nus »okefc . daily e*e*Pk SetseAjei "gund«/« m* Hobdsjs. * PROSVETA __ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdalški in uprsvniiki prostori: M57 S. LswndaU Ave. Offic« of Publication: 2667 South Lswndslt À vs. Telephon«, Rockwall 4904 «Ml -TIABX3DX. lista i« 96.00 iMt—t», ^gg J^^TTSr CHICAGO, ILL., TOREK, 21. JULUA (JULY 21 j., 1936. Subscription |S.OO Yearly STEV.—NUMBER 143 ivilna vojna objela vso špansko republiko Aeesptaaas for wailing at appelai rata of pottage provided ißr in saction 1108, Act of Oct. 8, 1017, authorised on Juna 14, IMS. Il II I I I I liMBMW———MSB Španska reakcija se je dvignila z orožjem proti levičsrski vladi, katera je izraz večine ljud-itvs. Fašistični vojaški poveljniki so najeli barbarske Maročane in prostovoljske tujezem-ske pustolovce kot avantgardo za uničenje ljudske vlade in republike Kitajski general si je prisvojil srebro Domače vesti Obisk Chicago. — Mi«« Ro.se Kozlev-čar iz Kansas Cityja, Mo„ je te dni obiskala gl. urad SNPJ in u-redništvo Prosvete. Miss Kozlev- Zatiranje ppozkije LEMKE JE TUDI GR- V nacijski Nemčiji MEL PRI T0WN- SEND0VC1H Poostren je določb kazenskega zakonika. Gdansk v nevarnosti Norci vladajo v Washington^ je dejal kandidat Madrid, 20. jul. — Današnje rfeidno poročilo se glasi, da je Tlida gospodar položaja v Špa-liji. Cei tisoč upornih vojaških tnikov je bilo aretiranih. Več ^ 300 vstaaev je bilo ubitih v bojih v Maroku in v obmejnem tu U Lineji nasproti Gi-braltarja. Fašisti v Barceloni «o ipitulirali. Madrid. 20. jul.-^ivilna vtft-i je izbruhnila v soboto v špan-;em Maroku v sevterni A#iki k včeraj razširila na neka-ra mesta na južnem obrežju panije. Istočasno je prišla obo-oiena vojaška vstaja na Kairskih otokih. Klika političnih monarhističnih generalov, ki je ohranila še iz časov kralja Jfonza in katero je vlada ljud-fronte po volilni zmagi v idnjem februarju prestavila v Ranjene kolonije, je na čelu te «volte. Ta klika je pridobila na >jo stran divje maroške čete t pomočjo tujske legije se je »lastila glavnih postojank v iroku. Vataški voditelji, katerih po-ivar je vsekakor bivši letalski i iz časov reakcije Francisco bnco, upajo na pomoč civilnih vojaških fašistov po vsej Spa-(ji. Njihov namen je strmoglavi levičarsko vlado, katero je jodstvo izvolilo v zadnjem feb-larju z veliko večino, vpeljati ptično diktaturo in popolno-uniciti vse marksistične in *r»lne stranke. Fašistične čete, ki so v soboto ■pirale nekatere glavne postopke v Maroku, so včeraj udrle \ iuž"0 obrežje Španije preko int Ceuti s |)ozivom na voia- * popadke, naj se jim pridru-Jo Garnizije v Cadizu in Al-icirasu so se menda odzvale, «liko uKpoha lx)do fašisti imeli ostalih provincah in mestih »nske republike, je še veliko Ptsšanje. Vlada je v soboto poslala lo-J» vojaško letalsko enoto v A-nko'k> je bombardirala iz zra-vstaške iioatojanke. Mnogo ubitih in ranjenih, toda gnčno število ni znano. M«dhd, 20. jul—Španska fa-¡7"* v«taja v Maroku je ime-dv» rezultata. Prvi je bil. da «**mjer Santiago Cesarea Mal ostavko in pred-«publike Azana je po- * «srtineza Harrija. ki je bil J ta* začasni predsednik a» i rpublike. n»J «e»tavi ml;;:1:Barrio * K-kaj ur Je vrnil mandat, Jp Azana poveril sestavo ' J^eju Giralu, ki je (Azanovem) ka-r mornarice. Gi-novo vlado ve-H « lanov, mi-PS dal gene- " '"^u. kateri |Bf> CIRKUŠKA TAKTIKA Cleveland, O., 20. jul.—Kon-gresnik William Lemke, pnedaed- Nankingske čete vkorakale v Kanton Šanghaj, 20. jul. — Sedaj, ko vse kaže, da se je kantonska révolta proti vladi osrednje Kitajske izjalovila, se je pričela divja gonja za srebrom, ki predstavlja milijone dolarjev. Kantonska napoved vojne Japonski, preteča civilna vojna in vsa druga politična vprašanja so bila pozabljena. Bankirji, militaristične in civilne avtoritete v Kantonu iščejo zalogo srebra v vsoti $30,000,-000. Poročilo se glasi, da je general Cen Ci-tang pograbil zalogo «rebra z namenom, da financira vojno proti Japonski in nan-kingški vladi. Včeraj je general izginil in z njim je izginilo tudi srebro. Vest iz Nankinga se glasi, da je vložil »rebro v vsoti sto milijonov kitajskih dolarjev v tujezemskih bankah. Druga poročila govore, da so se v vodah ob obrežju juine Kitajske pojavile angleške ladje, ki pa «o nosile japonsko zastavo. Te naj bi transportirale generalovo »rebro v kakšno nevtralno pristanišče, odkoder bi bilo potem poslano v Združene države in prodano. Nankingška vlada je sedaj poslala svoje finančne veščake v Kanton v upanju, da bodo odkrili, kje se nahaja zaloga srebra. General Ci-tang se je včeraj vkrcal na topničarko in pobegnil proti Hongkongu. Šanghaj, 20. jul. — Japonska časopisna agentura Domei je objavila vest, da so nankingške čete vkorakale v Kanton, ki je sedež opozicije proti osrednji vladi. Mesto je bilo mirno, ko no te čete prevzele vzdrževanje reda pod svojo kontrolo. Berlin, 20. jul.—Posebna komisija jurlstov, ki ji je Hitler poveril sestavo * novega kazenskega zakonika, je pravkar končala s svojim delom. Zakonik določa maksimalno kazen dve leti zapora za vsako osebo, ki bi s čar, ki s svojo sestro Mary vodi širjenjem napačnih poročil ka- niški kandidat unijinke stranke, lepotični salon, je bila zadnji te- lila mir, ali sodelovala v proti-! je v svojem govoru pred delegati den na oddihu v Chicagu pri svo- državnem gibanju. Nacijske av- Townsendove penzijske organl-ji prijateljici Ernestini Jug. jtoritete so uverjene, ds bodo zacije napadel Rooseveltovo ad-Slovennki rudar ubit podzemske antinacijske aktivno- miniatracijo, katero je imenoval Taylorville, 111 — Velika pod-!8ti knflÄ,u Mtrte- I v,*do norc*w ln obljubil podporo sutba kamenja v tukajšnjem! Tajna policija je že spletla penzijskemu gibanju, premogovniku Peabody Mine No. mrežo, ki krije tse kotičke tre- Lemke je v govor ao delegat je 9 je dne 14. julija ubila dva ru-|tjega cesarstva. Aretacije so ns hladno sprejeli. Niti dr. Town-darja. Eden teh je bil Ix>uis Pin-«dnevnem redu. Osebe, ki so o- »end, vodja penzijske organlza-tar, star 43 let. Podrobnosti še «umljene protinacijskih aktivno- cije, nI rekel nobene besede v ni«o znane »ti, ao obtolene Izdajstva in po- prilog Lemkeju. Svojim prilta-_ ¡«lane v ječe in koncentracijska Aem je le priporočal, naj agiti-Samomor taborišča r»J° » izvolitev konjrreanikov, Pittsburgh. Pa. — Življenje si i Hitlerjevi agentje niso še od- ki podpirajo penzijako gibanje, je vzel Jože Grilc, star 44 let in kri„ dobro orgÄnjzirÄnn sindikalisti) Jn '-iflrljučili, da vse ' t"opirajo vlado v ci-ivi*vci so bili Ukoj «topijo v general-lK>Vv,d. kjer se pojavi in * pridruži-milici, katera "»publiko in ^^rme. ki so bile zadnjih volitev. r*n»ka mil tu 3 s, na ka-'»nila •traaij Sodišče podprlo jeklarsko družbo Odklonilo je peticijo delavskega razsodiiča Pittsburgh, Ps. — (FP) — Federslno okrožno sodišče je odklonilo peticijo delavskega razsodišča, naj prisili Jones and l4iughlin Steel korporacijo, da bo ponovno uposlila večje število delavcev, katere je vrgla na oesto zaradi unijskih aktivnosti. Svoj odlok je sodišče utemelji lo z izjavo, da se delavsko razsodišče ne sme vmešavati v odno-šaje med delavci In korporacijo, ker ta ni udeležena v meddržavni trgovini. Delavsko razsodišče Je v svoji peticiji poudarilo, da je korpora-cija kršila določi** Wagnerjeve-ga zakona, ko je odpustila delavce zaradi njihovih aktivnosti v Amalgamated Assn. of Iron, Steel and Tin Workers, uniji železarskih in jeklarskih delavcev. najst mesecev z4oora, ker je v pismu, kateregs je naslovil pri-jstelju v Švici, kritiziral nekate-re nacijske voditelje. Profesor na univerzi v Klelu je dobil dva meseca zapora In plačati je moral tisoč mark, ker je pred dijaki zaničljivo govoril o nacijskih avtoritetah. - Neki moški v Heidi, ki je dejal, da nacijski voditelji dobivajo maslo in jajca, čeprav primanjkuje teh živil, je bil obsojen na deset mesecev zapora. banja sa "razdelitev bogastva". Nekoliko aplsvza je izzvala Lem-kejeva izjava, da bo i>odpiral penzijsko gibanje. "Ako bom izvoljen za predsednika, bom podpisal v kongresu sprejeti zakon, če bo ta določal pošteno povračilo starim ljudem, ki so ustvarili bogastvo te dežele," je dejal Lemke. "Zakon socialne zaščite, ki Je bil sprejet v zadnjem zasedanju kongresa, sploh ne nudi laičlte." Lemke Je prečita) .n» f*}^ Bo..- ki »o v razgovorih «r.J.II n«l- "v; tove Md,m'n,'tr"1J* *pr'J" je. HO poHtale irtve n^lj.keg. 11 do1Ç» 'lnf'« 'k h 1. .. i_i__^.¡'¡t* nov. "Obveznice, ki Jih Je izdala terorizma, ki ne trpi opozicije. ^ go y rok||h ¿¡¿^^ Varšava, Poljaka, 20. jul. — bankirjev," je dejal kongresnik. Poljsko časopisje e razkačeno „v|jwlnj dolg y pr,hodnJih zaradi ukrepov nacijske vlade v dv(?h |et|h doMge) V(k)to 40 m|. Gdansku, kater h cilj je zatr je |jjj|rd ^^ jn ^^ flna. opozicije Naclona lstičnl list r|ic|je ^ mor||,e ()dp|A^VMt| ••Gonite" piše da ni treba pell. u d(>^ , obw||t|/. Ijati vojaških čet v Gdansko. m Mooney jevo zaslišanje gre h koncu Zvezno vrhovno sod i ¿če bo imelo zadnjo besedo San Francisco, Cal. — (FP)— Zaslišanje v Mooneyjevi zadevi, ki se je pričelo pred enim letom pred posebnim razsodnikom, ksterega je imenovalo državno vrhovno sodišče, bo kmalu končano. Odrejeno je bilo, ko se je Moon*y obrnil na federalno vrhovno sodišče glede procedure "habeas corpus" in je dobil odgovor, da morajo zadevo prerešetati državna sodi« M a, kakor zahtevajo zakoni Ca-Itfornije. Okrožno sodišče v okraju Ma-rion in apelat.no sodišče sta tc odločili proti Mooneyju, kakor so odvetniki, ki sodelujejo z Mooneyjevim obrambnim odborom, ie prej napovedali. Gotovo je tudi* da bo državno vrhovno sodišče vzdržalo odlok nižjih sodišč in odklonilo apel glede nove obravnave. Ko bodo vse t» formalnosti urejene, bo zadeva ponovno predloiena federalnemu vrhovnemu sodišču, ki bo izreklo končno razsodbo. Zaslišanje Je prineslo na dan nadaljnje dokaze o omreže-nju Mooneyja in Bllllngsa. Izpovedi D. Handa, bivšega policaja, €. M. Fickerta, Mooney-jega prosekutorja in E. Gunhe, Flckertovaga pomočnika, ki so naatopili kot priče, so odkrile več tajnosti, ki so bile skrite Mooneyjevlm odvetnikom vsa dolga leta po obravnavi. Flner-ty, MoorveyJev odvetnik, ima sadaj v rokah dokumentarno evidenco, ds Moona? ni imal nepristranske dbravnave, da Je postal irtsv zarote, ki so jo skovali njegovi sovrainikl. Ti so gs hoteli uničiti kot militsntne-gs delavskega voditelja. Moo-ney in Billing» bosta 22 julija dvajset let v ječi kot žrtvi omre-ženja. Dvajset let Je dolga doba. Eden izmed poročevalcev, ki sledi poteku zaslišanja, )e bil rojen pet mesecev po eksplozl ji bombe v San Franciscu, ki Je ubila deset oseb In so zločin naprtili MooneyJu in Blllingsu. To Je snov za premišljanje, kaj pomeni, čs morata dva človeka sedeti dvajset let v Ječi kot žr tvi omreženja samo radi tega. ker sta bila mititantna delavska voditelja. Naprtili so jima zlo čin, ki ga nista storile, Ju vrgli v Ječo, v kateri sta zapravila svoja mladeniška leta. Zadostovalo bo, če bo Poljska (leveland, ()., 20. Jul.--Corner močno udarila po mizi, toda to «m,th« IHKfpwdaednlk Townsen-storiti danes, ker jutri bo d«v* organizacije Je mora morda že prepozno. Drugo opo-zicionalno časopisje tudi nagla-ša, da je bila Poljska vlada preveč popustljiva proti nacijske-mu Gdansku. Ona mora podvze-ti odločno akcijo, da reši ustavo svobodnega rn<'Hta, ki je v nevarnosti. Ženeva, 20. Jul —Odbor Židov-ske delegacije, kateremu Je bila ¡^„J.nliiti poverjena obramba židovskih pravic v GdaiiNku, Je naslovil spomenica angleškemu zunanjemu ministru Kdenu,, v kateri protestira proti modifikaciji u-stave svobodnegs mesta Gdan-ska. Spomenico je podpisal dr. Stephen Wise iz Nfw Vorka, predsednik židovskega odbora. v svojem govoru po radiu izja vil, da je bila konvencija ts organizacije politični cirkus. Okr-tačil Je tudi župnika Coughllna, ki je na konvenciji napadel Roo. sevelta Hmithova opozicija pro» ti zvezi med Townsendovo organizacijo, Coughlinom In Lemke. jevo unljsko stranko Js rezulti-rala v ultimatu, da mora flmith kot pod predsednik Tonvnsendove organizacije. Uiti* mat, vsebujoč to zahtevo, je bil predložen direktoriju pentijsk«* organizacije, a ga J« odklon i Is, "Cleveland Je imel dve predite« vi zadnji teden — razatavo Ve. likih Jezer In Town*endovo kon-venrljo," Je rekel Smith. Sled- Utopljenec, 20 minut v vodi, oživljen Zdravnik rešil mladega Cikažana IMPERIALISTIČNI MANEVRI PROTI SOVJETSKI UNUI i « Hitler ima najboljšega zaveznika v angleških torijih IGRA MUNICIJSKIH KRALJEV Chicago, 20 Jul.— Welter Ile. g er. atrojnik, "tar 34 let, stanu joč na naslovu 2022 lotno dihanje. Dr. Ros» Je ainočl izjavil, da je Heger v kritičnem stanju, toda Ima priložnost za okrevanje. lani dvignila na milijonov dolarjev vrednosti In novo ležišče morda dvigne rimko produk cijo ne nejvišj« meeto ua svetu. Straaburg ob Renl. — (FP) — Igra evropskih imperialistov proti Sovjetski uniji je odprta in prikrita. direktna in indirektnaa Zadnja leta je stopil na čelo tej igri Hitler in prevzel mesto angleških torijev. To je tudi glavni virok, da torijska vlada vsesko* ti odprto In prikrito sodeluje s njegovim režimom. Hitler je storil prvi korak v «vojem fantastičnem načrtu sa l>odjarmljenje Sovjetske unije, ko je Uvedel remilitarisacljo Po-renja. To je storil i namenom, da ob francoski meji postavi dovolj močan zid utrdb, oh katerem bo lahko preprečil Franciji, da bi šla na pomoč sovjetom v slučaju napada s strani Hltler-levlh kohort. On hoče prosto pot na vshod. In dejstvo, da ts kršitev ver-aajake pogodbe ni čisto nič vznemirila angleške torljake vlade, ki Je odklonila aodelovatl s Francijo v kakšni akciji proti Hitlerje-vem režimu, je popolnoma v soglasju s torijsko sntisovjetsko politiko. V Hitlerju tortjl ne vidi jo sovražnika, marveč aavesnika, katerega smotreno podpirajo. Finančno so ga podprli, da Js pri-šel na krmila In financirajo v veliki meri tudi njegov kmriškl rešim. Slično veljs tudi o francoskih municljsldh in drugih magnetih, ki salagajo Hitlerja s železno rudo, bavksitom In drugimi vojnimi surovinami. 8amo lansko leto Jo Hitler prejel is Francije 16,000,000 ton Žeiesne rude sa svoj oboroževalni program In do-volj bavksita sa 26,000 vojnih aeroplanov. In kakor angleški magnatje, so tudi francoski mu* nicijskl kralji pridno financirali Hitlerja ter mu pomagali na krmilo. OIkiJI so pri tem seveda imeli enake načrte, Dobro Jim je bilo namreč znano, ako se Nemčija co|>ft prične oboroževati, da bodo s tem lahke» ubili doma vso opozicijo proti oliorotevanju, v katerem ho veliki dobički. Iz tega namena so tudi financirali Hitlerja. In treba Je ugotoviti, da se Jim Je to Igra Imenitno posrečila. Samo Anglija bo za novi o-boroševalnl proK<«m potrošila nad eno milijardo dolarjev, kar pomeni, da imajo munlcijaki baroni pred seboj dvojni dobiček: prvič od financiranja Hitlerja In drugič od domače ol>oroAevalne IndiiMtrije. Ti manevri so tako dobro izpadli, da Je opozicija |M*o-ti nadaljnjemu oboroževanju skoraj |>opolrioma Izginila v Franciji, Angliji in CehosJovakl-ji yea, mogoCne municijake kralje ima tudi Cehoslovakija. Se celo delavske mase se mu več ne upirajo, ker vidijo — Hitlerjev dtrsh, Anglija in Francija bi bili vse lo lahko preprečili, če hi bili pred dvema letoma stopili Hitlerju na prid« in mu rekli: Sloj! Nobenega oboroževanja! Tega nista ntorili, ker nI bilo v interesu kapitalističnega razreda Ka-soroZena Nemčija bi prej ali alej pomenila (udi razorožitev Francije In Anglije, pri čemer bi bili udarjeni bankirji In vse vojne industrije, ki mi važen stelier kapitalistu ne piramide, Valed leg« *ta Hitlerju tudi dajali po-tu ho. Toda Hitler Is» moral prej alf slej prenehati z oboroževanjem, ker je delrlo že zastavil za vet desetletij, iz delavatva pa sistematično preta zadnje cente. Kdi-ni večji finančni vir Je katoliška cerkev Znamenja tudi kažejo, da se Imi njegov režim takoj po kon-(l>sjjs ss t. stresu ' -jL^. .. J PIOITIfl Et PROS V THE ENLKiHTENMBJIT CI. AM LO IK LAATMINA SI^VKHSSS BABOONS roUroBNK JKUNOTB mi mmd N.r«*nl».: m IdrvUn» drl«»« (Ima OtUmgmt ba»«*» KMmM. nnhpuIUu «tJ« m totrt total w CktoM« to (W. «t M « «W toi». « Î* » »t¿ tote; m ime-m*»" I * nun for th» Uolu4 SUU» («iMft Ctito«««» •»4 Cvur j K-AowtoJ I» ItoBkw» mm m vtmUtu buàuctei Hfrémm vmum {»nUm. po-rmU. érmmm. pmmmi *d > mm .r«-í» to » «lufaR to i« »ritoAU ao*0»l»« ' __ _ . A4 vert Un.« rmLm un mgr-t»** t UkmmmripU «t tvmmvni-mUmm m4 umoMcIu4 «rtUto» wUI Mt to rvturMd. Other mmmumeripU. mmeU mm rt*rUm. piar». pommm. *U.. will to NtoraW to Maxtor o«lr »»u-n «ccua»!»»!»* by nK illriiiil «imI «tom|w4 NMtov mm «m. kar iM »Uk m I'KOHVKTA SM7-M S*. A»«., ChUmpm, IlllaaU MBMNBB or THK »KOBBATBD PBtSS pa* 138 Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Industrijska unija- --—- , Ze dalj ¿ana doživlja Amerika zelo intere-aantno in zelo važno borbo med dvema mogočnima strujanM organiziranega delavatva. Ta borba je zgdJovinaki mejnik ali "turnpoint" med dvema oblikama delavske «unije. In o rezultatu tega konflikta ne sme biti nobenega dvoma. Stara oblika ameriškega delavskega unionizma, "craft" ali vsaka posamezna stroka zase, se mora umakniti, kajti dokončala je svojo nalogo, na njeno meeto pa mora priti industrijska unija, katera pomen., U vsi delavci ene industrije z masno produkti« spadajo v eno samo unijo. Staro ali "eraftno" obliko unije zastopa ii> zagovarja William Green in z njim vred večina njegovega eksekutivnega odbora Ameriške delavske federacije. Industrijsko obliko unije pa krepko zastopa John L. Lewis s svojim Odborom za industrijski unionlzem, v katerem je danes zastopanih dvanajst velikih industrij- -, skih unij. Težko se je sprijazniti % dejstvom, da je Lewis, ki je bil še pred leti zelo osovražen vodja razbitih ostankov rudarske unije — danes šampion radikalne forme delavskega unionizma in odločen nasprotnik vsega, kar je •tarokopitno v Ameriški delavski federaciji. Lewis, iz delavskega Savla Pavel, iz reakcio-narja naglo ae razvijajoči revolucionar, je v dobrih treh letih dvignil skoro uničeno rudarsko unijo na prvo mesto v Ameriki. On pravi, da se mora za ta čudoviti uspeh zahvaliti Rooscveltu in njegovi Niri. Ampak Lewis ni ostal pri rudarjih. Proklamiral je načelo industrijskega unionizma za vse industrije, organiziral centralo in takoj začel s kampanjami. Lewis danes vodi energično kampanjo za industrijsko unijo jeklarskih delavcev, S temi akcijami je pa prišel v oster konflikt z Gree-nom in njegovimi sta rok opit ne« i. Green bi rad ustavil Lewuta, ali vse zamai). Ves smešen ropot v Greenovctn taboru je priznanje poraza; vsak poskus discipliniranja Lewlsa in njegovih unij bo bumerang, ki najbolj udari Greena samega. Green to dobro ve, zato se obotavlja, težko .se pripravlja in odlaga "kazensko akcijo" od seje do seje. Zdaj se je Greenova opozicija kamoflažirala z nekakšnim "procesom" proti reMnim unijam, a tudi to bo najbrže farsa, katera ima namen, da se zadeva zavleče do konvencije v prihodnjem novembru — in takrut bo pa zares žaro (Kital o. Lewis lahko nastopa samozavestno in brez najmanjše bojazni. Dobro ve, du so razmere na negovl struni. Dobro je zajel situacijo, kakršna je, in se ne ozira na sentiment in tradicije. Masna produkcija, kl se bolj in bolj razširja po vseh industrijah, ni več prikladna za unijo star;* forme; stroj je izenačil delavce in interesi vseh delavcev v taki Industriji zahtevajo, da ao organizirani skupno in da ne ne dele več |>6 strokah, katerih dejanski ni več v industriji z masno produkcijo. Največji odpor industrijski uniji in največjo zaslonklto Gret»nu nudijo še stare stavbne unije. Stavbna ali gradbena štela še niso docela industrializirana in to je glavna ovira. Pri zidanju hiš in drugih stavb so še zidarji, ki |Miklada)o t rokami opeko na opeko, so še tesarji, so ometačl, pleskarji, elektriki, monterji in drugi, ki imajo za vstko teh strok svojo posebno unijo. Vse te unije so zaposlene pri gradnji ene hiše — so druga drugi v napotje. Dn bi se vsi ti grudlteni delavci strnili v eno samo siavbinako unijo. Jim ne pride na mis«l, prav &i prav akrbe njih številni odborniki. ki imajo dobre place — da stavbnim delavcem ne sme priti kaj takega na misel. Pred dvema letoma amo čitali. da se je začela realizirati masna produkcija hiš. Napovedali so, da bo ta Industrija strla hrbtenico krizi. Vsaka večja kriza Je dosle) porodila kakšno novo industrijo. Hiši« bodo product-rali V tovarna^ iz trpežnega materiala in sicer v kosih, ki »e bodo potem hitro sl<*ili in *tav*r ba l»o lahko postavljena v nekaj dneh. Z garažami in nekaterimi drugimi manjšimi poslopij to ž' delajo, toda industrija za hiše na veliko je nek j* obtičala. Nič več ne poročajo o Um MogoCj je vzrok v — kontraktorjih starega kova za atavbna dela. Teh kontraktor-jev, ki so en »»tavno paraziti, kar mrgoli v Ameriki: Knkrat pa to mora priti. Na ta način se razvijajo rarmere ta indu«tri}ako obliko unije, katera je n*ii»g!bna. če hoče med delavci zavladati enakopravnost In prava solidarnost (P«tJ* t aaH»ni.) .-t V eat i iz Bridgeport« Bridgeport. 0.—Delavake raamere v tukajšnjih premogovnikih ao se sem i» tja nekoliko izboljšale. Dela ae od štiri do pet dni na teden. Koliko časa bodo tako wauška policija ni poalušala glaa — svojega gospodarja. S pridruženjem časnikarske unije Ameriški delavski federaciji bo prišlo tudi do ožjega sodelovanja s tiskarskimi in dru gimi unijami. Milwauška postojanka je že podvzela korake aa pridružitev k svetu tiskarskih unij, centralni uniji in državni delavski federaciji. Stav ka traja že od 17. februarja, toda bojeviti časnikarji še niso obupali nad situacijo. Imperialistični manevri proti âovjeUki uniji (Nadaljevanja s i. alranl.) čanju svetovne olimpijade vTge na bogate katoliške blagajne in institucije ter pograbil v vojne namene, kar se bo dado pograbi ti. In kaj potem? Ekspanzija proti vzhodu — proti Rusiji? Vsaj to je v načrtu Hitlerjevega programa. Deloma v ta namen gra di tudi močan fašistični blok v centralni in jugovzhodni Evropi. Prvi člen te antisovjetske aJian-ce je nova pogodba med Nemčijo in Avatrijo, na ostale člene — Ogrsko, Rumunijo in Jugoslavijo — Hitler pa Ae računa. Poljsko ima že tako na svoji strani in do pobotanja lahko pride tudi med njim in Mussolinijem. Zaslugo za ves ta razvoj imajo v veliki meri angleški toriji, katerim Sovjetska unija ni dosti manjši trn v peti kakor Hitlerju. Vsaj proti njej spletkarijo in manevrirajo ves čas njenega obstoja. Ko je Japonska invadirada Mandžurijo, niso proti njej zavzeli nobenega koraka, čeprav o-groža njih imperialiatična interese na Daljnem vzhodu. Mirno so čakali, da proti Japonski nastopi Rusija, toda sovjetski voditelji ae niao dali potegniti in iti v ogenj po kostanj sa angleške impérialiste. Sovjetska unija predvsem želi miru. Torijem bi bilo povsem prav, ako bi se Nemčija zspletls v vojno a aovjeti. V tem slučaju bi prenehala nevarnost, da bi od njih zahtevala svoje bivše kolonije. In ako bi Rusijo premagala s pomočjo Japonske, bi ne bila le zaposlena dolga leta z "aaimila-cijoT sovjetskih narodov, mar-vsč bi prej ali alej prišle tudi v konflikt z Japonsko, kar bi tudi bih) v interesu angleških imperi-aliatov. Slednji gledejo na ves .razvoj z daljšega vidika in pridno kujejo svetovno fronto proti 8ovjetaki uniji. Zlične in sončne kopeli FizialošlM. ušinki~Tračnih^ kopeli .. J s temperaturnimi razlikami razlik? 1 MrMa zračna kopel (do 14 iU)Uifti aniša temperaturo in utrip, ttoSJ •ja in krvni pritisk. Subffl * kakor ni neprijeten. ^^ V hladni zračni kopeli (14 do 9n . . f~kv.nc utrip., diTnje ¡„tem nek.Urlh o^h znttajo, pri T^-o. Krvni »riti* lufe v*inon^»j tend.nco. Poiutek povpr«,10 pr. .iiioi< V mlačni zr*ni kopeli (20 do o^Li uiinek na utrip in dihanje (pod tJL ' mo tudi koino dihanje) razlKeVtet^ ratura in krvni prlti.k se n.giuuTJT KŠl Subjelrtlvni ~ ^ Topla zračna kopel povzroča porast n in telesne temperature, dočim krvni priti dihanje padata. Tudi tu je subjektih tek zelo prijeten. V celoti ae učinek tol™ ne kopeli približuje učinku sončne kopeli Sončno kopel je smatrati za lek. Dvi* trip, dihanja, temperaturo in krvni priti, precejšnji meri in jo je mogoče primerjat najbolj z znojilno kopeljo, ker pospe^ie t potenje. Subjektivni občutek je malo dru čen nego pri zračnih kopelih. Ker »e tele temperatura dviga, jo občutimo spočetka jetno, pozneje pa so možni še drugačni obči posebno *e traja kopel predolgo. Sledijo la glavobol, težko bitje srca, slabosti, nespeto pogoetoma tudi kožne opekline in sončnar Treba.je torej previdnost. V splošnem je fiziološki učinek zračne ko za zdrav organizem zelo ugoden in še naj podoben učinku vodne kopeli. Na prvi ^ je videti, da vpliva utrjevalno. Učinek na bolni organizem pa je lahko Ijiv. V primerih nevrastenije je razlik primeru bolezni Basedowa večinoma uga V primerih arterioskleroze učinkuje zri kopel ugodtao, sončna pa ne. V primerih matizma in trganja v kolkih učinkujeta sot_ ln topla zračna kopel baš s toploto tolsž na bolečine, drugih odločnih učinkov ni žiti. V mnogih primerih se hemoglobin v pomnoži. Dočim razlike med zračno kopeljo v go in v ravnini (seveda mora biti tu zrak i niso posebno velike, učinkuje sonce v go sikieje nego v ravnini. čudež 20. stoletja Nekje v Evropi je prišla na krmilo vlada. Kakor je pri takih priložnostih ie ali manj tjtbtna navada, je tudi tu dobila la precejšnjo veljavo. Med mnogimi velM mi, ki so se morale umakniti novemu siiti je bil tudi guverner narodne banke. Novi guverner ni prišel iz vrst finan kov, kakor je sicer pri tej ustanovi hvalevi na navada; nego ga je nova vlada poklical vrst višjega uradništva, seveda strokovnj v denaratveni politiki. In zdaj se začne Čudo dvajsetega stoli Kandidat je izjavil, da prevzame guven stvo de pod dvema pogojema, obema en tehtnima: 1. da ga vlada v narodno banko samo časno delegira, to je, da ostane ¿e nai državni uradnik, in 2. da obdrži svojo uradniško plačo, ne guvernersko, čeprav je le-ta trikrat ali krat večja od njegovih dosedanjih prej«»l Takšne značaje lahko danes iščemo t pri belem dnevu, v demokracijah in avt« cijah, pa jih bo težko kaj najti. Morda m vrane med Nemci in Angleži, pa med njaki — a drugod? To pot je Francoz. |Labeyrie mu je 1 m«, guvernersko mesto francoske banke gz je posadi) Leon Blum. Pred dvajaetimi leti (Iz Prosvete z dne 21. julija 191*) Domače vsttt.—Silno redka neurj i' dela rojaka in člana SNPJ fr. Vandlingu, Pa. Strela je udarila v* tračnico zunaj premogovnika in stefc» I niei miljo daleč pod zemljo, kjer je K^ kladal premog in ga hudo oM** * "* je odprl Andro Spolar v 20. in erete.-V Ro^kuru- ^ zastavkali radarji in governei-Dimnej« zagrozil z milico—V New YorkuJ« « tih okrog 60,000 krojaških delsfoer 'u obleke z namenom, da družbe unija. Tega niao dosegle in Izpor J« z amago krojače v. t f • Svetih se/^a—Na balkanski cedontji se ja odprla zavezniška zapadni fronti se nsdsijujejo frsncoaki napsdi. Angleški vrhe» ^ mfcršal Haig je poročal t bojiš^ » ^ ži izstreli« 10 milijonov granat o do 19. julija. zmaga z. industriji ^ jo. 1(Art< Pros veta že od tvojega duttrijtki unionise». " it¿ i njegovim industrijski» unija» , é hs in čim hitrejšo amsgo v »on kopitneti. ter končno cijo. ipjlM---------- Vesti s Primorskega COBlSKE ČBESNJE «-■s»® m pomenu m deželo. Iz e.aVoročila posnemamo v „jem nekaj zanimivih po- jnje ki jih imajo v deieli s\«L i>je predvsem na Kra-^ Komna, v spdonjih do-Vipave in Soče, zlaativ o-Gorice ter v Brdih. Pride-^ bil letos zaradi hudih ne-¡n toče pičel in, čeprav ao eene nekoliko višje kakor to kmetje zanj vendarle skupili kakor prejšnja le-V zadnjih letih dohodki od Mdja sploh stalno nazadu- razdobju let 1923 do 1920 inaaal povprečni letni pride-118138 stotov, v času 1929 [UM pa 21,097. Leta 1932 je višek s preko 30,000 j V omenjenih poslednjih 6 ^ je goriški pridelek znašal 3 ,15^ celokupnega pridelka v Jj državi. Večino pridelka so seveda iziti, tako v drugem omenjenem bju letno po 7 do 16 tisoč ov v inozemstvo, 6 do 8 pa [druge pokrajine države. Delo-so ¿režnje tudi konservirali. liveč črešenj so absorbirali ijski in drugi avstrijski trgi. | Cene črešnjam pa so bile leto letom nižje. Tako so kmetje l leta 1929 izkupili za prodanih stotov črešenj okrog 6.7 na lir, 1930 za 18,470 sto-4.8 milijona, 1931 za 19,783 3.1 milijona, 1982 za 29,-[ g to tov 2.7 milijona, 1903 za 148 stotov 2.24 milijona, 1934 i u 22,357 stotov črešenj le še I milijona lir. 12e leta 1932 in 1933 so v Go-priredili dve pokrajinski ■tavi črešenj za pospeševa-te panoge goriškega sadjar-Letošnja razstava je bila Krajinska in je na njej »vilo svoje blago 260 raz-rljalcev iz 7 pokrajin. Naj-razstavljalce so nagradili, iprve nagrade so pripadle se-veleposestnikom, raznim V Krnici na Goriškem je požar upelelil senik Frančiški Cigoj. Škode je 4,000 lir. Strela Je udarilo v električno lokomotivo v trenotku, ko je vozila na goriški kolodvor. Človeških žrtev ni bilo. Vlak je imel 20 minut zamude. Eno leto, en mesec In 100 lir kazni je dobil Srečko Bončina iz Idrije, ker je lovil ribe in se zo-perstavljal gondnemu čuvaju. Trt mesece In 500 lir pogojno je dobil Alojz Zbogar iz Lasen, ker je hranil protipostavno na domu razstrelivo in ga ni prijavil. FenHnand Koejančič iz Gorice je dobil en mesec zapora, ker je prekršil določbe opomina (dlffi-da). [ Strela Je ubila Pavlo Krivec, staro 36 let, iz Pečin pri Sv. Luciji, ko je delala na polju. V J3reatljah (Kojsko) je zgorela hiša posestnici Frančiški Marini (Juretič). Zgorelo je vse elako orodje in 40 q sena. oda znaša 15,000 lir. V Trnovem na trnovski planoti je zgorela hiša Josipini Volk. Škode je za 7,000 lir. V Trstu je prefekt dal zapreti zopet neko slovensko trgovino. Pod motivacijo, da je prodajal kravje meso za volovsko, je moral zapreti svojo mesnico Ivan Konjedič v vi» delo Scoglio 33. Občina Hrenovica, kakor tudi vse njene frakcije, je dobila pred kratkim elektriko. Spet nova obsodba Gorica, junija 1936. — Ni dolgo od tega, ko smo poročali o prihodu nekaterih naših konfini-rancev ie Južne Italije. Čeravno so bili poslani domov samo taki, ki so bili res popolnoma po nedolžnem obsojeni v konfinacijo, ali pa zaradi kakega pravnega prestopka, smo upali, da pridejo tudi ostali. Toda teh ni. Pač pa so na dnevnem redu nove aretacije in te dneve smo se prepričali, da je bil 36 letni Bric Ivo, daleč naokoli poznan in spoštovati posestnik iz Derenberga, poročen in oče štirih otrok, od goriške konfinacijske komisij« obsojen v konfinacijo. 2e nekaj časa je od tega, ko so ga aretirali in poslali v Gorico in tudi sodeč po raznih govoricah smo pričakovali, da bo aretirani poslan v konfinacijo, vendar prepričani, da ni ničesar zakrivil, smo kljub temu upali, da ga izpustijo iz zaporov. Po amnestiji zopet v zapor Trst, julija 1936. — Pri procesu proti takozvanim "slovenskim teroristom", ki se je vršil v Trstu v začetku septembra 1930 in ki je obsodil na smrt z ustre-ljenjem v hrbet štiri mlade slovenske fante, je bil med drugi Strela je ubila v okolici Gorice 24 letnega Viktorja Kožuha. Ko je prišla nevihta, je bil v gozdu, kjer je pobiral drva. Iskal je zavetja pod drevesi in našel smrt. Velike slsvnosti so imeli v Tolminu. Zbralo se je veliko dopola-voriatov od blizu in daleč. Pri raznih patriotičnih manifestacijah so obujali spomin tudi na Danteja, ki je baje hodil po teh krajih. Goriški podprefekt David je obiskal Idrijo in prisostvoval o-tvoritvi kinematografične dvorane sanatorija "Duchessa d'Ao-sta". * Zaradi kršitve zakonov o javni varnosti so bili aretirani 60 letni Anton Gabrovec iz Steverja-na, 2« letni Alojzij Zizaj iz Smartnega pri Kojskem in 32-letni Pavel Sturm iz Podgore. Pri Idriji so našli v prepadu truplo kmeta Petra Mavriča, starega 70 let. Truplo so izvlekli Iz prtpgda z velikimi težavami. U-porabljati so morali vrvi. Menijo, da je padel po nesreči, ko je šel domov. V Cerknem so karabinjerji a-retirali 33 letnega Nikolaja Močnika iz Zakriža, ki bo moral presedeti 4 mesece in plačati 2,000 lir, ker je prešel mejo brez dovoljenja. Aleksandru (Antonu?) Jerebu iz Zakriža je zgorelo 40 q sena, stanovanjska hiša in hlev. Škode je 8,000 lir. Baje je bil ogenj podtaknjen. Stavbi nista bili zavarovan«. • Pet mrtvih pri eksploziji grana- . te v Gorici Gorica, junija 1936. — Zopet se je zgodila v okolici Gorice strašna nesreča, ki je zahtevala kar pet žrtev. Te nesreče z razstrelivom, ki je ostalo še izza časa vojne, so jasna priča bede. Hitro po vojni se je pobiranje vojnega materijala seveda z velikim rizikom izplačalo, ker ga je bilo veliko. Toda sedaj morajo ubogi iskalci« razkopavati teren in neredko se zgodi, da udarijo ravno po granati. V Stari gori pri Gorici so pobirali na ta način vojne ostanke Gustav in Friderik Merliani (Merlan?), oče in sin, stara 48 oz 16 let, stanujoča v ulici Pascoli, 47 letni Ferdinand Josip in 17 letna Josipina Lipušček, stanujoča v ulici Mon-tesanto 47, in 21 letni Gverin Favero. Pri potoku Iškurju ho našli veliko 306 mm granato. Baje zaradi neprevidnosti je prišlo do eksplozije, ki je dobesed. no raztrgala trupla imenovanih. Angel Favero, ki je ob Času eksplozije stal 100 m stran, je bil popolnoma nepoškodovan. Zraven njega pa je bila 14 letna Veronika Lipušček, ki je dobila težko rano na roki od koščka granate. Identificirali so šele tri žrtve. Ostali dve pa je sila eksplozije tako raznesla in raztrgala, da jih ni mogoče dobiti. Oblasti so uvedle preiskavo. Vesti iz Jugoslavije Proteet brezposelnih delavcev v Chicagu Chicago.—Okrog 5000 brezposelnih delavcev je v soboto korakalo iz Union parka po Randolph ulici in Michigan aveniji . U . i ji * j_ i MgnfM. u,ic€» kjer se je vršil na mi obsojen tudi Andrej Manfre- efn ^„j Mhod proti da iz Kobarida, in sieer na 10 let ¡^jitvam javne IKMiiM)rc. Poječe. Na podlagi dveh amnestij, deputacija je obiskala ki sta bili izdani po njegovi ob- JJm W*1 ladjedelnici «o pred bi,i ^rXSrl n "plavili v m.,rie novn M.il,odbl' ** mu J® kaZ®" reducir&U ]>*<> cisterno U jT? ** * Uk° d* ** J J ibrim letom s m«! zopet domov. ^ka angleška petrolejska ,11 lAdJ° «oirradili tudi ves J* vršila italijansko- vojna. Zanjo seveda Pa tudi protinankcije P™* v pofttev. varjmi trgovci. Kampanja ra*'nji m- zmerom najt <«;prai sankcije že Z vidika interesov rev-*"»«'da popolnoma vendar bi ne smela zgolj proti ^ ki so že prej izha- «jWjinu napori. Te dni r"<> intoraindikatnl odbor "blesU spet po-lT 7 trKovcev, ki so od-» P'*^'kršili. Med slovenske-r IW.ič, An-°r K« lM*r, Fer- f;" t* ( «•rknici je te dni u-jaipina '.atajeva no truplo- so k kstere je po-" ' padla v deročo Tr*«ri Ju a hiša pine Vol- Seveda ni bil s tem že prost temveč pod stalnim policijskim nadzorstvom. Pred nekaj dnevi pa so J ga aretirali in gnali v zapore v Gorico. Kaj utegne biti vzrok; njegovi aretaciji, ni nikomur znano. Očitno bo tudi njega doletela enaka usoda, kakor Roma- j na Pahorja, Slavka Bevka iz Cerknega in Ivana Obada iz Sale-ža, ki ao morali po preatani kaz-! ni v konfinacijo. Po sistemu, ki vlada sedaj v Italiji, zlasti pa v Julijaki krajini, pa utegne doleteti Manfredo še hujfta kazen. fttlrje fanje h Crnič so postali sedaj srečni, ker jim je neki Furlani N., vojak v Abesinijir poslal in plačal izkaznice za vstop fašistično strsnko iz abesin-skega mesta Desie. Nsmenll jih je baš Cmičam. Vzroka ne vemo. Italla Redenta ie odprla v Bovcu malo letovišče (Menijo), kjer se bo sončilo okrog 60 otrok mesec dni. Velik potar v Prvačini je uni-> čil 25. junija hlev in gospedsr-"ke priprave Francu fttucinu. Po. leg tega mu je zgorelo še 30 q sena. škoda je precej velika. mestno hišo, kjer je predložila zahteve brezposelnih. Illinois Workers' AMIance je aranžirala to protestno gibanje. Nagla smrt. — V soboto 27. unija zjutraj ao našli ljudje v llški na neki cesti ob plotu negibnega človeka, o katerem so mislili, da si ga je pač preveč privoščil. Toda ko je prišel zdravnik, je ugotovil smrt. Mrtvi je bil dr. Jožko Fon, mestni zdravnik v Ljubljani, star šele 33 let. 2e nekaj časa je toiil, da mu je stalno slabo, ker je imel slabo srce. Usodni večer se je z družbo odpeljal v Šiško v neko gostilno, ko pa so se vračali, je Fon stopil iz avtomobila, češ, da bo Šel rajši peš, ker ga spet obhajajo slabosti. Napravil pa je le nekaj korakov in se ob ograji zgrudil in umrl. Zadela ga je kap. Cankarjeva družba je poleg Koledarja za 1937 izdala nadaljevanje Beerove Zgodovine socialnih bojev, eno Seliškarjevo povest in prevod Winderjevega romanu "Štefka". Winder je če-ško-nemški pisatelj in je za ta svoj roman o služkinji Štefki prejel predlanskim nagrade češkoslovaške države. Frančiškani ioiijo škofa V Zenici v Rosni ima frančiškanski red svoj veliki samostan. Ta samostan ima tudi velike komplekse zemljišča in so frančiškani dolgo vrsto let vodili vse "dušebriiniško delo" v vsej okolici. Frančiškani pa se že od nekdaj ne razumejo prav dobro z ostalimi ustanovami svete cerkve. Povsod tli na tihem nesporazumi jen je med frančiškani in posvetno duhovščino. To je postalo posebno očitno v raamerju zeniških frančiškanov do sarajevskega Škofa. Ta škof je ltaonreč poslal frančiškanom v Zenico konkurenco: u-stanovll je tamkaj župnijo in postavil tja svojegu župnika, ki naj* bi torej frančiškanom prevzel precejšen zaslužek: maše-vanje, pogrebe, krste, poroke itd. A zgodilo se je Še huje: Škof je tej novi Župniji in svojemu župniku izročil proeejšen kos zemljišča, ki je last frančiškanov. To odvoetje zemljišča pa je izbilo sodu dno: frančiškanski samostan je vložil pri posvetnem sodišču tožbo proti sarajevskemu škofu zaradi prilasti-tve tuje posesti. (Po domače se pravi temu nekoliko drugače.) Ta tožba, o kateri so seveda takoj pisali vsi jugoslovanski listi, je škofa silno razjezila. Skof dr. Sarič Je menda prav zaradi tega potoval pred meseci v Rim in se pritožil pri papežu. Tudi je baje tedaj izrazil v Rimu svoje pomisleke proti nekemu zc-niškemu frančiškanu, ki je referent za verstvo v prosvetnem ministrstvu. Toda tožba je bila vložena In trelba se je bilo pripraviti. Iz škofove okolice so spuščali preko listov v javnost izjave, da tisto zemljišče ni last frančiškanov, armpak cerkvena laat, in da torej sme razpolagati z njo papež sam. Tudi je Škuf izjavljal, da gre za cerkven spor, v katerem posvetna sodišča nimajo pravice odločati, Toda frančiškani se niso upognili, niso se dali prestrašiti. Tožbe niso u-makniH, čeprav ao to baje tudi iz Rima zahtevali. Dne 4. julija se je vršila prva razprava pred zeniškim sodiščem. Ofae stranki sta poslali na razpravo svoja dva advoka- ta. Frančiškanski odvetnik je najprej zavrnil škofovo mnenje, da za to zadevo ni pristojno cerkveno sodUče. Odvetnik škofijske pisarne je dokazoval, da je zemljišče v Zenici last cerkve in da torej razpolaga • njo y „A sam gospod rimski papet. Od- stavne avtoritete od- vetnik frančiškanov pa je pred- Mkerija brezposel- ^Ä^V'0 nih t New Jerseyju lagal, da saslLši sodišče več prič, ki naj potrdijo, da js sporno zemljišče last frančiškanska«* samostana, ki edini sme raspo-lagati s tam zemljiičem. S tem naj se tudi ugotovi, da js sarajevski škof semljttte nelegalno odvzel in si ga prisvojil odroma ga Izročil župniku nova teniške fare. Ta predlog js sodišče sprejelo in tako se bo ras» prava nadaljevala 18. avgusta. Proces sam nam kaže, kakšni boji se vrše znotraj cerkvenih ustanov zaradi pozemsklh dobrin, ki so prva atvar, večja od discipline in pokornosti. Gradnja delavski stanovanj v Angliji Slumaki predeli ae naglo umičejo ličnim hišicam govorne za situacijo London. — Tudi Anglija gre zadnja leta akozi večjo ali manjšo krizo, toda te krite nič ne občuti gradbena industrija. V A-meriki je na primer največji zastoj že dolga leta prav v tej in-dutriji. V povojnih letih je Anglija— brez Škotske — preselila eno četrtino svojega prebivalstva v nova stanovanja. Do septembra 1935 je zgradila nič manj ko 2,-804,888 hiš, ki so večinoma dvonadstropna stanovanja za dve in štiri družine. Zadnja leta naj-bolj prenavljajo London, kjer naglo izginjajo notorični londonski sluml. Iagl nili bodo popolnoma v približno desetih letih. Glavni del stanovanjskega programa vodi vlada, ki daje subvencijo občinam ln tudi privatnikom — večinoma posojilnim društvom, ki so globoko v tem blznlsu. Stroške za podira nje alumov nosi Izključno federalna vlada, ki ima široke pravice in moč "kondemnacije" starih hiš in stavbišč. FaktlČno lahko preseli vsako družino in pode. re vsako staro stanovanje. Lastnikom plača le za stavblšče, ne pa za poslopje. Glavni problem v zvezi s tem Trenton, N. J. — (FP) — Dr-lava New Jersey, ki je adoptira-la republikanske metode v zvezi i oskrbo revešev, ko je to breme naprtila okrajnim in mestnim vladam, eksperimentira z m i zorijo, da ugotovi, koliko časa ljudje lahko vsdržijo v stradanju. Tako nsflaŠa poročilo American Assn. of Social Workers. Poročilo bazira na preiskavi, ki jo js ta organizacija vodila v 41 tipičnih okrajih ki mestih v New Jerssyju. Nekateri okraji so reducirali podporo v živilih 50 do 75 odstotkov, odkar je drŽava prenehala z naslčevanjem reve-! lev. Prebivalci, ki so manj ko pet 1st v državi in samci sploh ne dobivajo podpore. Walter West, tajnik omenjene organizacije, je dejal, da resne poatedloe newjerseyskega ok spe rimenta so očitne, ako se pomisli, da so Štirje izmed vsakih detetih oseb, ki so odvisne od javne podpore, otroci pod šestnajstim letom. Otroci so podhraje-nl in bolezni tahtevajo med njimi številne žrtve. Za to ao odgovorne državne avtoritete, ki ao s svojo politiko, da je treba ura-vnovesti proračun, povečale bedo med bretpoaelnlmi delavci, ki so odvisni od javne podpore. (NsdslJ«vtnjs • 1. atraal.) skrajnem momentu, če se JI It-neverljo redne vojaške čete, je buknila na plan kakor čet noč in po najnovejših vesteh ima že pod kontrolo Madrid in druga večja mesta republike, Republi-čanska milica, sestoječa v glavnem it radikalnih delavcev, Ima nalogo takoj iitreblti vse fašistične in ostale, levičarskemu režimu sovražne elemente v mestih. ki pridejo« pod njeno kontrolo. Madrid. 20. jul. — Velike trume fašistov bele it Španije kjerkoli morejo čet mejo, Med beguni je tudi Gil Robles, znani ftpanaki klerofašistični, katoliški vodja, ki je ušel v Francijo. Beg e pa danes postal telo težaven, Ker je republičanska milica ta-prla teverno In zapadno mejo. It severnih provinc prihajajo gla-tovi, da te tamkaj ratšlrja generalni štrajk kakor plamen po preriji in republičanaka milica je tatedla vsa večja mesta. V zadnji noči je prišlo v Madrid na titoče rudarjev It Astu-rije, ki to te pridružili republi-čanaki milici. Vlada je ratglasila obsedno stanje po vtej Španiji in taseglt vse vlake ta prevažanje vojaštva in civilnih čet na jug, kjer j« fašistična nevarnost največja. It Barcelone je prišla veat o silnih uličnih bojih med fašlatič-nim vojaštvom ln delavsko milico. Včeraj je bila Barcelona še pod kontrolo fašističnih čet. Zadružništvo ima oporo pri farmarjih Zadruge izkazujejo veliko porast prometa Waahlngton, D. C. — (FP) — Ameriški farmarji te v tvoji borbi ta obttanek oklepajo ta> družnega gibanja, v katerem vt< dijo Izhod Is neznotnega polota ja. Do tega zaključka J« prišla uttanovs Farm Ratearch, Inc. ki v tvojem zadnjem buletinu naglaša porast zadružnega giba nja v državah ssverotapadt. Buletin vsebuje številke, k ktžejo velikanski napredek ta družnega gibanja med farmarji Ti Imajo že 8794 zadružnih or progrumom je tudi v tej deželi ganlzaclj, ki so v preteklem letu preskrba stanovanj za revne dru-1 «tržile in prodale poljskih pri ti ne, ki radi nizkih dohodkov ne dtlkov v vrednosti $1,330,000, morejo zmagovati večje stanarl- ooo. V tadnjih štirih letih Je ne. Toda tudi ta problem ae poča- Atevilo članstva poskočilo 44 od si umiče. stotkov in tadruge imajo seda. V povojnih letih je bilo podr- 2,490,000 članov. tih že 280,000 nesanitamih stanovanj In zgrajenih blizu 300,-000 hiš samo v slumaki h pred« lih. Pretežna večina teh je bilo postavljenih v Londonu. Ta program je bil v Londonu zelo razširjen, odkar so prišle občinske vlade v roke delavske stranke. Uttanova v tvojem buletinu opotarja tudi na nevarnost, k preti zadružnemu gibanju. Naj večja Je zajwpadana v praksi, k omogoča prehajanje kontrole nad zadrugami v roke male aku pint ljudi. V takih alučajih ni ma članatvo nobena garancija Detroitski ikof dal ukor t* »«^ njegovi Interesi proUk "/ s» # A •» tlrsnl, kajti vsa stvar postane t at h r u L ought mu prj-tnt WfnUk(l Mf„rM. D«mo New York. — Detroitski škof krntičnn kontrola Je potrebna Michael Gallagher Je v soboto ^„„tvo mora lm«tl glavno be pred ukrcanjcm na italijanski dl M ui<0 „hrani načela, parnik, ki ga povede v Rim, povedal reporterjem, da je "fath-ru" Coughlina |M>zval predae in mu rekel, naj v bodoče brzda nvoj Jezik in naj bo malo bolj diplomatičen, kadar kritizira predsednika Roosevelta. na katerih Je zgrajeno zadružno gibanje. Gladovna ttavha »trla Richter ja New York, — Otto Richter, mlad aritinarlj, kataramu preti daportacije v Nemčijo, kjer ga čaka gotova »mrt, Je bil odpe. Ijan v bolnišnico na Kills Islán* ko J« padel v nezavest Intelektualci enujejo Thomas-Nelsonov odbor New York. — Raanl Intelektualci so pričeli s organiziranjem Thomaa-Nelaonovega neodvisnega odbora sa podpiranje loclalJttičnnga tiketa pri prihodnjih volitvah. Odbor bo sprejema! le take člane, kl te zavežejo, da bodo glaaovall za ctlot-no litto. Svoj pristop to prvi priglasili : Dr. Morrit R. Cohen, profesor filozofije v mestnem kolegiju ; LouIh B. Hacker, pro-fetor univerze Columbit ; Julius Hochmail, podpredsednik krojaške unije UXJWî dr. John Hay-net Holmes, pastor Community cerkve; Sidney Hook, profesor univerze New York; Freda Klrv.hway, urednica revije Nation; David Lasser, predsednik Workers Alliance of America, Robert Morse Ia!ne eerkve; Harold M. Rugg, profesor newyorSkega učiteljišča, in Reinhold Nlebuhr, pisatelj in predavatelj. Slednji Je tudi blagajnik odbora, tajnica i« J« Mary W. Hlllyer. (ki-bor bo iskal rekrute med promi-nehlnlmi Intelektualci, farmar-skimi in delavskimi voditelji po vsej deželi. Odbor se bo rttde-lil po poklicih. Vročina ubija avt ne delavce IMroit, Mich. — PriganJašU vu v avtnlh tovarnah se Ja pridružila tudi vročina, ki je tahU<-vala številne žrtve med avtnlmi delavci, V tovarni liriggs Mfg. Co., ki Izdeluje avt na ogn»xlJi» In Je zaismlena noč in dan, so po-mankljiva ventilacija, natrpa-noat in prlganjaštvo povtročlle več smrti. Ko Je zuntj pritiskala vročina IM stopinj, je bila v tovarni pri plavžih 146 stopinj In delavci so ci«|>ali kakor muhe, V tovarnah Chrysler Co. so dHav delav čel Je t gladovno atavko, da U- cfty omM|((l|0 ,KM| pritiskom vro-Ico protestira proti deportacIJI. \ ^ (|| ^'¿¿»j^itvs. M Ameriški odbor ta taščiU» tuja-rodcev, kl te J« zavzela Rleh-terja, js zdsj apeliral ns Jav-no*t, naj ItvaJa prltlak na federalni drla v ski department, da as Pastirovanje dui med reveii se ne izplača Ink, Ark, — D«lo v vinogradu F I H fli m M, I m 1 Richter oprosti ns podlagi aUra Gospodovem m» med reveži ne »*- amariške tradicije, da je treba plača. Do trga zaključka je prifte dati zavetja šrtvam polliičlllll tukajšnji babUstlčnl pridigar, ki iiersekucij. Richter je pobegnil j« Uj"'' v*"« molitvam I« r**.' v Amrrlko pot*m, ko so ga lllt- vanju duft "koti eno leto prejel Wt lerjevl rjavoarajčnlkl ugrabili in —$11,56. "Kar mi pridigarji po- ore te pH To ae je zgodilo v noči trebujenv., je pravilnik mlnimal- I IMS ko je bil zažgan nemški ne plače", je dejal babttatlčnl bo- J. P. Morgan, iï finančnik, kl trpi as |WS liti, »s peti na avojs ve sa l*ag Inlands. parlament. Aretiran je Ml v Han Krane I se u. Cal., L 1M4, v času generalne stavke, v kateri ja tudi on sodeloval Po aratarl-JI Js prišlo na dan, ds je nepo stavno prišel v Ameriko, nakar je drlavakl department odredit deportacijo. iji nammtnik, ko ai Je otraael prah a čevljev ln se poslovil od dušnega pastiratvs. Bog mu Js bil tudi «lino nehvaležen, ker je tudi njrga t drugimi vred udaril a silno sušo. katera mu je u-ničlla ves pridelek Minimalna plača bi bila rsa boljs. 4 FIO 8 VET A Imel »em občutek, da ni več bogve kaj živ-Ijenja v meni, kakor da mi bo kmahi, kmalu bila zadnja ura. Sicer pa mi je bilo precej vseeno, niti najmanj »e nisem ukvarjal z tem; naaprotno stopal aem doli skoai mesto, tja k pristaniškemu mostišču, vse dalje od svojega stanovanja. Prav Uko bi lahko legel vznak na tU, da bi umrl. Bolečine so me polagoma napravile brezčutnega; v nogi mi je trgalo in razbijalo; bilo mi je celo, ko da mi sili bolečina gori v mete in niti to me ni posebno bolelo. Prenesel sem te marsikaj huj- šega. - Bfi -¿ji Dospel sem doli do železniškega tira. Ne promeU, ne ropoU, le tu in Um je videti človek, nosač ali pomorščak, ki je poetopsl tam z rokami v lepih. Pozornoet mi je vsbudil hrom človek, ki je topo škilil vame, ko sva šla drug mimo drugega. UsUvil aem ga instinktivno, se namrdnil in vprašal, ali je "Nuna" ie odplula. In nato si nisem mogel odreči, da mu ne bi počil s prstom pod nos Ur ga vprašal: "Gromska strela, da *Nuna'l" "Nuna", ki sem jo bil čisto pozabil! Misel nanjo je vzllc temu ¿dela v moji notranjščini, nosil sem jo a safco, ne da bi bil vedel. Da, bog vedi, "Nuna" je zares te odplula. On mi pač ne more j>ovedati, kam je odplula? Mož je preudarjal, stoječ na svoji daljši nogi in drieč krajš« v zrak; krajša se mu je narahlo pozibgvala. "Ne," je rekel. "Ali vesU, kaj je naložila?" "Ne," sem odgovori L A zdajle sem "Nuno" že čisto pozabil in vprašal sem možaka, kako daleč bi bilo v Hol-mestrand, računano v dobrih, starih geogra-fičnih miljah. "V Holmestrand? Dejal bi ..." "Ali pa Vaeblung»naes?" "Kaj sem hotel re6i: dejal bi, v Holmestrand je..." "O, čujU, da ne pozabim," sem ga prekinil spet, "ali bi peč bili tako dobri in mi dali majhno tobaka, samo ščepec tobaka!" Dobil sem tobaka, se zahvalil možu zelo iskreno in šel. Tobaka nisem porabil, marveč ga precej vUknil v žep. Mož me je Še zmerom obdržal v očeh, nemara sem na kakšen način vzbudil njegovo nezaupanje; kjerkoli sem hodil ali sUl, sem imel U nezaupljivi pogled za sabo in ni mi bilo prijetno, da me zasleduje U človek. Okrenil sem se, se zopet zavlekel tja, ga pogledal in dejal: "Žetoljar." , Le to edino besedo: žebljar. Drugega nič. Strmo sem gledal nanj, ko sem to rekel, čutil sem, da sem strahovito strmel nanj; bilo je, kot bi atrmel vanj z vsem svojim Ulesom, mesto samo z očmi. Ko sem povedal to besedo, sem za kratek hip posUl. Nato sem se splazil spet gori k železniškemu tiru. Mož ni dal glasu od sebe, le iz oči me ni izpustil. Zebljar? Zdajci aem obsUl mirno. Da. saj to se je Ukoj posvetilo: tega hromca sem bil že nekje sreča). Gori na "Meji", nekega jas-nega Jutra; Ukrat sem zaaUvil svoj Ulovnik. Bilo mi je, kakor da je od tistih dob minila cela večnost. Ko sem še razmišljal o tem — naslonjen na hišni zid na robu trga in prečne ulice — sem se hipoma zdrznil in ae poskusil splaziti dalje. Ker nisem mogel tega, aem se predrzno zastr-mel predse in zaUjil v nebi sleherno sramežljivost, saj ni bilo drugega izhoda — stal sem iz oči v oči tik pred "Glasnikom". PosUl sem brezobzirno predrzen in stopil celo za korak naprej, da bi ga opozoril nase. In tega nisem storil, da bi \%budil v nJem so- čutje, marveč da bi osmešil samega sebe in se izposUvil javnemu preziru; Uhko bi se vrgel na cestni tlak in se valjal po njem in prosil "Glasnika", naj me pohodi, naj mi stopi na obraz. Se "dober večer" nisem rekeL "Glasnik" je nemara zaslutil, da z mano nekaj ni v redu, stopil je nekoMko počasneje in jaz sem rekel, da bi ga zadržal:' "Prišel bi bil že k vam in vam kaj prinesel, a še zmerom ni posUlo nič pravega." * "Tako?" je rekel vprašuje. "Tak še niste končali T "Ne, nisem še dovršil." Spričo "Glasnikove" prijaznosti so mi hipoma stopile solze v oči, pohrkaval sem in se odkašljeval, da bi se napravil trdega. "Glasnik" je zrl name. "Ali imate vsaj sredsUv za življenje?" je vprašal. "Ne, tudi ne," sem rekel. ~Danes Še nisem ničesar jedel, ampak . . ." "Bog z vami, to vendar ne gre, da bi stradali, človek!" je reke) in hipoma segel v žep. Zdajci se je zbudiU v meni sramežljivost, opotekel sem se k hišnemu zidu, se trdno oprijel zanj in gledal, kako je iskal "GUsnik" po svoji denarnici; a rekel nisem ničesar. Dal mi je peUk. Brez vsskršnih ovinkov — dal mi je čisto enosUvno peUk. Hkrati je ponavljal, da pač nikakor ne smem stradati. Jecljal sem nekaj v izgovor in nisem Ukoj vzel denarja. Bilo je sramotno od mene . . . tudi preveč je . . . "Podvizajte se!" je rekel in pogledal na svojo uro. "Na vlak čakam; mlaj čujem, da prihaja." Vzel sem denar; bil sem odrevenel od veselja in nisem dejal ne besede več, še zahvalil se nisem. "Zavoljo tega se vam ni treba prav nič že-nirati," je rekel "GUsnik" naposled; "saj lah-ko pišeU za to." S tem je odšeL Ko je šel par korakov, sem se domislil, da se mu nisem bil niti zahvalil za to pomoč. Poskusil sem, da bi ga dohiUl, a se nisem mogel dovolj naglo premikati, noge so mL klecale, in nepresUno sem bil v nevarnosti, da padem na nos. On se je zmerom bolj oddaljeval od mene. Zdaj sem opustil U poskus, ga hoUl poklicati, a mi je nedoeUjalo poguma za to, in ko sem se slednjič osrčil in aaklical, enkrat, dvakrat zaklical, je bil že predaleč, moj glas pa je bil veliko prešibek. SUl sem na trotoarju in gledal za njim in tiho jokal predse. Kaj takšnega se mi še ni pripetilo, sem si dejsl, 10 kron mi je dal! del sem nazaj in se postavil tja, kjer je sUl on in posnemal vse njegove kretnje. In peUk sem si držsl pred oči, ga ogledoval od obeh strani in pričel preklinjati — iz polnega grla preklinjati, da je gola resnica vse to, kar držim v rokah, — bil je peUk. Kmalu nato — nemara tudi precej dolgo za tem, zakaj vsepovsod je te postalo čisto tiho — sem stal (čudno čudo) v Tomtegadenu pred št 11, Ko sem sUl tam trenuUk in premišljal in se čudil Umu, sem stopil drugič skozi ta vrata, naravnost v "Gostilno in prenočišče za potnike". Tu sem prosi) strehe in dobil takoj posUl j o. Torek. ttolnce in tišina, čuda jasen dan. Snega ni bilo več; povsod radost in življenje in veseli obrazi, smehljaj In smeh. Iz fonUn so lokoma brizgali curki vode, zlati od solnca, sinji od sinjega neba . . . (Dali« prihodnji«.) Milan Medteaek: Zmagoviti uporniki Delovodjo Kelly ja so delavci zelo radi imeli. Knačil se je z njimi, kakor »e ni Ae dotlej no-l»en delovodja tHabnost mu je bila tuja in prav tako surovost, dve slabosti, ki sta tako tenno zvezani s temi ljudmi. Hi! jim je oče in prijatelj in v prvi vrsti so. delavec, kar je uajieč štelo, V tovarno je tu^il celo več denarja kakor ga je potreboval, da k* je lahko |M»Mijal delaveem, kadar je kateri prikel v zadrego za uikcl ali kvoder Včasi je imel raz-|HMM»jene|(a do deset dolarjev, to. da komu je pogodil, ni nikoli vedel, in ko M> mu denar vračali, »e je vljudno zahvaljeval, kakor da bi mu ga |Mtdarili. Nekega Jutra, ko Je bil ie čas za pogon strojev, *taretra Ke|. lyja Ae ni biki v delavnici, na njegovem m«**tu |ta se je prikazal nov delovodja. "Kaj to poniehi?" m» ur delavci silno začudili. "Kje jr stari Kelly? . . ." "Kellyja so odslovili, m t jei^^.j bilo preveč človeka v njem in ker hrbte in bilo je bi kmalu doalušD pokojnino," je L*|0 baM olrrti nekdo pojasnjeval. , kaJ ^ odar|l Kellv. najbrie o njem, si je mislil, zato je hotel takoj uveljaviti svojo moč. kakor jo uveljavi učitelj nad učenci. "Predstojnik Je ukazal," se je zadri s hreščečim glasom, "da storim konec v tem oddelku in zvišam produkcijo! Kdor misli |K>stopati in po nepotrebnem izgubljati čas, ne lahko pri tej priči pobere odtod!" Njegove oči so streljale na dolgina l/ouisa, katerega je naj-prvo o|wzil. ko je nekaj šepetal trebušnlku Felizu na svoji levi. I«ouls videč, da gleda niega, se je urno (»otuhnil In je! marljivo premikati vzvode in ročaje, za njim pa Je poAkilil Aele tedaj, ko je rasboritl mod odkorakal v o-zadje delavnice, kjer je zavzel svojo postojanko. Tam »e je |»o-ittavil kakor kakAen general in s neutrudljivo burim»*! jo srepel v moštvo, ki mu je biki izročeno na milost in nemilost. Delavci so hiteli z vso silo in naglico. In»ječ se, da ne hi dobil slaliega mnenja o njihovi delav* noati, medtem pa so |M»*tajaIi vnako minuto bolj nemirni, kajti So jih tgali v h itn«», da no se nt«*tro\o «mer ril Dolgi n Louis, najpredrznejA med njimi, se je vendarle ojuna-iill in pogledal proti "generalu tedaj pa je mož nekaj hitro po-Ulsnil v žep. Stvar, ki jo je skril je bila ura-sekundnica, a katero je časomeril gibe delavcev In obrate strojev. "Tako ... tako ..." si je mislil I^ouis. "PriganjaČ nam hoče za-trbtno 'naviti stroje' in pospešiti hitrost pri delu ... Ne, ne boš, te sedaj moramo preveč hiteti!" Navzlic hrušču In trušču se je Iuis stopil pred njegs In mu predkatil njihove zaMeve. "Gospod direktor." ga je spoštljivo nagovoril in ga lovil v zanko, "mi vsi vemo. da sU izvrsten « lovek in vam je blagor naših delavcev vedno pri srcu. zato ui»amot da nam tudi danes untretete — zahtevamo, da premestite novega delovodjo in pokličete na njegovo mesto stare-gs Kellyja dokler pa tega ne storite, ne p«»ženemo strojev pod nobenim pogojem!" Mdž je bil v silni zadregi in ni vedel, kaj bi storil. Iz neprijetnega položaja pa ga je rešila sirena, ki je naznanila konec de-U za U dan, in baš tega si je želel. Hotel je imeti več časa, da bo Uhko stvar temeljito premislil in poiskal, če je kje kakšna luknja, da se bi splazil skozi njo. Zopet je postal bolj predrzen in jim dejal ,naj pridejo drugi dan vsi na delo, če hočejo sami sebi dobro. Naalednje jutro so bili vsi na svojem mestu, medtem pa so stroji počivali. V delavnici je vladala mučna napetost. Preteklo je precej časa, toda prikazal se ni ne delovodja in ne njegov razboriti predstojnik. Uporniki so posUjali bolj nemirni, ker so bili prepričani, da jih namerava vodstvo tovarne na kak način izigrati, vendar bali se niso in bili so pripravljeni na vse. Bojevali se bodo do zadnjega: stali bodo pri strojih kakor železne pritikline in jih ne zastarUjo, dokler jim ne dado Kellyja! Zavest opdelavske skupnosti jim je jekleniU srca in ko so pomislili, kako so v teku mnogoletnega trpljenja vzljubili drug drugega, so čutili, da so pripravljeni podreti svet drug za drugega. Srca so jim drhtela in v očeh se jim je čiUlo: "Godam you ... la poizkusite . . . bomo videli! . . ." To so bila njih čustva in misli, ko je nelčdo nepričakovano vzkliknil kakor otrok, ko zagleda domov prihajajočega očeta: "Hura, Kelly prihaja!" Skozi skladišče je ves zasopel hitel sUri Kelly. Njegovi fantje so se kakor otroci zagnali proti njemu, ga obkolili od vseh strani in vzklikali, kdove vss kaj, nakar so ga pričeli brcati v — zadnjico ! "Ti sUri babjek — navzlic svoji starosti je bil Kelly vedno zatrapar. v kakšno žensko in baje je bil pripravljen "zafuč-kati" deset doUrjsv za smehljaj mladega dekleU — gotovo si spal pri kakšni zali gospodični, zato si pozabil na nas ... Nič ne Uji," so mu skočili v besedo, "vse vemo, čisto vse!..." in sledilo je še več brc. Kelly se je preerčno smehljal in brišoč s tresočimi se rokami svoje naočniks, ki so bile vse mokre od radostnih sola, je ganljivo momljal: "No, no ... nehajte vendar Že . . . no* no .. Nekje iz skladišča je kukal "mogočni" delovodja in tisti trenotek je sUremu Kelly ju zavidal tiste brce, ki so mu jih njegovi fantje Uko velikodušno delili. Stroji so veselo zapeli — Zgodba o idealni zem Napisal Max Hayek Nekega dne je prišel k meni neki mož, ki mu je ves svet zavidal njegovo ženo. Zaupno mi je pripovedoval o njej in o svojem zakonu. -Dragi moj," mi je dejal, "ves svet misli, da sem srečno oženjen, in ves svet mi zavida to ženo. 2al pa ni Uko. Ravno narobe je! Prav nič nisem zavidanja vreden! Zakaj, moja žena sploh ni tisU prava žena, ki bi bila zame! Moja 'idealna' žena bi morala biti popolnoma drugačna, drugačna na zunaj in na znotraj!" Vprašal sem moža: "Zakaj si se oženil T' Odgovoril mi je: "Zato, ker sem jo ljubil, Ukrat namreč, ko še nisem bil oienjen z njo. Danes se predobro zavedam, da sem se motri. Kaj hočeš! Sama slabost nas je!" Vprašal sem mota: "In kakšna bi morala biti tvoja 'idealna' žena, kakAna na zunaj in i kakšna na znotraj ?*' Odgovoril mi je: "Moja 'idealna' žena bi moraU biti zlasti potrpežljiva. MoraU bi biti krotka ko jagnje In bi morala vse pretrpeti, ne da bi vzrojila. Skratka: morala bi imeti vse vrline. In te seveda popolne. Zakaj jaz sem pač človek vi-hravege in naglega tempera-menu in premnogokrat ne vem. kaj govorim in kaj delam. Žena bi morala torej vse razumeti in vse odpustiti. Moja 'idealna' žena bi moraU imeti dom v kar usjag ledne jšem redu. /.merom bi moraU biti prijazna, dobrodušna in ne bi smela ime- ti nobenih muh. Da, morala bi biti kakor solnčne ure na jugu, ki kažejo samo vesele ure dneva." Ko sem slišal moža, da tako govori, aem si mislil: "Hm, velikih zahtev nimaš!" Toda potlej sem ga vprašal še enkrat: "Kakšna bi moraU biti tvoja idealna žena na zunaj T* Moi mi je odgovoril: "Premajhna bi že ne smeU biti, pa tudi dolga ko hmeljevka ne! Obrazek bi morala imeti lep, skoraj bi rekel angelski. Lase kakopak plave, okrog in okrog same kodrčke — po Rafaelovem okusu, da ti še naUnčneje povem. Oči bi lahko imela sive, lahko bi oelo cikale na zeleno, hoditi bi moraU žlahtno, drža bi morala biti gosposka. Skratka: biti bi moraU kakor bitje, ki se je s kakšne prijaznejše zveade preselilo na našo pusto zemljo ... Vsakdo bi moral precej misliti, ko bi jo zagledal, da je najpopolnejša in naj skladnejša. Razumnosti pri ženBki ne cenim ravno preveč, bolj všeč mi je intuitivnost. Naravno genialnost cenim bolj ko načiUno znanost, zdrav razum boli ko umišljeno intelektual-nost!" Ko je nehal s svojim naštevanjem, sem ga vprašal: "Ali si že vse povedal?" Odgovoril mi je: "Skoraj!" - Zamislili sem se in si v duhu naslikal ženo tega moža. Spomnil sem se njenih duševnih sposobnosti, in glej, spoznal sem, da je dobri možak — ne da bi se zavedal — orisal v vseh ozirih svojo lastno ženo, plemenito ženo, čednostno in krepostno, ki ji v popolnosti ni para. Bila je skromna in krotka ko jagnje, in njen obraa je bil angelski in angelska njena duša: izbranka med tisoči, med milijoni žensk. In U zaslepljeni mož, ki bi bolj zaslužil pet in dvajset gor- nllTtj 8k'«»no pri nil; Dragi prijatelj ¿5 »nam m tvojo ženo «T Pravkar si, ne da bi opisal svojo lastno ženot alno' ženo. Zakaj 2, 'idealne' žene je ■liki naj ljubezni ve jie * polnejše žene - j-J m tvoja!" e' MožJe strmel Vln* ¡n W:"Ali m uko Rtkelsem: -N« misli« temveč celo vem! Tod* *aj me: ti nisi v poslednje su v svoji ženi videl več • ™lie™Jn tudi ravnal nisi Uko! Napaka je tvoja'( glej v svoji ženi 'idealno' — in začudil se boš, kako bo postala tvoja 'idealna' Zakaj človek postane k» tro človeku to, kar »i 0 misli I" Mož mi je odgovoril:" sil bom. Morda se mi poi Ko je odšel, sem se $p< vseh tistih ljudi, vseh krivogledov, ki imajo zlit niče, pa si tega priznati jo, še manj pa to seveda priznajo. Zakaj človek « koli ne oženi slučajno, ij raamere, ki v njih živi, slučajne. Za vsakogar so ne in tehtne. Zapomniti Človek je šele tedaj velik zumen, Če se vživi v razm katerih živi ... SLOVENSKA NARODNA NA JEDNOTA Izdala svoja publilucijc ii it ao liat Prorata sa koriati, trsbao agitacijo svojih ¿Isastvs la ta propagand« a šoj. Nikakor pa na sa drugih podpornih organitad ka organizacija ima ofciéafca glasilo. ToroJ »fitataritsi naznanila drsfik podpornik e cij la ajik drnfttor naj m aa ] MsU Proavots. UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklop« la. rodas keavsaot» so takko naroči na Ust Prasrsti «tojo odoa, dva. tri. štiri aH 90t élaaov Is sas drailno k «si nar«M4 Prosvsts staas sa vss seska, sa ilaas aH aoflass $I.M ss ana Mai nlae. Ker pa Oaal «s plaUJo pri asssasaU ILM sa todsik, sa Ha MoJo k naročnini. ToroJ ssdaj al vsroka, rail, da Jo list pradrac 1 •.N. P.I. Ust PrssvsU Is va|a lastalaa la gotovo Jo v vsaki MU M M rad «tal Ust vsak dan. Csaa MSU PrssvsU Jo: Sa Zdrsi, driav« la Kaaaáe HM Za Cloaro In Olcsfo Ja. la,#•»•••»•»•«».«• 1 todaftn to. t todalfto ta. 4 todniko ta. 5 Udalkov ta s e S e 0 • • t o*ooooooo»oooo sos«sessooeeeo .......... al« Za Bvropo Je. 1 tednik la... 1 todnika In., t todnika la.. « todniko la.. I tednikov la. .......it je la polni to spedaji kapoa, prilsšHs potrebno moto dansrja al ftrder v piani to si aarsUto Prosvoto. Uot. M Jo vato lastnini Pojaantlo:—Vaaloj kakor kltro kateri teh «laaov pronaha biti In ali «s ss prsssll pro« od drailno ta bo sshtevsl asa avoj liat moral Usti «lan is doti«ao draiiao, ki Jo tako aknpno aarofena aa Proavoto, to taksj naznaniti aprsvntltvv liste, Is obonon doplafati vsoto listo Prosvota. Ako toga ao store, tedaj moro upravnik* dstam sa te vsoto asrolalkn. PROS V ET A. SNPJ, MS7 So. Lawadsls Ave« Chkaga. O. Prilošoao pošiljam aaročatoo sa Hot Prosvoto rsste I....... I) Im«.........................................CL di«*fs * • Naslov ....................................................... U sto vito todnik ta n pripišite k moji nnrotninl od alsdeia t) I) .... .................................11 dfsltrs Ä. .................................CL drsltfs H D ..........i,,,,,,,,,.,,,,,,........«.(■•••••Cl ^dta I* I) ii.i...«...,,...ifdrsitrs «t Marte .................,,,,,,,,,,,,,,,Drtnvs ...... TISKÄRNÄ S.N.P ▼ tiskarsko obrt spadajoča ^ Tiska vabila ta taaefice In shode, rix,talcJ'rTttj knjige, koledarje, leUke Itd. v slovenske«. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J«im ■ VODSTVO TISKARNI APELIRA NA &NJPJ„ DA TISKOVINE NABOCš V SVOJI TISKARNI ru.va S.N.P.J. PRINTE« W74I sa LAWNDALE AV**V* Tetofee Beekwoä CHICAGO. ILL