sicer dozdeva, da se taki tečaji tudi v Ljubljani vršijo in bi se ga tam lahko brezplačno udeležil. A vse drugače se sliši, ako reče mojster svojim učencem in pomočnikom: Kaj boste vi, jaz
sem sc učil na Dunaju ali v Monako- I
vem.« To nas vleče v tujino! Vesel, da sem našel tovariša, sem ga spravil seboj na razstavo.
Na gričku nad »Terezijinim« travnikom« blizu glavnega kolodvora je več nalašč za razstave prirejenih velikih poslopij. Okoli in okoli stojijo veliki mlaji z bavarskimi zastavami. Pri vhodu pa čuvata dva velika leva. Koj, ko sva prišla s prijateljem v park, so naju obsule ljubeznive gospodične, vabeče naju, da si kupiva srečke za tombolo. Ta tombola je namreč prirejena v večjem obsegu in znaša deset glavnih dobitkov po 3000 mark. Ker pa naju nemške marke niso nič preveč tiščale v žepih, sva take ponudbo kar moč vljudno odklanjala. Kupila sva si spored današnjega dne in sva premišlje-vala, kam bi jo najprej udarila, da bi šlo po vrsti. Takrat jc pa prikorakala skozi park nepregledna vrsta čilih telovadcev. Bilo jih je 7000, in so šli ravno na telovadišče, ki je bilo lepo opremljeno na nasprotni strani. Mene kot starega kranjskega Orla je ta reč seveda zanimala; zato sva jo užgala za njimi. Ta dan je bil namreč takozvani »Luitpoldov dan«. Med drugimi slav-nostmi je bila na sporedu tudi javna telovadba monakovskih srednješolcev.
Na telovadišču je bilo zbranega že na tisoče občinstva, ko sva prišla tja. Telovadci so po priprostem rajalnem pohodu obstali v oseminštiridesetih zastopili in pričele so se proste vaje. Najprej so vsako vajo napravili ob štetju poveljnika, ki je stal na visoki tribuni, potem so jih pa z godbo ponovili. Vaje so bile tako priprosto sestavljene, da si bolj priprostih misliti ne morem, vendar nisem opazil nobene prave spretnosti. Telovadba na orodju je bila boljša. Na drogu in konju so nekateri res mojstri. Disciplina tem ljudem ni posebno znana. Sploh se mi je vsa stvar zdela bolj diletantovska in sem še ^anes mnenja, da, če hočeš videti lep'"telovaden nastop, ti ni zato treba ravno v Monakovo hoditi.
Koj za telovadiščem je vhod v glavno razstavno poslopje. Pred nama je bila velikanska dvorana, vsa v dragocenih zavesah in z bavarskimi na-
rodnimi znaki razkošno dekorirana.
Od stropov visijo veliki različni lestenci. na zadnji steni pa je slika »Bavari-je«. Ob straneh dvorane in v sobah okoli nje so razstavljeni izdelki domačih obrtnikov. Vse je razstavljeno v lepih skupinah in v kar moč prikuplji-vi obliki. Tovarna za gasiln oorodje je na primer razstavila celo vas v plamenu, kjer se vidi gasilce pri rešilnem delu. Drugod je zopet cela kapela opremljena z raznimi umetnimi cerkvenimi paramenti. Pri šivalnih in pisalnih strojih kažejo gospodične svojo umetnost. Pred nama je bila delavnica za slamnike, tiskarne, delavnice za ščeti (krtače), delavnica cukra, rešet itd. Seveda ni manjkalo v teh delavnicah na polici tistih značilnih vrčkov s pivom.
Ko sem gledal na tisoče razstavljenih predmetov, sem se prepričal, da je industrija in mala obrt na Bavarskem zelo razvita. Zdi se mi, da Bavarcem ni potreba nobene stvari iz tujih dežel uvažati. Najbolj so na razstavi sicer zastopani monakovski obrtniki, a tudi na deželi se izdelujejo krasni predmeti. Tako sem opazil zlasti lepa cerkvena rezbarska dela iz Oborainergaua na Zg. Bavarskem. Iz razstave se točno lahko spozna, s čim se ljudstvo v tem ali onem kraju peča.
Kako jo tukaj razvita obrt, je zlasti razvidno iz dejstva, da so ne samo večje, ampak tudi manjše delavnice opremljene s stroji, na katerih sc dela z električnim obratom. Iz vzornih delavnic na razstavi, pa tudi sicer v mestu sem izpoznal, da se da eloktrika uspešno porabiti tudi v manjših delavnicah. Tu sem spoznal, kako velikega gospodarskega pomena jc akcija kranjskega deželnega odbora, ki varuje deželi njene sile iu skuša dati domačim obrtnikom priliko k podjetnosti. To je edina pot, ki vodi do napredka obrti na Kranjskem!
Ta razstava je bogata šola za vsakega obrtnika. Šla sva skozi pet paviljonov. Ogledala sva si mlekarske stroje, glasbila, jermenarske izdelke, lino pohištvo in slednjič prišla v zadnji oddelek, kjer so razstavljeni avtomobili, letalni stroji in razni rešilni vozovi. Tu
,1e stal tudi velikanski sod, ki izgleda kakor gora in drži 3000 litrov. Naročila ga je tukajšnja »Levova pivovarna« v tukajšnji sodarski tovarni. Aviatik, šofer in gasilec ima tu cel dan dosti ogledovati. Midva s krojačem pa sva bila že omamljena od vsega in sva jo krenila v park. To vam je življenje! Dva. trije koncerti so bili tam, vmes pa so nastopali razni komiki in pevci. Naju pa je zanimala deska z napisom, da so tam-le vzorne delavske hišice. In res je stala malo naprej, skupina ličnih lesenih hišic s popolno opravo. Ogledava si prostore v hišah. Majhne hišice so tako vzorno in praktično urejene, da sc delavec-lastnik take hiše lahko imenuje gospod. In vendar je zgrajena jako priprosto, a ličnost in udobnost, zlasti pa nizka cena, s katero sc taka hiša lahko postavi, mora zainteresirati vsakega delavca, da si to ogleda natančno. Razstavljeni so tudi razni načrti za delavske hišice.
Malo naprej pa je mojo pozornost nase obrnilo veliko poslopje, iz katerega sem čul škripanje strojev in kovaška kladiva. Tu jc zopet po vrsti urejenih osem mehaničnih delavnic. V eni so ključavničarji zbijali umetno ograje, v drugi se je izgotavljalo obuvalo, v tretji pa so stroji delali nastavke za cigare. Na eni strani je bil velik valjar močnega popirja, na drugi so pa nastavki izgotovljeni ven leteli. V eni uri se jih tako izdela gotovo nekaj tisoč. Pri drugem stroju so se delale kuverte, tam zraven pa popirnate vrečice. — drugi delavnici delajo lonce in porcelan. Postavljena je velika peč, kjer se ta roba suši in ne vem kaj še. V eni delavnici so steklarji delali steklenice, v drugi so bili pletarji lepih košar in posode, v tretji zopet umetni rezbarji. Celo lepo rumene krofe in drugo pecivo je delal eden v posebnem oddelku, da pokaže svoje najnovejše priprave radovednim kuharicam.
Tema jc že bila, ko sva jo udarila proti domu. Po glavah jc nama šumelo in pod vtisom tega kar sva videla, sva se zavedala, kako malo še znava in da se treba učiti.
»V a n d r o v e c.«
na obrazu in na rokah odstranjuje v petih minutah
zajamf. neškodljiv, gotov uspeli. Škatlja za K-t-— zadostuje. Razpošilja strogo diskretno
milil
Meč dijakov
se sprejme na hrano in stanovanje	Strogo nadzorstvo. Naslov pove uprava ..Slovenca". -J400
ii hiša z vrtom
blizu postaje elektr. cestne železnice z 2 sobama, kuhinjo, hlevom, šupo za vozove in šupo pripravno za tesarsko obrt se takoj proda ali da v najem. Več so izve na Dolenjski cesti 48.
MAffkrii Motorji na surovo olje IvlUtUl Ja* m z močnim pritiskom MU—»M od 10. do ion M P Obratni stroški i—l'/j vinarja na uro za konjsko silo. 1
Ležeči ali stoječi motorji na benGin, ===== petrolin ali bencol ==r
od I —60 H P, kakor tudi lokomoblll od 2--20 H P. Obratni stroSkl 5-6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, III., Paulusgasse 3. - BudapeSta VI., V4cl-U6rut 37,
Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki ia obiski odjemalcev zastonj.
Ako rabite trpežno ..luksus", lahko-dirkalno ali službeno kolo, potem Izberite brez premisleka le Pucli-kolo, do da^ics neprekosljivo, zanesljivo, trpežno, fino in elegantno.
Cenik brezplačno in g« fie^ani , - ...	Cenik brezplačno in
poštnine prosto. rl a VUUtSllf Ljubljana. poštnine prosto.
Edino zastopstvo originalnih Puch-koies za celo Kranjsko. ..lastna delavnica za popravila"
deln. dr. v Mladi Boleslavi. SVETOVMR ZNRMKR. 1407
IjSeljše kolo sveta«
BM— i iim« tjMMHMiaraaaaata
AVTOMOBILI
LRURIN & KLEMEMT
Model 1912
1715
S«
—" alkalična kislina
— i... ■ i. .......i. -- ,i
najbollla dijeiicna in osoelupo pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih Ka-farih, obhtnih i" mehurmh boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
pedpiraino sredsfoo
pri karlovovarijsketn in drugih kopellŠKIh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: GiesslsSalsi S&nerbronn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj In franko.
V LJubljani sc dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku In Andrej Sarabonu. Ljubljana. 3907
t £
Senifna ponudba!
m^i. Trgovec in posestnik, star 26 let, v lepem. j\jj večjem kraju Ciorenjskc, sc želi seznaniti fjg, radi pomanjkanja znanja z gospico poštene krščanske hiše, staro ne čez 28 let, veščo gospodinjstva in ki ima premoženja od ■s£\ 16.000 do 20.000 K- - Samo resne po-v^. nudbe s sliko naj sc pošljejo pod št. 1450 HijF do konca avgusta na upravo „Slovcnca." Tajnost zajamčena! :-: Slika sc vrne!
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prei J. C. *!ayer
Centrala na Dnnaju. - Ustanovljena 1864. -30 podružnic, llogal marijfn trg - So. Petra cesta. Delniški kapital In rsserve 5Z.000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-k.orent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	3999
Ustmcna in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno široko spndnjočih transakcijah
Najkulantncjše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. —brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja-
vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilne knjižice dne 31. julija 1912. K 75,210.101'—
Trgovini s kolesi i posameznimi deli.
cfina $orec
JdjuSljana samo cfflarije cTerezije cesfa 14
pri „cffooem svetu"
HaJbolSIe piieiinratike
2084
Edino slovensko narodno podjetje!
Iruženi čevljarji v Ljubljani
-—1—	Wolfova
priporočajo za poletno sezono svojo
bogate zalogu obnDal
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. — Specialisti za nepremoCEJios she In turlstiitiske Cegije. — Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravi la. — Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike!
V Celovcu, Velikovška testa št. 5
Podpisani voditeljici »Hotela Trabesinger" se vljudno priporočata vsem vele-cenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa osta-neo v Celovcu.
V	hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno jiristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljižče poleg senčnatega vrta. V hotela Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo.
V	poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarlce! Ustavljajte so samo v edino slovenski gostilni
„Holel Trabesinger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici hotela
2117
Lojztka In Pepca Leon.
Imam še veliko zalogo igborne goriške rebule kakor tudi drugih zajamčeno pristnih naravnih vin,
Večjim odjemalcem znissine cene.
SaiTBO 0 lifli ® ® z t)rzoParn^i Francoske družbe. Edina naj-
• •	krajša vožnja čez
Veljavni vozni listek ali šifkarto za vse razrede francoske linije, dobiš edino le pri
Eii« Smartia
3519 oblastveno potrjena pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta IS
nasproti gostilne «Pri Figovcu».
——brzoparniki """"""""'""
«La Provence», «La Savoie>, «La Lorraine>, «La Touraine», <Rochambeau», <Le Čikago>.
Vozni listek (Sdiifkarte) iz Amerike in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja
voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih in romarskih vlakov.
===== Vsa pojasnila istotam radovoljno in brezplačno. =============
2398
Spodnia Siš&a m.
h /\ $ % •• • $	••	dvornih tvrdk: SJosen-
40 klavirjev m harmonijev ^
hatner, Gzapka in 3<oritgel (anter. harm.), vseh vrst glasbenega orodja, stran in muzikallj
ima v vatikanski izbiri jJ
izključno in edinole Ji» ,£>t8ZlllK, e. kr. zaprisež. strokovnjak	o««
in učitelj „9lasb. JY£atice"	Ijaiia,
JCongresni trg št. (5 (,Zvezda', nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakupom event. falzifi-katov ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri meni vsakdo na -j t "l/1 prvovrsten inštrument gori obroke po ^/v, imenovanih slovitih tvrdk z resnično 10 letno garancijo. iKdor si izposodi pri meni klavir, postane tudi lastnik istega do-čim je dosegla najemščina višino kupnine I 3"akih ugodnosti št doslej ne nudi nobena tvrdka. Zamenjava najugodnejša. Uglaševan:e in popravila točno in ceno.	106S
zpss službe.
■ ■
9 Gospodinje!

Hrvatsko pevsko društvo „Davor" v Brodu n/S. razpisuje a tem službo
Pozor!
m a»
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
■
H
K
348
600 —
550 — 600 —
H
99 99
99 95
U!
it
ni rastlinska margarina.
se izdeluje iz najčistejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
ni umeten, nego najčistejši naravni izdelek.
odnosno učitelja glasbe in petja.
S tem mestom so združene te dolžnosti in dohodki:
a)	v gotovini:
Za podučevanje v pevskem društvu „Davor"
Za orgljanje v župni cerkvi
Podpora mesta Broda
Skupaj K 1750"—
b)	v naturalijah:
Za orgljanje v frančiškanski cerkvi stanovanje v samostanu, ki obstoji iz S sob, kuhinje in pritiklin. Stanovanje ima poseben uhod in je vredno K 400.
Poleg tega so tudi drugi dohodki za privatna podučevanja na gosli in klavirji itd. Prošnje s prilogami naj se dostavijo na: Predsedništvo Hrvat. pjev. diuštvi „Davor" u Brodu n/S.
najpozneje do 1. septembra 1912.
V Brodu n/S., dne 1. avgusta 1912.
„0auEr" o Brada n/S.
it je	0 j cenejši od navadnega presnega masla in
ztt wW /0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
___________	S?** a
je resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej hvallsano.
Izdelovanje
8 Sit®	BS&JBfil je varovano s
gjUnUHUM stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinjai
t
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
59
Dobiva se povsod.
pražgnfe
fcsilianjB	1771
maslen kruh
KUNI" MARGARINE
Poizkušnje gratis in franko.
Zdraž^ne tvornice sa margarino in plesno maslu, Ostajaj Ai¥H
lllllllinilBBIRHliniOlBHIHIM
m m
H
Krasna, mirna lega z velikimi nasadi in z lepimi igrišči. Milo, južno podnebje. Velikanska nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in kopelmi.
Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov. Za sedaj bodo gojenci obiskovali c. kr. veliko gimnazijo v Gorici; vendar pa je upati, da kmalu začne interna gimnazija z javno pravico.
Poštena, stanu primerna vzgoja.
Prospekti in natančnejša pojasnila se dobe pri
ravnateljstvu knežjega in nadškof, konvikta v gorici.
24fi0