Igor LlIKŠIČ* DROGA KOT POLITIČNO RAZMERJE Droga je nosilec |X)liiičnega razmerja. Skoznjo |X)ieka politični boj, ki jo konstituira. Dela jo za prepovedano ali dovoljeno, tistega, ki jo po.sediije pa vz[)ostav-Ija kt)t posebej privzdignjenega člana skupnosti ali za kriminalca in celo .sovražnika. Droga angažira jiolitično voljo za boj proti njej, kar pomeni boj proti ljudem, ki so z njo povezani, ali za njeno afirmacijo. Droga ni po naravi problematična - ni |iroblematična zaradi njenih lastnosti, .se.stavin in značilnosti. Problematična je zato, ker se je prek nje urejalo in se ureja politična razmerja med Ijudnii. Droga kot skupek političnih razmerij v.sebuje politični kon.senz določene države ali skupine držav. .\'a njej .se lomijo kopja političnih bojev, ki imajo opraviti s temeljnimi konstitutivnimi orientirji samopercepcije določene nacije kot so percepcija smrti, zdravja, norosti, tujega, produktivnega človeka, družbene koristi, individualne .svobode, za.s\ojenosti, kriminala iixl. Zato so droge vezane tudi na percepcijo realnega in naravnega: kaj je z;i določeno politično skupnost realno in naravno lahko razberemo iz njenega odnosa do drog. Razprava o drogah je torej razprava o političnih razmerjih, o politični filozofiji, o mejah .svobode ter o razuntevanju in delovanju demokracije. To je tudi razprava o \ rsti razvojne politike sodobne civilizacije, o pravicah človeka in državljana in o sprejemanju različnih življenjskih stilov. Georg Shultz, državni .sekretar v času prve Reaganove administracije, je izjavil: "In tutli država, družba mora tirogam reči i\H, ker sicer reče NE demokraciji" (cit. Mrevlje 1992, 58). Shultz .se je po odht)tlu iz administracije skupaj z nobelovcem Friedmanom zavzel za dekriminalizacijo drog (Chambli.ss 1991,113). V času reaganizma je eminentni pred.stavnik IJele liLSe zatrtlil, tla marihuana |x>vzrtx^a homoseksualnost. Uživalce drog so ozmerjali, da razi5irjajo komunizem. Ktlor se je zavzemal z;i legalizacijo ali bolj slr|x?n odnos do uživanja tirog je liil označen za človeka, ki .Siri komunistične itieje. Te izjave nazorno kažejo, da so droge politično blago, razprav.i o njih pa [K^kazatelj (ne)pripravljenosti za spre-mentbe obstoječega. S politiko do drog se krepi določene vretinote, tloločene institucije, tloločene vzorce obnaSanja in s tem določeno političnt) kulturt). VpraSanje, ki .se zastavlja, je, kakšna politika tlo tIrog krepi tlemokracijo (svobodo, toleranco, razvoj človeka), kakšna pa jo ogroža? .Sotlobne tiržave zahodnega sveta in vse tiste, ki se za to imajo, .so jx>večini utemeljene na liberalni politični filozofiji in na retoriki demokracije. Od tu izhaja tudi njiht)v enoten uradni odnos do drog. Politika tlo drog je postavljena v okvir boja za ohranjanje in tutli konzerviranje obstoječih monojKjlov moči vladajočih političnih vzorcev obnašanja. Ta oznaka najlKjIj velja za ZDA, ki si je izborila vlogo varuha liberalne tlemokracije in zaščitnika svobodnega sveta. • Dr Igitr iukiiC. izredni jmifesor na l-DV Njena glavna cieja%'nosi je sejanje strahu, cIa se tako lahko v2|>ostavlja kot zaščitnik in varnostnik pred sovražniki. Meja individualne svobehe. Vojna proti drogan> je po.stopno spremenila politični sistem ZDA. Uživalci prepovedanih drog so postali drugorazredni državljani, tlroga je po.stala sredstvo za di.skreditacijo in javno obračunavanje tudi v politiki. Predsedniški kandidati morajo ja.sno izraziti svoj otlnos do prepovedanih drog. Prisiljeni so zanikati vsaj inhaliranje, če že kajenja ne morejo, kar smo lahko opazovali na primeru Clinton. V ZDA so si pripeli politiko do drog na santo zastavo. Predstavlja eno ključnih identifikacijskih točk svobodnega .sveta in ameri.ških .sanj. Tako tudi Clintonovi admini-straciji ni uspelo pre-u.sn>eriti vojne proti drogam, kljub posku.su v letu 199.3. V času vojne proti tirogam se je številčno in pozicijsko okrepila vojska, policija, sodstvo, povečali so sc izdatki proračuna (na federalni ravni so npr izdatki od leta 1981 do 1987 narasli za tri krat), okrepile so sc organizirane kriminalne bande, ki se ukvarjajo s preprodajo drog, |X)vez;tle .so se s politiko in ji v marsičem tudi diktirajo ukre|xr. To pa je privedlo do večje korupcije v državnih organih in demoraliziralo državne u.službencc. saj je takšna politika |X)|Xjliioma zgrešila namen. Nadelmann (1988) opozarja na to, da nekateri avtorji govorijo že o narkokraciji, ki upravlja družbo. Vojna proti drogam v ZDA ni zmanj.šala uporabe drog, ni zmanjšala kriminala |x)vezanega z drogo, ni zmanjšala trgovine z drogami, je pa povečala prestrašenost ' .VrtinT Keiigiiii Ji' iihUIii ubiiriKi tam/HiiiJi) v biirlsl vojne /iniil timgtim v '/.DA z nttslomm Jn.sl .■uir Xo.' Ta recelH Je v resnici inimeivn le za stiiiioinefia broitolomca na samolneni ulobii. ljudi, napolnila 2apore% okrepila represivne državne organe, povečala nestrpnost do uživalcev in povzročila številne smrtne žrt\e, socialne probleme, zavožena življenja in nenazadnje, pre|X)lovila kriterije humanosti in svolx)de. Prisilila je jemalce drog, da se zatekajo k vedno močnejšim drogant, ki se jih da lažje skriti in tihotapiti. Uspehi pri omejevanju dobav marihuane se kažejo v preusmeritvi na uporabo kokaina in heroina. Uničenje mehiških nasadov je okrepilo domačo proizvodnjo v ZDA, zmanjšanje domače proizvodnje je okrepilo proizvodnjo v Kolumbiji itd. Vsak uspeh je kronan z neuspehom. Kljub temu je Reagan ob koncu svojega mandata izjavil, da je vojna proti drogam uspela. Uspela je, ker je .sovražnik .še vedno tu, še bolj jasno izrisan, še bolj nevaren, še bolj grozljiv, .še bolj konstitutiven za obstoječo dominacijo neolibera-lizma in konser\ativizma v svetu. Vojna proti drogam je uspela, ker je udejanila ideale neoliberalizma in kon.servativizma: močno represivno državo, zmanj.šano svobcxlo ljudi, učinkovito je zatrla alternative in utrdila svoboda bogatenja na račun trpljenja večine. Zaporniška država, ta kon.servativna predstava demokracije, ogroža demokracijo. Nixon, Reagan in Bush .so jimaki vojne proti drogam in jiuuiki ogrožanja demokracije. Seveda ti zagovorniki nehumane politike do drog niso slučajno prijatelji naftne, farmacevtske in celulozne industrije in na njih utemeljenega koncepta razvoja, ki je sprt z ekologijo in varčno ratx> energije. Prohibicija je v jedru boj proti razvoju Človeka in človeštva, ki ima neizmerljive jxjsledice za politični sistem in demokracijo: krepi se policij.ska država, ki ji je vse jasno, ne dovoljuje inovacij, odkrivanja in razvoja zavesti. Zgodba o prohibiciji se začenja s prepovedjo uporalx; alkohola v dvajsetih letih v ZDA. Šlo je za discipliniranje delovne sile ob uvajanju tekočega traku. Kdini veliki uspeh prepovedi alkohola je bil veliki gangster Al Capone in tiruge tajne organizacije, ki so bile v službi obstoječega reda. Drugi malo manjši uspeh pa .se je izkazoval v glomaznem represivnem aparatu z izkušenimi policaji. Po odpravi pro-hibicije eni in drugi sprožijo akcijo za i)re|xjved danes prepovetlanih drog. V sleherno prepovetlovanje drog je vgrajen rasizem. Prepoved opija je bila v ZDA ui^erjcna zoper Kitajce, ki so opij prinesli kot svojo kulturno tletli.ščino. Opij jim je omogočal, da so zdržali več kot Ijelci, se izkazali kot boljši tlela\ci in si s tem nakopali goreče sovraštvo belcev. Pre|X)vetl kokaina so spodbudili pretlsodki do črnce\'. Kt^kain so v propagandi povezali s črnci in kriminalom. Črnci so bili pripoznani kot neobvladljive tlivje zverine, ko so pod vplivom kokaina. .Migracije Mehičanov so se lotili s prepovedjo marihuane in to .šele |X) veliki krizi leta 1929, ko je primanjkovalo delovnih mest. Droge .so bile prepovetlane zato, tla je režim z jasnim intlikatorjem lahko nadzoroval populacijo nebelcev. V imenu lx)ja proti drogam je uvajal represijo nad nebelci in s tem nad drugimi kulturami in hkrati afirmiral vrednote puritanske religiozne etike. '/.IM so/Misliile (Irimv. ki najbolj zafiim Vlvlili I9S» in 1902, za Cavi vladanja divli rvfiahlikancer in divje vojne/iroll dronam. sejeitevilo za/nlilt /»ivečalo za dvakrai. I.ela 1992so za/irll 1.066.4(10 ljudi zaradi zlortilw drog. od lega dve Ireljini zaradi samo zaradi fnisetlovanja. In samo tretjino zaradi prodaje ali proizvodnje. (Cliambliss 1994. 114) Drugi ciel zgodbe o prepovedi drog je zakuliai \eiekapital vez.;ni na nafino industrijo, celulozo in farmacijo, ki ga je ogrožala razvijajoča se industrija, utemeljena na industrijski konoplji. Mogočna kemična industrija povezana z bankirjem in časopisnim mogotcem, ki je izumil rumeni tisk, Andrewom Mellonom, je ob vehentenini zagnanosti Harrva Anslingerja leta 1937 spravila v življenje zakon Marijuana Tax Low. Zakon jc uničil protlukcijo industrijske konojjljc in razvojno alternativo, ki jo je obetala ta kultura. Poudariti velja, da je bil zakon sprejet kljub protestom Ameriškega zdravniškega združenja. Zdravniki so namreč mariluiano uporabljali za zdravljenje cele vrste lx)lczni. Uporabno.st kanabi.sa so ZDA priznale tudi v času druge svetovne vojne, ko so oblasti obšle zakon in tajno gojile industrijsko konopljo za vojno rabo. Na Slovenskem je odnos do prepovedanih drog izrazito posnemovalen. Slo-ven.ska zgodba je koiuantinirana z isto logiko kot smo jo prikazali na primeru ZDA: prva diskusija o prepovedanih drogah je reagirala na vdor čudne kulture hipi-jevstva in nevarnosti, ki so sc dogodile koncem šestdesetih in v z.ačetku sedemdesetih let. Konferenca o drogah (1971) se je zgcxlila v procesu .stabilizacije in konsolidacije režima po sprejetju u.stave. To je olxlobjc, ko .so bili realni politični .sovražniki pospravljeni. Droga je postala prikladen objekt za vzdrževanje kondici-je pravovernosti. Osnovni politični argimicnt kon.scrvativcev za kriminalizacijo tirog jc bil vedno strah pred nezmožnostjo ohranjanja obstoječega reda, preverjene in usidrane tradicijc: "Mi res ni vseeno, ali bo del te družbe, v kateri živimo, družba bolnikov, pasivnih in parazitskih ljudi, nespo.sobnih, da v najpomeml> nejSih trenutkih stoje na tleh realnosti, pripravljeni braniti pridobitve naše revolucije" (Žerjav 1975, 150). "Cc .so ogroženi interesi družbe, le ti prevladujejo nad interesom posameznika in vsaka etika, ki bi dajala prednost po.samezniku in s tem družbi .škodovala, je p.sevdoetika" (Žerjav 1975. 151). Ali: "Res bi bilo licemcrstvo, ljudem ponuditi še nove kemične snovi, s katerimi bi blažili svoje težave in sti.ske ter iskali "srečo"..." (.Mrevlje 1992, 58). Konservativci so bili vedno v nasprotju s Kardeljem, ki je trdil, da sreče ne more dati človeku ne država, ne partija in da si srečo lahko ustvari v.sakcio sam, prepričani so, da lahko da srečo človeku le močna represivna država in visoka kazen za odklone od prave poti. Drugi vrh razprave o ]5re|xnetlanih drogah smo doživeli po osamosvojitvi sredi leta 1992 (Lukšič 1992, 74-76), ko komunizem ni bil več glavni sovražnik, ko ILA zapusti slovcn-sko ozemlje, in je bilo treba najti novo nevarnost, ki je ogrozila sloven.sko bit. Zaratli vojne na Balkanu zadeva ni eskalirala v superpomembno temo v naslednjih letih in tudi danes nima teh ideoloških dimenzij. Jc jxi za rezervo pripravljena, npr. za konec vojne na Balkanu. Kljub temu sc je na akcije pripelo kar nekaj marketinških ust in tlcjavno.sti, ki .so bile do tedaj le prostočasne, sedaj pa so povzdignjene v višjo funkcijo boja proti drogam. V devettic.setih letih so se akterji politike do drog namnožili. Poleg vladnih in metlicinskih aparatov, so .se oblikovale tudi nevladne organizacije, ki za.stopajo ptilitiko do drog s človeškim obrazom. Njihov cilj je zmanj.šev~anje škode, ki jo posameznikom povzroča uradna politika do drog, in afirmacija glasu uživalcev drog v javni razpravi o politiki do drog. Djiics dosegamo tretji vrli. V razpravali v Državnem zboru v letu 1999 o zakonu o pre|X)vedanih drogah ni bilo velikega zanimanja. Konservativni del se je zavzel za večjo represijo, \-ečina pa je podprla usmeritev v interdisciplinarni pristop, povečanje \'loge nevladnih organizacij in se zuivzela za nov nacionalni program politike do drog. Na tej točki je morda priložnost, da se bolj odločno uveljavi politika, ki bo odvzela naravi samoumevnost in jo naredila za politično razmerje. S tem ko ozavesti neko stvar, čutni predmet, in ga razume kot razmerje med ljudmi, ga bo |X)stavila v moč ljudi. V tem kontekstu se na politiki do drog meri moč alternativnega koncepta Inunanega razvoja, z u.sodnimi kon.sekvencami za ekologijo (na cannabisu utemeljena industrija: papir, pogonska energija, olja, tekstil itd.), načine zdravljenja (šamanizem) in demokracijo (institucije, vretlnote, ideali). Pri politiki do drog obstaja možnost razbremeniti medicinski aparat nalog, ki .so mu bile oprtane kot politične naloge popravljanja družbe in stabiliziranja političnih razmerij, in jih prepustiti civilnodružlpcnim združenjem, ki so za ta del nalog vsak tako uspo.sobljena kot Platonovi niozofi za vladanje državi. Osrednje vpraSanje moderne politične filozofije je v pra.šanje .svobode. Ali je svobcnla možnost samorazvoja ali obramba meje, je odprtost k novemu in tujemu, neznanemu, svoboda izkušnje ali beg preti tem v trtlnjavo že znanega.^ Pritrjevanje enemu vtKii v krepitev kulture uživanja drog, pritrjevanje drugemu pa v krimina-lizacijo drog in torturo enega dela družbe nati tirugim v imenu btjja proti zlu. Veliko velikih izumov, celo ranga Nobelove nagratle, npr otikritje mikroprocesorja, se je primerilo na izletu z razširitvijo zaznavanja. Strokovnjaki .so ugottn ili, poroča Urine leta 1975 (683-681), da man>il mladim ni mogoče prepovedati, zato pa je treba mlade "naučiti živeti z mamili, ne tla bi [X)stali od njih tnlvisni". To ne pomeni živeti mimt) drog, temveč živeti s temi rastlinami moči in njihovim izkustvenim potencialom. Naučiti .se jih je treba uporabljati za "razširjanje zavesti", o čemer je govoril že prof Milčinski (1986, 12). Ker je to izkustvo potlačeno, pozabljeno, izrinjeno (.Vlilčin.ski ugcjtavlja, tla je pri uporabi drtjg človeka sprva vodil čutlovit instinkt), je naloga tiržave. da ga obudi in omogoči njegovo stKializacijo. Za to je treba ustanoviti združenje uživalcev tirog, ki bo omogočilo .slehernemu tnlraslemu državljanu izkustvo z drogo, spoznavanje tIrog, hkrati pa odvisnikom priskrbelo kvalitetno drogo, pa četudi je to zaenkrat .samo metadon. Otivisnost je vedno odvisno.st od ljudi, ne tnl stvari. Posameznika ne zasužnji droga kot naravno dejstvo, temveč tisti, ki mu jemlje možnost, da bi se z njo socia-liziral v razumni potencialni ali dejanski rabi. Na neposretini ravni vzpostavitev odvisnosti nastopi, ker ponudnik, dealer, sili jemalca v odvisnost. Odvisnik je v otivisnost prisiljen s strani drugih ljudi, ljudi, ki so že odvisni in ki morajo za nakup tiroge protlajati drogo naprej in ji največkrat tudi zmanjševati kvaliteto z mešanjem primesi. Komur je tiroga ponujena v tej socialni obliki, ko se cel grozd ljudi na življenje in smrt trudi, da lx) nanovačil nove odvisnike z;i vzdrževanje svoje falange, ima malo možnosti reči tirogi ne. Ne gre z,;i drogo, temveč za njih, ki ga potrebujejo kot trajnega odkupnika. Od njih postane odvi.snik odvi.sen. Torej ni problem droga, problem je socialna organizacija, ki večino (|X)tcncial-nih) odvisnikov socializira v drogo. In to socialno organizacijo je treba razkrojiti, ji odvzeti moč. Njena moč pa se konstituini izključno na prepovedi drog. Celoten grozd posrednikov med proizvajalcem in uživalcem, ta država v državi, živi od prepovedi, in ko jo enkrat zacementira na ravni pravne forme, reproducira argumente za svoj ilegalni status. Narkokracija ima tako največjega zaveznika v obstoječi politiki do drog in v strahu večine prebivalstva, da so droge nekaj groznega, hudičevega. Poznavalci in analitiki politike do drog ugotavljajo, da mafija in druge podobne organizacije podpirajo, branijo in celo financirajo politiko represije nad prodajo drog, to je |K)litiko prepovedi. Pri trgovanju s prepovedanimi drogami se kopičijo ogromna sredstva, ki so na razpolago za ilegalno z.;itiranje političnih .sil z eman-cipatoričnimi cilji, za obvladovanje sindikatov ipd. Milčin.ski (1986) npr poroča, da je CIA .spodbujala gojenje drog v zlatem trikotniku in z izkupičkom od prodaje drog vzdrževala protisocialistična gibanja usmerjena proti režimu na Kitajskem. Zakon nalaga kazen za posedovanje drog: hkrati pa onemogoča posamezniku, da bi izvedel, kako izgleda prepovedana droga. Kako naj starši povedo otrokom, kako izgleda prepovedana droga, če je ne poznajo, ne oni ne otroci? Kako naj se kopiči in zori izkustvo ravnanja z drogami, če je diskusija o njih prepovedana, če nihče ne ve o čem se sploh pogovarjamo? Zgolj žuganje, prêt nje in prepovedi so se izkazale za prekratke. Namreč, nihče ne ve, kaj se prepoveduje, ko pa to izve, o tem ne sme govoriti, da ve in ckI kod ve. O tem lahko govori samo ilegalno z ilegalnimi prijatelji, s tistimi, ki so že ujeti v večni krog zla. Zato je treba na novo opredeliti na drogo vezana razmerja, premestiti prvo srečanje z drogo v drugačen socialni kontekst kot je v veljavi sedaj in odpraviti sprenevedanje obstoječega boja proti drogam, ki vodi v povečevanje zasvojenosti in kriminala. Za začetek pa bi bilo treba poimenovanje drog ali mamil nadomestiti z rastlinami moči. Te rastline niso zločeste, ne omamljajo, temveč dajejo človeku moč, ki jo lahko obrne proti sebi ali pa sebi v prid. LITERATURA Brine, Franci. 1975. Kaj vemo o drogah. Teorija in praksa, St. 6-7. Chamhlis, William J. 1994. Don't Confuse me With Facts: Clinton 'Just .Says No". New left review, St. 204. Collins, Larry. 199«. Holland's Half-Uaked Drug Kxperinicnt. Foreign Affairs. May/Junij. l-lias. Robert. 1991. Drug Wars as Victimi.s;ition & Social Control. New Political Science. Sl20. Ganguli. fLC. 1985. Mediation Subculture and Drug U.se. Human Kcbtions. w)l. 3«. .št.10. Kaplan, John. 198«. Taking Drugs .Seriously Public Intea-st, .^it. 92. Kastelic, Andrej (ur). 1992. Zloraba drog. Rokus, Ljubljana. Milčinski, l.ev, Martina Tonitiri, Franc Hočev;ir 1986. Droge v svetu in pri n:is. Delavska enotno.st, I.juhljana. Mrevlje, Gorazd. 1992. Prcpreecv;»nje zlorabe drog. V: Kastelic (ur), 1992. Nadelmann, Fthan A. 1985. International Drug Trafficking and U.S. Foreign Policy. W;ishington Quarterly, vol. 4. Naclclinann, !■ than A. 198«. Thi- ease lor I.cgali/ation. I'ulilic Inic-rcsi, .št. 92. Naticlniann, llthan. A. 199«. Commonscnsc Drug Itjiity I'tircign AKairs. Januar/lirhruar Sliultcs, Kieharil l-v-ans in IU)fnian, Aibcn. 1992. I'lant.s of the Gods. Ht-aling arts pn;.ss. Rochester, Vermont. Stafford, l'cier(ur). 1992. Psychcdelics IaKyclt)pcdia. Ronin Publishing. Herl