IZDAJA CP »GORENJSKI TTSKt »UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K - ODGOVORNI URED NIK GREGOR KOCI JAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 2475 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV, * VPAVJ, SOBOTA, 11. AVGUST* 1<»62 ST. 91 Ispešno uveljavljanje zakonskih predpisov je odvisno tudi od samih gospodarskih organizacij TA TEDEN SO BILA POSVETO-TANJA O NEKATERIH NOVIH ZAKONSKIH UKREPIH Gospodarska zbornica za okraj Kranj Je ta teden organizirala za podjetja posebne posvete, na katerih so obravnavali zakon o ureditvi poaiovnib razmerij na trpu in zakon o družbeni kontroli cen. Ka omenjenih sestankih so se po-■f iH todi .o izvedbi revalorizacije —mi nih sredstev in »e znašali udeležence o sedanji organi-sariJJ hi nalogah gospodarske stalke. Spričo bojazni, da bi bile nekatere gospodarske dejavnosti v no\ i gospodarski zbornici kolj ali manj zapostavljene, so »▼Biki zbornice na posvete posebno poudarili, da je bojazen neutemeljena in da ao rat maslojnl zadolženi, da bodo vse gospodarske dejavnosti obravnavali z enako prizadevnostjo in da bo gospodarska ■bornsea pomagal i slehernemu sodjeiju. zakonski ukrepi, ki Jih gnanodarstki položaj oziro- UDSTVA ZA IZHATA OD OKTOBRA 1047 KOI TEDNIK OD 1 JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO GIBANJE TURIZMA NA GORENJSKEM V PRVEM POLLETJU SLABŠE KOT LANI ekonomski razvoj, lahko pri-■esejo zaželene rezultate le tedaj, e« Jih gospodarske organi-tari je sprejmejo z razumevanjem; ali skratka — uspešno uveljavlja-aje zakonskih predpisov je odvis-ao todi od samih gospodarskih arganrzaeij. Zato je nedvomno tuši pravočasno seznanjanje s cilji la načeli zakona o ureditvi poslovnih razmerij na trgu in zakona o družbeni kontroli cen zelo ibno. S tem namenom je pripravila tudi omenjene reie. Razumljivo pa je, da so U posveti dali zastopnikom posa-aseznih gospodarskih organizacij la osnovo sa nadaljnji študij teh iskonskih predpisov. Ce bodo sodjetfn pri tem studiju naletela aa morebitna nerazumevanja, boso lahko zahtevala od gospodarske zbornice ustrezno pomoč. - P. Oblskovavcl Gorenjskega sejma se zelo zanimajo za razstavo mesta Oldham . Vzporedno z različnimi nespodbudnimi pojavi, ki so spremljali gibanje turizma na Gorenjskem v letošnjem prvem polletju, so se izoblikovale tudi domneve, da končni uspeh ne bo najboljši, vsekakor pa slabši kot lani. Zbrani podatki so naposled to domnevo potrdili. Nočitve domačih turistov so upadle v tolikšnem obsegu, da Jih ni pokril niti naraščajoči dotok tujih turistov. Številčni pokazatelji prvega polletja dajejo naslednjo sliko (števiBke v oklepajih so iz I. polletja 1961): Gorenjsko je obiskalo 72.876 (78.080) gostov, od tega 58.807 (64.887) domačih in 14.069 (13.193) tujih. Vsega skupaj Je hibo 250.918 (274.367) nočitev. Domači gostje so imeli 209.873 (234.713), tuji gostje pa 41.045 (39.654) nočitev. Vzrokov za upad obiska je bilo več. Gostinske organizacije so dvigale cene svojim storitvam. Močnejša turistična društva niso obdelala domačega turističnega tržišča. In se: razni izleti, Študij- Sodelovanje z Oldhamom razširjeno in poglobljeno ANGLEŠKI GOSTJE ODPOTOVALI — VELIKO ZANIMANJE ZA RAZ- I £j2jl,]]!u^ STAVO — V JESENI NAS OBIŠČE ŠE SINDIKALNA DELEGACIJA — vnves oidhama, da obiskujejo PRIHODNJE LETO PRVIČ IZMENJAVA MLADINE I "vt^ pSke prež,v,JaJo v nW dl možnosti, da bi naši tekstilni i Kot Je znano, razvija podobne strokovnajki hodili tja na študij- odnose z angleškimi mest se ne-sko prakso. Pogovorili so se še o Vaj druejh Jugoslovanskih mest. tem, da bi ena izmed šol iz kanj- Po mnenju g. Smltha sta Kranj ske občine in cns izmed oldham- In Oldham med najuspešnejšimi. KRANJ, 10. AVGUSTA — V sre- rektor umetnostne galerije g. Ja-do popoldne so z vlakom odpoto- mes Carter se bo mudil v Kravah Iz Kranja predsednik občine nju do zaključka razstave mesta Oldham g. John Shyne s sopropo Oldham. in britanski konzul v Zagrebu Ml- Angleški gostje so si med biva-chael Alan Smith. Tainik občine njem pri nas (stanovali so v Prcd-prijateljskega mesta Oldham go- , dvoru, kjer jim jc nadvse ugaja-spod Emvvard Heines ln ga. Hei- 110), ogledali nekatere naše tovarne nes sta ostala se na krajcih za-Isebnlh počitnicah v Bohinju. Dl- in zavode ter turistične in zgodovinske znamenitosti. Na dveh uradnih pogovorih s predstavniki občinskega ljudskega odbora Kranj so se pogovorili o razširitvi sodelovanja med mestoma, ki se je do sedaj odvijalo predvsem na liniji občin, tudi na posamezac organizacije*. Med drugim so obiskali tovarni »Sava« in »Iskra«, kranjski zdravstveni dom, šolo »»Stane 2agar", Begunje in Drago, (tam so položili venec padlim žrtvam), V Vratih, na Bledu in v Velenju. Anple-ške goste jc najbolj prevzel ogled Begunj in Drage. Dejali so. da sc skih zamenjali razstavi ob zaključku šolskega leta. Preko tam- Mctka Sosič ska potovanja ipd. so se spričo splošnega varčevanja zelo skrčili. In ne nazadnje: tudi izredno slabo vreme je precej zmedlo račune turističnim in gostinskim organizacijam. Predvsem pa lahko ugotovimo, da se gostinci v nastalem položaju niso znaš-li. Kljub temu da so imeli svoje gostinske zmogljivosti zlasti v zgodnji letni sezoni bolj ali manj nezasedene, so se krčevito oklepali postavljenih cenikov, tako da o kakršnemkoli odstopanju od cen ni bilo govora. Značilen primer taksne ner/rož-nosti smo zabeležili na Bledu. — Od 13. do IS. julija je bil tamkaj evropski kriterij v namiznem tenisu za mladince. Seveda so udeleženci te športne prireditve potrebovali tudi prenočišča in prehrano. Organizator prireditve se je že aprila pozanimal za penzion-ske cene pri Park hotelu in hotelu Jelovica. Kljub temu da so se obema hoteloma obetale nezasedene zmogljivosti, nista hotela znižati cen. Vsekakor sta preop-t i mistično gledala na obisk turistov v sredini julija. Park hotel je postavil ceno za penzion na 2.200 dinarjev. Ker pa organizator prireditve ni zmogel tako visokih stro*(kov, si je pač pomagal s privatnimi turističnimi sobami. Ko je vodstvo Park hotela končno dojHo kritičen položaj, v katerem *e je znašel hotel s svojimi nezasedenimi zmogljivostmi, je spustilo ceno na 1.500 dinarjev. Z odlašanjem pa so zamudili lepo priložnost, saj so v hotelu lahko nastanili le se dve ali tri ekirpine športnikov. Hotel Jelovica pa je zamudil tudi to priložnost. — Prav gotovo pa bi takih primerov lahko zabeležili še več. Znaten porast je letos zabeležil »riliv tujih plačilnih sredstev po iirr,t: bilo doslej v rokah občinskih ljudskih odborov, ki so na osnovi hitro iz-(Nadaljevanjc na 2 strani) Obrazi In pojavi s, Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi »Obrazi ln pojavi «3 Obrazi In po Ta zgodba ni tipična — ne za stransko ulico. Videti je bilo da ni iaznn . 11 na\r Huje in ne za ljudi. Ne bi pa našel tistega, kar je iskal. hitri 11 ' nasmihal Potnikom m trdil, d, se v taki al, podobni ob- Stcblaiu ,e poskočilo srce in pn- vol t?.lšffii 'T 7 A", *" liki t* in tan ne pojavlja. Gre za dvizal se je proti avtomobilu To Stebli• v * L ', knr*knv> '•' razmejitev dveh pojmov _ gosto- priložnost ie izkoristil tudi tujec zlčll t i n P ' ***>sM " liubja in hlapćeWtva - tore, za V iulnanštmi jc vprašal za neka «, , W ""' P°1' ■pral,me, k,e se konča gostoljubje ulico, ttehla, sicer vsega ni razu-m kje se začne hlapčevstvo. mel, vedel pa je za ulico, po kate- Gostoljubje ali hlapčevstvo tn redki osiveli lasje so se lepili v potu. Potem so dosocli d<> canc't odcepa. Steblaj je zavil v stransko ulico in pohitri dulle. Končno so dospeli na cilj. Steblaj se je ves zasonljen ustavil. steblaj je stal v senci hiše in z ri je vpraševal twec. Stisnilo ga »To je ulica, ki jo iščete,* je lo-zanimanjem opazoval avtomobile, ie pri srcu, zakaj do tiste ulice je vfl saio in pred očmi se mu M ki so hiteli po cesti. Se posebno so bilo vsaj pet minut hoda. Rr.u-n temnilo. ga privlačili lepi vozovi z ino- tega je ni bilo Uhko naiti. Kako Tujec se je vljudno zahvalil za ttmtkimi oznakami. S posebnim naj vse to razloži tujci', ko pa ne tolikšno pozornost in vodiču v veseljem je gledal za mirni vse do- zna italijanščine. V stiski se >e po- zadregi potisnil v roko v staniol tlej, dokler niso izginili za ovin- služil nemščine in za silo se je spo- zamotano cigaro. Potlej je od pekom. Rad jc imel ve tisto, kar ie razumel. ' Ijal. priJlo čez mejo — blago in tujce. »Ne boste na"H ceste, če vas ne Steblaj je nekaj časa zrl za avf' Oboje ic občudoval in visoko ce- popeljem tjakaj!' je počasi razla- mobilom, potem se m domislil d.i-'iil. pri čemer ga je navdajalo ne- gal. »Peljite z avtom za menoj.* rila. Zavzeto in spoštljivo i§ vnel kakšno .pobožno' čustvo. bi bilo v avtomobilu ie kaj cigaro med okornimi prrli potlej Onstran ceste se je ustatil avto- prostora, bi tujec Steblaia znabiti pa jo je j pobožno hlapčevsko obil z italijansko oznako. Voznik povabil naj prisede, tako pa. /e krt mobil z italijansko oznato. ru**.« ^u" ,"7 l^^U^tcmobilu Pri je zlezel izza krmila in stopil v Steblaj stopal ob avtomobilu, tn tretnjo varno spravil v žep S. 5. CSTi/rr< tf «».^,.^| (*~ kmetom Je spričo ngodQv pr*^ svojih izdelkov * Pretease strijske države do sedaj r**2*£ salo. S pristopom Velike je v evropsko gospodarsko ^ nost pa so tudi Nemci »,^ti mlšljati, da nima smisla v gled subvencionirati trasM***^ kmetijstva. Tako so osnov** *t šča prerasla v nasprotja, v k***^ s-ki politiki. Premor v Bruslja strnil med šestorico dri**, ki ^ okoli bruseljske zelo*« ^djs ' pomeni zanke okoli Vr*bj B^f cem. Zmernejše stroj* In frffH < vropvke^.i vkliu, . \ Jnii nt d** pripovedujejo, da 5,» „eU*? nasprotja do sedaj i> s**^ Seveda Je veliko britnnskU *fL pisnih sestavkov, ki pr*T no in strupeno pišejo • Zdravko Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Lludie in dogodki • Ljudje in dogodki • T -.o; Prve najdbe precej obetajo Arheologi v Kevdereu V sredo opoldne Je odšla Iz Kranja XXVII. MDB z Gorenjske na gradnjo avtomobilske ceste. Odšla je v Sumadijo in jo sestavlja okoli 100 brigadirjev srednješolcev z Jesenic, iz škofje Lok* hi Kranja, ime pa Ima po prvoborcu Andreju 2vanu-Borisu Pred nekaj dnevi Je loški muzej ponovno pričel z izkopavanji v podzemeljski Jami Kevderc pod Lubnikom. Arheološka i7Jiopava-nja. ki so se začela v letu 1959 in se nadaljevala leta 1960, so bila v letu 1961 prekinjena zaradi drugih del, predvsem prenosa Skoparjeve hiše na grajski vrt. Delo je namreč zahtevalo mnogo sredstev in časa, tako da so arheologi počivali. Pravzaprav so urejevali v prejšnjih letih izkopano gradivo. Medtem ko so izkopavali v jami in deloma sondirali teren nad jamo, da bi ugotovili bivališče človeka, ko letos pričeli kopati pred jamo, kjer odstranjujejo podor. Kakih deset metrov pred jamo so zastavili lopate in bodo kopali v smeri proti vhodu v jamo. Tam bodo prodrli že v globino šestih metrov. Ta nivo bodo obdržali deloma tudi v jami. Pričakovanja, da bo pir-d jamo pod podorom veliko gradiva, so po nekajdnevnem izkopavanju že uresničujejo. Po dveh dneh pripravljalnih izkopavanj so že naleteli na tako imenovano kulturno plast, ki je vsebovala nekaj črepinj. Včeraj pa so našli poleg ostankov posod tudi že koščene in rožene predmete. Za loški muzej vodi izkopavanja asistent France Leben. ki upa, da bo Triglav: Rijeka 3:8(1:6) Kranj. 10 .avgusta - Danes popoldne je bila na igrišču Mladosti prijateljska nogometna tekma mod domačim Triglavom in članom prve zvezne nogometne lige Kijcko. Kot je bilo pričakovati, so zmagali gostje, vendar po dogodkih na igrišču ni bilo potrebno, da 6o Kranjčani izgubili s tako visokim rezultatom. Za tako visok poraz bi predvsem očitali vodstvu Triglava, ki je poslalo na igrišče s Tržičani »okrepljeno« enaj6torico. Tako v obrambi, kot v napadu, so bile zaradi tega precejšnje »luknjo--, ki so jih ru-lirani gostje izkoristili brez večjih naporov. Razen toga je rezul- Gorenjska - dolga vas (Nadaljevanje s 1. strani) delanih in Bprejetih gradbenih okolišev na osnovi zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene iz leta 1956 dodeljevali gradbena ^ovoljenja. Toda namesto da bi * z dve leti te odloke znova pregledali in jih po potrebi spreminjali glede na nove razmere, se je to zavleklo vse do danes. Zato pa so nastale mnoge nepravilnosti. , V nekaterih občinah (Kranj, Radovljica in Skufja Loka) so v teku obsežna dela, da bi čimprej Izdelali prave urbanistične načr-vte. Tako je za območje med Radovljico in Lescami že urejeno In določeno, kaj naj bi v perspektivi tam gradili oziroma obvarovali pred zazidavo. V okolici Škofje Loke je prav tako precej narejenega. V delu so tudi trije načrti za postavljanje vikend hl-llc, in sicer pri Gorenji vasi. pri Treblji in pri Rrtečah. Tudi za nekatera naselja okrog Kranja so le končana dela v zvezi z načrtovanjem. To velja npr. za Stru-ievo, StraŽišče, Klanec. Vodovodni stolp. Zlato polje itd. Največ težav pri vseh teh naporih izvira iz teženj posameznih graditeljev. V kranjt&i občini jc bik> na primer predlanskim v gradnji 448 individualnih stanovanjskih hišic, največ na podeželju. Razne ugodnosti, ki jih imajo graditelji pri takih gradnjah, jih namreč še zmeraj spodbujajo k lastnim gradnjam na deželi. Seveda je v daljši perspektivi to škodljivo za graditelja in 6eveda tudi za družbo. Novi urbanistični načrti nikakor nimajo namena omejevati individualne gradnje. Toda težnja je, da bi tako gradnjo odločneje usmerjali na tista območja, ki so predvidena za to. in jo ob tem tudi približali pogojem ostale gradnje. Celotni problem urbanistične ureditve naših krajev je triko pereč, da je predvideno, da bo na eni izmed prihodnjih svojih sej o tem razpravljal okrajni ljudski odbor. Pregledali bodo sedanje stanje in dali ustrezne smernice za postopno reševanje problema. Seveda bodo glavno besedo pri tem imeli sami prebivavci, ki bodo na zborih volivcev razpravljali o izdelanih predlogih. - K, M. tat 2:0 in 3:0 moralno zelo negativno učintkoval na domačine, ki so do konca prvega polčasa igrali brez volje. V drugem polčasu je bil položaj na igrišču povsem drugačen. Bes je sicer, da so tudi Riječani zamenjali reprezentanta Radako-viča in vratarja Jantoljaka, vendar gre kljub temu vse priznanje razigrani enajstorici Triglava, ki je v drugem polčasu igrala brez Tržičanov. Z veliko borbenostjo in nekaj smiselnimi akcijami so nevarno ogrožali vrata gostov, ki ' so bolj kot ne le po srečnem naključju obdržali v drugem delu igre neodločen rezultat. In ie, nekaj besed zaradi zadnjih minut igre, ko je prišlo do neljubega obračunavanja na igrišču med Perfkovičem in Lukari-čem. V prijateljskem srečanju bi podobnih izpadov res ne bilo treba in sodnik Novak, ki ni bil povsem zanesljiv, jc tokrat upravičeno izključil oba igravca. Moštvi, ki 6ta med tekmo izmenjali nekaj igravcev, sta začeli srečanje v naslednji postavi: Triglav - Dagarin, Stular, Sfcraus (Tržič). Martinovič, Perkovič, Jerman, Goste, Bahun (Tržič), Kra-šovec, Verbič in Binkovski; Rijeka — Jantoljaflc, Vrankovic, Lukič, Kadakovie, Brničič, Balent, Bla-ževič, Zadel, Lukarić, Naumović in Medle. — B. F. ENA PETINA VOLIVCEV ŠE NI VČLANJENA Po zadnjem statističnem pregledu so ugotovili, da je v jeseniški občini 16.483 volivcev in da jo od tega le 13,346 članov SZDI* V občini je torej še vedno 3137 ali 19 odstotkov volivcev, ki niso včlanjeni. Bržkone bi bilo potrebno, da bi KO SZDL v prihodnje bolj skrbele za povečanjo svojega članstva. GLAS v vsako hišo Gledališki festival v Malem V zadnjem času je kulturna dejavnost v Begunjah posebno živahna, za kar imajo največ, zaslug tamkajšnja »Svoboda« in kar jo nenavadno — tudi prostovoljno gasivsko društvo in Turistično društvo. V počastitev dneva vstaje in 80-letnioe gasivcev so Begunj-čani na prostem uprizorili -Mikiovo Zalo«, ki ji jo dva večera navdušeno ploskalo okoli 5000 gledavcev. Zaradi velikega zanimanja so jo morali čez teden dni ponoviti. Tudi repriza je privabila veliko število gledavcev, celo iz Bohinja in z Jesenic. Ker je v Begunjah precejšnje zanimanje za dramatiko, 6o začeli razmišljati, kako bi to dejavnost popestrili. Za drevi in jutri, kot smo že poročali, so pripravili »Celjske grofe«. . Letošnje gledališke igre v Begunjah so poskus, da bi prihodnje leto začeli z gledališkim festivalom v malem. Nekaj tekstov bodo naštudirali domačini sami, nekaj gledaliških ansamblov pa bodo povabili na gostovanje; Tako kot imajo Boblnjčani svojo »Kmečko ohcet« in »Kravji bal«, na JozcTsk^m »Ovčarski bal«, na Bledu številne prireditve, tako bodo imeli v Begunjah, če bo le dovolj sredstev - gledališki festival v malem. — St. S. letošnje izkopavanje prav gotovo presenetilo z najdbami, o katerih bomo še poročali. Poleg ravnokar pričetega izkopavanja ostalo delo v muzeju ni zamrlo. Delavci komunalnega podjetja Remont iz Škofje Loke končujejo z adaptacijo južnega trakta loškega gradu. Tam bo muzej uredil dve dvorani. Dvorana v prvem nadstropju bo gotova letos. Vanjo bodo namestili preurejeno zbirko NOB. Spodnja dvorana, ki bo služila za stalno razstavo del domaČih umetnikov in za občasne razstave, bo v grobem tudi končana. Ker pa bo urejena bolj reprezentativno, se bodo dela zavlekla. Dvorana bo primerna za vsako razstavo. Samo na stenah te dvorane bo možno razstaviti okoli 40 slik, z dodatnimi panoji pa še veliko več. Dvorana bo samo umetno raz- Preglejmo nekoliko ** d&L muzeju. V prvih n***^ ifjj njega leta je obiskalo muasi 7.000 obiskovavcev. Zadati*1' ^ izredno veliko tujcevji*^9 Italijanov. Nemcev ^ Nt0*^ cev. Letos jo mira** 400? preko 100 Švedov nah. Zadnja skupina, jg j c obiskala muzej v j^;^ 0*"* je v tem mesecu obh^ksCT 4* še okoli 150 Obiskov«vW***" gih republik, največ i*Hr«**£ Iz Nemčije jih je btlo ix% ^ gije 5, po 2 ali 3 pa *o oj tf ^. glije, Avstrije in Itaiiu -jo v juliju obiskalo m«J obiskovavcev. " Posebno pozprnoot v*qoJ* u delo na Skoparjevi hj^ 0 tj** smo že pisali. Mnogo iK^fj šuje, kje je tista hiš*, k*td* prenesli na vrt Zidarij "** •4 sveti j ena in bo vsekakor z raz- daJ° klet, nato pa bodo stavami pripomogla k večjemu j še hlev. Tako bo hijj. obisku loškega muzeja. I gotova. — A. P. Jutri na volišče Druga volilna enota v Tržiču bo jutri volila novega člana za občinski ljudski odbor Tržič. V pripravah na volitve so volivoi že izbrali za kandidata Ing. Antona Trebušona, ki ga Tržičani dobdo poznajo kot aktivnega delavca tako med NOB kot tudi * i. osvoboditvi Nadome**«* litve bodo Jutri, ij. in sicer že od 4. vse do 19. dvorani i Tržič. P an< nr« dalje * * ▼ veliki Razvili bodo prapor ZB V teh dneh mineva 20 let, od- I le vsak dan na sporen,. w- kar so na območju Trboj pri Kra- | športne in druge n^redir«! P**, nju padli prvi borci in aktivisti ' 1..... " - e' NOB. V spomin na te dogodke bodo prebivavci s sodelovanjem množičnih in političnih organizacij organizirali številne slovesnosti, ki se bodo vrstile kar pet dni. Zaključna pa bo v nedeljo, 12. avgusta, z razvitjem prapora krajevne organizacije ZB, ki mu bo kumoval delovni kolektiv podjetja »Vodovod« iz Kranja. Praznovanje sc je pričelo v torek, 7. avgusta, I nogometnim pokalnim turnirjem, nato pa so bi- (sobota. 1L avgust«) *v**Jr PZ programu kresovanj*. ZLZlit r, redltve pa se bodo nadVu/**1' , nedeljo zjutraj. Dopoju«^ K\ dve nogometni tekmi '^L^" bo sprejem ""^-^rsaii r" gostov In pokrovitelj* n^reV nato pa bo skupen odhod s* redltve m prostor. T »m"'s V dili govori prvih h«u^TJT" prapora i„ kulturen ppo-*** ga bodo med drugimi ijviji di recltatorjl, pevci i* I^t* Pihala DPD Svobod* Upravni odbor Delavske univerze Jesenic« razpisuj« n-»l*r delovna mesta: 1 STALNEGA STROKOVNEGA SODELAVC V ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 2 STALNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA DRUŽBENOEKONOMSKO IZ0BRA2EVA\t«r 3. RACUNOVODJO POGOJI: pod 1: a) pedagoški delavec b) dovršena kadrovska iola , pod 2: srednja strokovna izobrazba s prakso v delu na dru^ ekonomskem področju; pod 3: dovršena ekonomska srednja šola. . Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljit* jsf slov: Delavska univerza Jesenice, Cesta maršala Tita 5. SVET ZA KULTURO IN PROSVETO ObLO KRANJ razpisuje mesto Poklicnega dirigenta za pihalni orkester Prosivci, ki so hkrati usposobljeni za poučevanje na tJar beni Soli, naj se zglasijo osebno zaradi dogovora o namestitvi osebnih prejemkih in stanovanja na oddelku n družbene službe ObLO Kranj, Tavčarjeva ulica 4mi. Razpis velja do zasedbe delov nega mesta. Svet za prosveto ln ObLO Kranj Ponovno je potrebno preveriti objektivne težave IN V ZVEZI S TEM KONKRETNO UKREPATI KRANJ, 9. avgusta — Na dnevnem redu danainje skupne seje vajanjo predpisov o delitvi čistega •Minskega ljudskega odbora Kranj so bila sama imenovanja. Od- dohodka dala banki s tem v z\e/.i bornild so namreč Imenovali svet Zavoda za zaposlovanje Invalid- ' ozrlom,a ,v. z^?zi z jzp'aćevanjem ■ csebnih dohodkov nekatera ustrez- nih ln drugih oseb v Kranju, nadalje arbitražno komisijo ln Rudija na navodila. Pdtaka za glavnega direktorja tovarne Tekstlllndus Kranj. Po zadaj! točki skupne seje — imenovanja v šolstvu — so se odborniki razJH na ločene seje, kjer so obravnavali poročilo o količinski proizvodnji v letošnjem prvem polletju In poročilo o izpolnjevanju trroznih nalog v tem obdobju. Potrdili so rudi pretPoj o preimenovanja in reorganizaciji Zavoda zi zaposlovanje invalidnih in dru^ri v Kranju, ki se bo odslej imenoval »Zavod — invalidska de- KRANJSKI GLAS Orpn ni delavnega samouprav- Kranj«. Razen sklepa o prenehanju Remontnega podjetja Ijanja v na^in delovnih kolektl. Jezersko Je ljudski odbor potrdil tudi statut Zavarovalnice Kranj rib naj bi temeljiteje proučevali ta izdal nekatere garancije. Občinski zbor je danes sprejel . gospodarstvo v prvem polletja odlok o določitvi imen no-j prihodnji mesec. Vfls ulic v mestu Kranju. Iz razprav«) o poročilu o količinski proizvodnji v industrijskih podjetjih v letošnjem prvem polletju pa povzemamo, da je treba ponovno proočM oziroma preveriti ob jek -tirne težave in Jih v drugem pol-Khi odpraviti. Pristojni občin-fci srran saj bi bil aktivnejši pred-vsans lam, kjer so stvari bolj pulil—tirm. Odborniki so tudi zoanili, da je treba hkrati s koli-čmshvo proizvodnjo obravnavati tudi realizacijo, ker sama proizvodnja se ne da popolne slike o gospodarskem stanju v posamez-aam podjetju. Vendar pa podn'-kov o ftijančnl reakciji doslej spričo objektivnih vzrokov še ni Wo mogoče zbrati, pač pa so odbornikom obljubili, da bo ljudski korripteksneje obravnaval Kfltčinska proizvodnja le bila v prvih testih meserih tik pnd pl.'iom (1°,9 odste.ll:-.) |n je to glede na vsakoletni Vfjijti proizvodno dinamiko v dru?em polletju še dokaj ugodno. Kljub temu pa je potrebno ugotoviti, da je ta obseg proizvodnje minimalen. Iker se je v primerjavi z ustrez- j nim lanskoletnim obdobjem povedal le za 2,6 odstotka. Tudi realizacija v prvem polletju verjetno ni dosegla predvidene vi. nr. Osebni dohodki v industrijskih podjetjih pa so se letos precej povečali. Iz tega sledi, da kljub številnim ukrepom še vedno ni pravilne sinhronizacije med proizvodnjo in delitvijo. Indeksi povečanja proizvodnje in osebnih dohodkov se že vedno preveč razhajajo. Zato je komisija za iz- gfbaaje proizvodnje In realizacije. Hkrati naj bi sprejeli tudi ustrezne konkretne ukrepe, kaj bodo storili za izboljšanje položaja, ker samo u;olav!janJe težav »c bo prineslo usprhev. Pri tem naj bi samoupravni organi 1 cdlceno težili, da bodo osebni do- j hc.lki n.r. .ali v skladu s proiz- ! vudnjo. — P. Polaganje asfaltne površinske prevleke v Tupalićah pri Preddvoru Obisk pri Transtnristu V perspektivi večkratno povečanje izvoza KVALITETA IZDELKOV — POROŠTVO ZA USPEH Irrosas zadolžitev tovarne gumijevih Izdelkov Sava Kranj znala IMtft dolarjev. 2e v prvem soiJetJa Je podjetje preseglo plan ta 1X2 odstotkov. Do konea leta b» podjetje računa, da mu bo ta pri* Izročiti za £54.900 dolarjev, kar ima za precejšnjo vsoto že lefisitrvne zaključke, za preostali W4 ps> upa, ds bo lahko sklenilo Nfodbe s Inozemskimi partnerji, btolki tovarne Sava so namreč » salati zanimivi za zunanja tr-ti/a. Kljub temu pa se pojavlja >r«U problemov, med katerimi tej omenim samo rentabilnost b jjasJI m rnftinst Cene nekaterih lefizdelkev, ki Jih tovarna kupalo ad domačih proizvajavcev, k> »sgasto znatno višje, kakor pa h v laser m d i n Poseben pre- je tekstilno blago za gumi-in drobni kovinski deli za tehnične proizvode. TI iz-es> na domačem tržišču IrzdJ kot ▼ inozemstvu, zato Je Saasnareočna sposobnost podjetja W-.-ma od ter*. P* kakšnih četah kupuje različen pomožni ma- brtaL V iatoiujfm prvem polletju je Ndjetje to*Uo za tem, da bi od-zaloge, ki so bilo prene-tz preteklega leta. Večji del Je bH zato realiziran z imi poslovnimi partnerji. bJ prevzemajo večje -količine. V polletju pa *e izvoz na-na področja konvertibilnih Poseben problem, ki vpliva taks aa proizvodnjo kakor tudi na ui »ani politiko. Je preskrba z taso*niPM surovinami. Tako so le getaaar nabave kavčuka sunkovite in zaradi kratkih izvoznih Nfcs-r mora podjetje uporabljati % I »delovanje posameznih proiz- vodov dražje surovine, ker pač ni izbire. Tak način dela znižuje konkurenčnost podjetja na zunanjem tržišču. Kljub vsem tem problemom pa je tovarna Sava na zunanjem tr/lšču *e vedno uspešna, in to predvsem zaradi odlične kvalitete svojih izdelkov. Prav tako podjetje tudi računa, da bo v perspektivi izvoz nekajkrat povečalo. — P. Edina podjetje v panogi cestnega prometa v škofjeloški občini Je Transturist, 'ki vedno bolj skuša izboljševali kvaliteto svojih uslug (tako v potniškem kot v tovornem prometu) na vseh progah, ki jih vzdržuje. V zadnjih nekaj letih Je število takih pr,)C za to loško podjetje stalno nara-j včalo, .sedaj pa so v Transturistu pričeli posvečati vso pozornost tipizaciji vzdrževanih prog, ker se ne pojavljajo potrebe, da bi odpirali nov«. V prvem letošnjem polletju no avtobusi podjetja Transturist prevozili skupno milijon 42 tisoč kilometrov, medtem ko so Jih lani v tem času le 880 tisoč, kar priča, da podjetje še vedno razširja svojo dejavnost. Prav tako sliko kažejo tudi podatki o vožnjah v tovornem prometu, saj je od lan-skih 330 tisoč prevoženih kilometrov ta narasel na 510 tisoč kilometrov. Takih rezultatov pa seveda ne bi mogli doseči zgolj z dobro organizacijo, ampak so morali povečati tudi svoj prevozni park: avtobusni za 4 vozila, to; prikolicama. Naj primerjamo še proti vrhu že jrtho&rg leto. Cez Silo avtobusnih linij lani in tri leta - pravijo - bodo na Vog- letos! Ob polletju so Transturi-stovi avtobusi vozili na 47 lini- L O S KI DELAVEC jah, medtem ko je lani v tem času podjetje opravljalo usluge na 43 progah. Podjetje se je zavzelo tudi za razvoj turistične dejavnosti. V ta namen so že lani pričeli graditi žičnico na Vogel nad Bohinjem, ki Je že od nekdaj priljubljena, vendar neoskrbovana izletniška postojanka. Transturist je v zvezi z gradnjo uredil celotno linansi-ranj« in gradnja je že v polnem teku. Gradbeno podjetje iz Bohinjske Bistrice na spodnji postaji končuje z deli. medtem ko ho vrhnja — pogonska - postaja igrajena do jeseni, tako da bodo N — !•_ 1 .'. - — —J —m- m. 1nk1/A Ani>nt«l 1 vorni pa za 8 vozil. Sedaj v Trans* iy njej čez zimo lahko oprav®: turistu razpolagajo a 40 avtobur ftiontaio in bo žičjnica z dvema' si, z 28 tovornjaki in a dvema 'gondolama po 23 potnikov stekla lu dogradili tudi nov hotel, dotlej pa bodo tuflstl tam lahko bivali v brunastih kolibah, ki jih je loški Transturist že pričel »seliti« (neizkoriščene) z Jelovice na Vogel, kjer pa bodo dobro služile svojemu namenu, saj bo v njih prostora za 120 izletnikov. Prav gotovo se bo z otvoritvijo žičnice na Vogel pričan v Bohinju -nova zimska sezona*, za kar pa gre največja zasluga pobudniku in investitorju gradnje, to je loškemu Transturistu. J. Zontar KNJIGARNA V SODOBNEM LOKALU Na Mostnem trgu v Skofji Loki, kjer Je imel i pred časdm prostore loška bur':<'). slabo pa kaže, da jih imajo še kdaj namen odpreti. Ko sem vstopil na kopališče, me ni nihče vprašal po vstopnici, sicer pa tam tudi ni nikogar, ki bi mu kopavec mogel ponuditi denar. Blagajne letos sploh ie rdso odprli, prostor Je založen z ležalnimi stoli. In okolica? Ta jc povsem zanemarjena. Na levi strani kopališča Je nekakšno smetišče, kjer m bila nekoč Športna igrišča, pa m sedaj p travo poraščen prostor. Ogrodje zelo priljubljenega tooo-gana poškodovano rjavi ob Mri. in 1'rcd letošnjo poletno sezono sem v Skofji Loki slišal pripombo, da je arhitekt napravil napako, ko je projektiral kopališčno stavbo, češ da vanjo (v spodnje prostore) priteka talna voda. Prav gotovo ta napaka ni vzrok, da letos škofjeloško kopališče samevat Kaj so bili milijond, ki so bili potrošeni pri gradnji, pobrani kar na oestl, da ae sedaj norčujemo iz tistega, kar smo hoteli imeti?! Menim, da Je ie vedno nekdo, ki je odgovoren za tako stanje, razen tega pa tudi upam, dratsjl*< količinami surovin in Nova dvorana - zadovoljstvo in ponos vaščanov Z nekaj skromnimi besedami smo v »Glasu« že zapisali, da jc bila v dneh praznovanja občinskega praznika na Jesenicah otvoritev nove dvorane na Hrušlcl. Seveda pa bi bilo napak, če bi se zadovoljili s tako skromno vestjo, saj Hrušičanl za svoje prizadevanje zaslužijo večje priznanje; kako so se lotili dela za ureditev svojega doma, pa so lahko za vzgled marsikomu, kjer se izgovarjajo, da za delo nimajo prostorov ln ne vedo, kako naj bi si jih zagotovili. Na Hrušici je že od nekdaj nadvse živahno družbeno, kultur-noprosvetno in športno življenje. Hrušičani porabili le za material, ki ga sami niso imeli. Ves čas gradnje pa so imeli le enega ola- BRIGADIRJI S KOROŠKE NA JESENICAH Te dni gradi jeseniški športni park VIII. koroška brigada, ki jo sestavljajo v glavnem srednješolci ravenske občine in ima ime MDB -Prežihov Voranc«. Okoli 100 brigadirjev, med katerimi je skoraj polovica britrndirk, je na Jesenicah že 14 dni in bo \ostala do konca avguta. iko bodo z deli na športnem objektu za letos v glavnem prenehali. — Ze prejšnji petek je brigadirje — otroke ravenskih železarjev — obiskala tudi predsednica CK LMS Francka Strmole. O PROBLEMIH SOCIALNEGA VARSTVA Na nedavni seji IO ObO SZDL Jesenice je bilo med drugim p-e-oej govora tudi o socialnovarstve-nih sekcijah. Razprava, ki je temeljila na podrobnejšem pregledu dosedanjih Izkušenj, je pokazala, da sorialnovarvlvcne vekri- Oanega delavca, ki je samo nadzoroval gradbena dela. In kaj je nastalo po desetih letih? Velik dom, ki so ga domačini imenovali DOM SVOBODE -IVANA KRIVCA« in je namenjen za vse .krajevne družbenopolitične organizacije in društva. V domu je doslej že urejena mala dvorana, pred dnevi pa je bila otvoritev velike dvorane. Domačini pravijo, da so s tem zaključili peto fazo gradnje. Urediti morajo namreč še drugo nadstropje, pročelje doma in okolico. V drugem nadstropju bo prostor za muzej, dve sobi za družbene JESENIŠKI organizacije in društva ter stanovanje za hišnika. Za ureditev vsega naštetega bodo potrebovali še okoli 15 milijonov dinarjev. Čeprav gre za precejšnji znesek, so domačini prepričani, da bodo svoj dom v letu 1963 dokončno uredili. — B. cijskega mateirala. Ker p« m večje zahteve, da je treba prš** vodnjo usmerjati na ti manj! 9* bodo imele ekonomska enote ko* odslej še večje odgovorni kot doslej. TriUškl kolektiv Ijarjev se tega že močno tat*** in posamezni sveti ekoawars£^ enot že tudi podrobneje raazc0r ljajo o možnostih, kako bi * lahko čimprej in čimbolj vkljeJ^ v mednarodno menjavo, ki rti** va večjo produktivnost -t* rs*«* mednarodnega trga. spoprijeti t* se bo moral tudi i hazu is^ kriteriji konkurence. V asm i* so torej kvaliteta, roki u» sere** cene. Za uspešno poslovanj* s* konkurenčne cene imajo preda*** velika naročila, ki zahtevataT***" bro organizacijo dela in smeđ* tudi dovolj surovin in drucen *r produkcijskega materi ala_jr£ 0* možnosti za večjo atottfc^ejg * kako bi se bilo moč ^klju/ai * mednarodno delitev djeia/^T^ f -Peko* torej na jasnem R-J^ cija zamisli pa je sevedad^ težja, kot je izdelava r»ačrtovl^r to se bo moral kolektiv .nj-temeljito ukvarjati s T^iaJitif nimi nalogami, v osprc^I^S* razumljivo spet ekonom*^ Zc< za katere lahko upamo, da w^ spričo dosedanjih Iz^knaesj vsem nalogam, čeprav u~]JY t_f** zapisati za kakšno obtl*» zarije dela se bodo odiJv' B. Fajon '"»ta. Ob polletju zadovoljiv* V BPT največji nresef glede izvoza Bržkone je postal času izvoz za večino gc«sn,3V organizacij rujjpomembniiJrTr javnost. Seveda pa so S. sf* podjetja bolj. druga pa m^T^ iznajdljiva pri iskanm ^l?* tisi. Glede tega lahko da je tržiška Bombažna rLZJ^ ca m tkalnica na naJnJS?^* da se v prihodnje v iti<«LL£<* še bolj uveljavi kot doJT* BPT iz Tržiča J* ^ nim družbenim načrtoan JLl^ deno. da bo letos izvozil, # Jona 700.000 površinskia ^jZg** blaga. Ze v prvih sesti k «2> etos pa je izvozila 1.7*l.jj?!V trov Masa in dosegu p^TvV vozni načrt s 1*7.5 ask^ST P je torej že ob polletju^V plan izvoza dosežen tn»TV no, lahko Pričakujemo 11 leta glede izvoza t ugoden rezultat. ^^miii.vo_3e- d» J« dokaj*' vsem posledica ZANIMIVA RAZSTAVA Te dni je v tržiškem muzeju odprta zanimiva razstava, ki ima dva dela. Poseben del razstave prikazuje dokumente zloglasnega ljubeljskega taborišča, podružnice Mauthausna, drugi del pa zgodovino NOB na Gorenjskem v letu 1942. Za razstavo, ki bo odprta do 20. avgusta, je bilo doslej veliko zanimanje. darjenja v PodjetJu^rT^u < + tudi vzrok precej več** f '•■'■'"■■*••> - v,, h «-KVk v, merjamo proizvodnjo Lšf mi leti. Bržkone im* aiffSS na povečanje produkii>!!wJ^ tudi rekonstrukcija, čenZ.'1* t* ena in zato Se^T^JtX takšna organizacija deU iSffi' lahko pričakujemo po kc-nstrukciji. Značilne zaključena in zato i organizacija likujemo po kra^TK ■utojk Značilno >, ; ^ vsa dela v BPT pa je. ,? y povprečju v prvem r*3J* V tos porabljenega ir*nl\22?*> časa kot v lanskem prv*~ Ju. In rezultat tega je^*> storilnost v predilrucl^*^f* 15.75 odstotka, v *k»*J** J odstotka, v nv>tovSucT^*J5 odstotka, tkalnici za ii UJ* m v oplememtimici za tjj?^ Hrušičanl so veseli nove dvorane v preurejenem domu »Ivana Krivca«. Otvoritev dvorane Je bila sicer šele preteklo soboto, vendar so jo domačini in ravenski brigadirji, ki so te dni na Jesenicah, že trikrat napolnili Remont čevljarskih strojev Kranj sprejme v službo* 1. strojnega tehnika — konstruktorja z daw prakso ***«J*n 2. več kovinostrugarjev 3. 2 bruslvca za votlinsko in zunanje bruienj% 4. rezkavca Nastop službe zaželen takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in osebnimi datki sprejema uprava podjetja. Z združitvijo dveh kulturno-pro-svetnih društev (že leta 1952) pa so se Hru-Učani znašfli v veliki zadregi, ker niso imeli prostorov niti za vaje — kaj šele za prireditve. Zato 60 se nekateri že takrat zavzemali za gradnjo, za ureditev potrebnih prostorov. — Priprave in načrte so Hnišičani kovali skoraj dve leti, povem pa so začeli z 200.000 dinarji preurejati staro železniško skladiš:e. je doslej pri nobenem krajevnem Oboje jim je dalo tamkajšnje že- otiboru SZDL niso izvrševale tistih nalog, ki bi jih morale, saj so največkrat le sekretariati srk-rij reševali samo konkretne primere socialno ogroženih ljudi in na osnovi trga dajale razna pri-norrčila. Zaradi tega je Ml sprejet sklep, da naj KO S7.DI. uki nejo serialnovarstvene sekcije s priporočilom, da naj bi stanovanjske oz. krajevne akupnostl ustanovile posebne komisije, ki naj bi se t/cvarjale s takšnimi vprašanji. Komisije naj bi bile sestavljene ll predstavnikov krajevne skupnosti, KO 8ZDL, ZB. DPM, KK in drugih organizacij. lezniško podjetje in bržfko so za-celi z delom, so videli, da si z 200.000 dinarji ne bodo mogli dosti pomagati. Volja pa vendar ni o;!n< hala. Domačini so zavihali rokave in sc še bolj zagrizeno lotili dela. Zbrali so okoli 40 kub. metrov lesa (s predelavo v vrednosti nad 10,000.000 dinarjev) in si sami s prostovoljnim delom uredili takšen dom, kakršnega ni v vsej jeseniški občini in bližnji okolici. Seveda jim je moral priskočiti na pomoč tudi občinski ljudski odbor, ki jim je v sedmih letih dal sjksjtpno okoli 50 milijonov dinarjev pomoči. Denar so KlttNJ TRGOVSKO PODJETJU K R A H j vam nudi iz ponovna dopolnjene zaloga kvalitetne pletenine tovarne RAŠICA po sejemskih cenah Obiščite naa na razstavišč« U v tekstilni sob J t AVRTT5TA 19«2 LJUDSKA NOŠA NA GORENJSKEM OB RAZSTAVI V MESTNEM MUZEJU ljudska noša je aJp-osrednjega sloven- aei. ■e je nola Gorenjcev pod vplivom mest, de-k pod vplivom sosednjih alp-desel — spreminjala v kroju, s. načina okrsJevanJa ter s sls Je (zlasti v i«, stoletju) nove elemente. Za zad-II desetletji preteklega stoletja b snečfJen vdor zapadnoevropske ^psae tudi na nase po-Takrat se začno ljudie. It le na Gorenjskem, ampak ksrssd na Slovenskem, bolj ali •saj podrejati enotnemu okusu, mi Maru in kroju. Je, da Je zamiranje pra-*• 1 jonske nese na Gorenjskem vaJsJs nekaj desetletij In da |e «1 ti proces gotovo daljši v bolj krajih ln da Je bil tatdH od socialnih in eko-tssjtkfli faktorjev. fsM Ja nošo Gorenjcev opisal »sfsasor ▼ svoji Slavi vojvodine banjske (1688); opis je opremil M z haSororezom. Ob koncu 18. ■štetja so Jo omenjali tudi znan-"ksjgkt, 10 so prepotoval! nase kfcrsjrae (Haquet, Hermann). O fcaeJsIrJ not« ata v tem času pilil todi naia prosvetljenca Polit b Linhart. V prvi polovici 19. ■Ustja so se — kot odsev vse-zavsetosti za narod in za kulturo — zanimali v tej *kari sadB naši romantiki. Iz te so ohranjen! Goldensteinovi ■HarelL Razen te?a moremo sleti razvoj gorenjske noše še po kaste upodobitvah na freskah, na >ehrmn podobah in panjskih V* skopih obrisih naj bi opisali •»to Gorenjcev v starejšem ob-itpi hi ▼ lt. stoletju, ko se je 'krspee spremenila. Srajce iz domačega platna, ozke, malo čez kolena segajoče, dalje suknjene, raševnate ali platnene hlače črne barve, dolge rjave, rdeče podložene suknje iz domačega blaga — to so razen široko-krajnih klobukov, volnenih nogavic, lesenih cokel, pa tudi že usnjenih škorenjoev, poglavitni deli moške nose na prehodu 18. v 19 stoletje. Moda irhastih hlač, žametastih »lajbčev« {-pruštahov-j in svilenih rut ter belih spodnjih hlač, ki se kažejo ob kolenu med »irharicami« in škoraji z »dolgimi štebalami« se je udomačila na Gorenjskem šele sredi 19. stoletja. V tem času so v modi klobuki z ožjimi krajci, spreminja pa se tudi oblika in višina oglavja. Si-rokokrajni klobuki ostanejo še dolgo pokrivala pastirjem v bohinjskem in rateškem kotu. Pla-ščev Gorenjci niso nosili, te so jim pozimi nadomeščali ovčji kožuhi z navznoter obrnjeno dlako. V* 19. stoletju so jih po šivih in ob robovih okrasili z drugobarv-niml usnjenimi trakovi, na hrbtu pa s cvetličnimi ornamenti; ti so bili najprej vezeni iz domače volne, pozneje pa izdelani v usnjeni aplikaciji. Pokrivali so se s kučmami iz živalskih kož. Nič ni čudnega, da je bila noša Gorenj k- mnogo bolj kot moška noša - podvržena spremembam. Gorenjke so v različnih časih izražale isto želje, kako bi na nov način ugajale. Pri tem so sledile včasih svoji prirodni iznajdljivosti in čutu za lepoto, včasih pa so se zatekle po nasve tudi k modnim domislicam ženske meščanske noše. Bell platneni rokave! (ospetlji), črna ali rjava suknena mezlanasta ali platnena krila z modrci iz dru« gega blaga, rdeče volnene noga- vice, nizki čevlji, beli predpasniki, dolge mezlanaste ali suknjene jope, kožuhi, zimska krznena pokrivala, okrasni pasovi - skle-panci — 60 značilni za 6taro nošo Gorenjk. Mod najstarejša ženska pokrivala sodi peča, ki ostane poglavitno pokrivalo Gorenjk. (Izraz peča je italijanskega izvora in je prišel k nam verjetno v dobi renesanse, ko so bili italijanski vplivi v srednji Evropi zelo močni.) V 6redi 18. stoletja se razen peče pojavi na Gorenjskem pod vplivom meščanske mode za vijaČa, ki se po obliki in načinu okrasevania loči od zavijač, ki jih v različnih inačicah poznamo na Gorenjskem iz poznejšega časa. 19. stolteje je prineslo mnogo sprememb. V dobi romantike hi začno mlajše Gorenjke zavezovati peče »na petelin tka-, medtem ko 6i jih starejše ženske in vdove vežejo spredaj križema pod vratom in jih na temenu zavezujejo tako, da padeta konca na strani. Zavijačke iz te dobe so trikotne bele platnene rutice, okrašene ob čelu s širokim pasom »furmom«. Zavijata v blejsko-bohinjskem kotu i ma »f urm*< iz zlato ali srebrno tkanega broka- ta, v Javorniškem rovtu so no- | Detajl freske v Crngrobu sile zavijače z belo vezenim »fur-mom«, Ratečanke pa zavijače s crnim žametastim »furmom« brez okraskov. Gorenjska avba s črno vezenim žametastim in zlato vezenim »furmom« je najmlajši primer gorenjskih ženskih pokrival. Pojavi se sredi 19. stoletja pod vplivom sosednjih alpskih dežel in nikoli ne zajame širšega območja. W 19. stoletje prinese mnogo sprememb tudi v druge dele ženske noše. Krilo se spreminja v kroju in tkanini; nekako v ietem^času kot avba pridejo razen drugih v modo bogato nagubana svilena krila. Okrasno vlogo modrca prevzame svilena ruta, obvezne bele predpasnike starejšega časa spod-rinejo predpasniki iz temnega kupljenega blaga. Ženski kovinski pas — sklepanoc — je okrašen s svileno pentljo in tudi bele nogavice s kupčki so novost ženske noše 19. stoletja, Anka Novak Spomeniški vodniki št. 3 Dr. France Štele : Crngrob Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tretji zvezek iz serije vodnikov po najmarkant-nejših spomenikih Slovenije. Po Crnogrobu nas tokrat vodi akade-mik dr. France Štele, znani umetr nostni zgodovinar in strokovnjak Za srednjeveško freskantstvo, kar daje knjižici se poseben pomot. Tudi ni čudno, da je prav Crngrob tretji v zaporedju izdaj, saj pomeni Crngrob spomenik, ki je zrasel iz skromne romanske arhitekture v pravcato umetnostno galerijo, največjega umetnostnega pomena. S to publikacijo Lh'-'o razvozlamo stavbni razvoj Crngroba, spoznamo se I plastiko in razvojem slikarstva od romantike, gotike, prek'o umetnosti 16. in 17. pa do 19. stolčka. Hkrati pa vodnik tudi pripomore k spoznavanju ra/.nih umetnostnih tokov, saj so se v Crngrob stekali skoro vsi vodilni tokovi in oblikovali slovensko umetnostno tradicijo. Avto* se ne zadovoljne urno z razlago umetnostnozgndavinskega pomena spomenika, ternvet v posebnem poglavju vodi in općtšija na lepotne vrednosti spomenika — gledane z daiasnrimi očmi. Tako ie nam razkriva lepota v več za- porednih doživetjih in dosele vrh* v spoznavanju estetskega bistva* Knjiga je bogato ilustriranat sa] je mod tekstom več barvnih reprodukcij, na koncu pa 60 črno-oelih fotografij Mirka Kambica. Za ti' itea-i, ki bi se hotel še podrobneje seznaniti s Crngrobom, jc dodana tudi bibliografija o tem spomeniku. Obli)m povzetki v angleškem in nemškem jeziku dostojno predstavljajo spomenik tudi tujcem, ki so doklej pogrešali podobne publikacije. — A.P. Sociološka študija o Besnici Pravkar jc izšla 64 strani ob- iru, ampak smo jih često u segajoča knjižica »BESNICA POD j jaB prakticistično ali po"»: h razstave v Mestnem muzeju VPLIVOM INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA-, ki jo je napdaal Franc Puhar. Delo • ni obsežnejše, je pa menda prvi poskus te-meljitejae sociološke obravnave določene lokalno skupnosti pri nas. Po nastanku industrije v Kranju v letih od 1920 do 1931, predvsem pa še po drugi svetovni vojni, se jc namreč Gorenjska dotlej tipično kmečka vaa začela hitro spreminjati, najbolj in najhitreje seveda v rteposrednl Okolici večjih indRjctrijekih centrov (Kranj. Jesenice, Trtic). Gorenjska vas postaja kvalitetno nova lokalna skupnost. Proces še ni končan, ampak se odvija pred našimi očmi. Znanstvena obdelava konkretne lokalne skupnosti, odkrivanje vzrokov družbeno-eko-nomskih sprememb na vasi in novih odnosov med ljudmi, ugotavljanje posledic procesa industrializacije - vse to so nam lahko dragoceni pripomočki pri nadaljnjem usmerjanju razvoja nove vaške lokalne skupnosti. Mnogih problemov doslej nismo dobro poznali, pravi avtor v predgovo- presoji« — žal, včasih tudi nap ao. Zato bo_ knjižica dragocen pripomoček vsakemu družbenemu delavcu in zato smo jo tudi z veseljem eprejeli. Obaasj je morda VZrdk, da marsikaj v njej Še. manjka, kar bi bilo potrebno raziskati in povedati o življenju in O spremembah tega življenja v gorenjski vasi v zadnjih treh, štirih desetletjih. Popolnejši prikaz določene lokalne skupnosti bi zahteval več časa in tudi znatno večji obseg dela. Puhar sam v predgovoru pravi, da bi vrsta problemov, ki Jih je v knjižici le omenil, zahtevala posebno obdelavo. Knjižica je razdeljena na 11 poglavij: Uvod, Bešnica prod najetam kom kranjske induetrije, Nastanek industrije v Kranju, Besnica po letu 1938, Zadnja vojna in življenje na vasi, Razmah industrije v Kranju po letu 1945, Bos-njca po vojni, Prosveta na vasi, Kako ee vas širi danes, Lokalna samouprava na vasi in Besnica in njena okolica. Temu sledi še seznam pregledov in tabel ter pregled virov. - A. Triler III. RAZPIS KAJUHOVIH NAGRAD Z namenom, da bo narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti in publicistiki še vetji poudarek, in z namenom, da bi pisatelje, pesnike, glasbenike, likovne umetnike in zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del s tematiko narodnoosvobodilne vojne, razpisuje Zveza zdru/en| borcev NOV Slovenije Kajuhove nagrade za leto 1963, in sicer: I. nagrada v znesku 400.000 din II. nagrada v znesku 300.000 din III. nagrada v znesku 200.000 din Kaiuhove nagradd*se podeljujejo za izvirna in še re-obinvijejKi dela, in sicer: a) as roman, povest, pcsfljško ko, zbirko n-.-.-I, h.imo; b) za likovno delo; c) za g obo; jJ) za dokumentirao delo; e) za spomine; f) zs>ilu- Za Kajuhove nagrade pridejo v poštev le dela, ki obravnavajo predvojna napredna delavska gibanja in borbo KPJ, narodnoosvobodilno borbo, koncentracijska taborišča in zapore. Avtorji, ki sc potegujejo za Kajuhove nagrade, morajo svoja dela predložiti v dvojniku, označena s šifro, v zape-, itenl kuverti pa svoj točen naslov. Vsak avtor lahko predloži več del, vendar pa mora biti vsako posebej Šifrirano. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imenovala Zveza združenj borcev NOV Slovenije. Na naječaiu za Kajuhove nagrade lahko sodelujejo vsi državljani FLRJ, proti katerim ni uveden kazenski postopek. Zadnji rok za oddajo del je 31. december 1962. Vsa nagrajena dela bo odkupil zavod »Borec«. Dela z oznako »Za Kajuhove nagrade« pošljite na naslov: Zavod »Borec«, Ljubljana, Titova c. 17. Nagrade bodo podeljene ob dnevu vstaje slovenskega naroda — 22. julija 1963. | Zveza združenj borcev NOV Slovenije CrigoriJ BAKL4NOV Se žen j zemlje objavljamo 8 privolitvijo založbe Obzorja Maribor, k! ga •» zadala t knjigi. 0% ssannj pojdete na mostišče, za telefonista.« •RadtoteJegrafiet sem, tovariš poročnik.* Dobro pozna svoje pravice, to Je treba priznati. Radiotelegrafst ■le **A*j*r* postaja j« v popravilu. Zato naj bi se medtem borili •Poprej se morate boriti na strani svojih, šele potem bos!« Vflfce nmajjsli, kaj ste, radlotelegralist aH telefonist. To boste, kar Si «eWL Ste razumeli?« Molel Od je povesil. Izbuljene, kalno oči. •BezumeL« ■ , Arterijski vodnik, stari, šaljivi, prebrisani in stanjem Osta->Uo. ki — kdo ve čemu — vselej smrdi po konjskem znoju, če-eay> motorizirani, se previdno približa. Preživel je že pet bate-f-J*ih poveljnikov !n ve, da bo na svoje ugovore prj predstojniku Sad vselej na enake odgovore: poskrbi, da bo vse v redu! In boji * v//our.j, k: prinašajo vselej primanjkljaje v baterlj.ski opremi. ■<-iirm mu, naj ob sestnaJaUh postroji vod in osebno pre *Hj» m uniforme. »Da, da. Razum ero, tovariš poročnik,« zamrmra še kar zado-*jno. -Tovafli baterijski poveljnik,« me kličejo od sosednje hiše, ki *> skriva med breskvami. Klice me podporočnik z mater nim zna-V,.*m. -Pridite sem, pirožke iz murv pripravljamo, prave varej- ^ - .... > le poneha mi z roko. / •Priskrbite torej sladkor za varejnike,« ►-Sladkor?« 6e prestraši Ostapertko. Vendar ne ugovarja. Baterijskemu poveljniku ne sme* ugovarjati. In Ostapenko je dascipU-imnrn baterijski vodnik. Nekdo jt: pntrese 1 novico s poveljstva in vod se razzivi. Vas»m naglo kuje pločevinaste zvezdice za čepice in topniške znake za naramke. Kar sproti jih prisijejo z rštjo. Možjo naglo čistijo škornje, razstavljajo in olijo orožje. Odidem v hišo za breskvijo. Podporočnik z materinim znamenjem se Imenuje Rita. Rita Tamaševa. Skoraj rojaka sva. Sam sem iz Voroneža, ona pa so je Sicer, rodiLn v Taganrogu, toda oče je prav zares iz Voroneža. Ln materino znamenje ima in z dvojčico Ljusjo sta si tako podobni, da ju drugače ne morejo razlikovati. Čudovito se mi zdi, da je dvojčica in ima materino znamenje. Doslej nisem poznal nobenega dvojčka. In tudi vedel nisem, da so lahko tako veliki. Vendar so, saj 00 je pravkar izkazalo. »-Ima Ljusja tudi takšen kodre na Čelu?« Rita si z moknato dlanjo počeše lase s cela in s« nasmehne. N*\ Ljusja nuna kodrca. Ljusja je nadarjena. Zadnjo pomlad, med boji za Nikopolj, se je vpisala na konservatorij. Takrat so sprejemali dodatne gojence :n tako so vzeli tudi Ljusjo. »Se spominjate Nikopolj a - kako Je bilo nemarno?« Postrani ogledujem njene roke, ki snete jo testo za varejinike, kratko pri rezane, temne lase, razgreta lica in živahne, ev«tl:kaj<>č« tre oči. Rita TamaAeva. Ne vem, kaj je bilo narobe pri Ntkopolju, takrat sem ležal v lazaretu. Izkupil sem jo i si Zaporožju. Toda pripeljal! to ranjence 'i so nam pripoved- : : tu, Oskrbovali so nas iz zraka: s strelivom in hrano. Tudi Ljuej;no pismo so odvrgli. Prav takrat sem bila ranjena, ležala sem na šo-torlrj in tulila kot blaznica. Več dni sem bila premočena, bilo je hladno in zgubila sem precej krvi. 2el«J4, eo rno razveseliti ln tako so mi prinesli Ljusjino pismo. Preme« eno je bHo in črnilo se je ponekod razmazalo. Brala sem o konzervatoriju ln mislila, da bom najbr- i umreti. Takšna svinjarija je bila, da 5e ranjencev niso mogli odpeljati.« Zanimivo, le/.ala je v istem la/.aretu kot jaz Evako-lazaret 1888, vojna pošta 24.332. »So spominjate, v lazaretu Je bil kirurg, Gcorgijec z bradiio? Visok in temnolas. Imel ]c velikanske, kosmate roke, pa taksne dlani, da mu jo človek takoj zaupal.* In kako 6e ga je spominjala^ trikrat jo je operiral. Z Rito eva se začela tikati. »In zdaj prihajaš xz lazareta?« eem bila ie dvakrat tukaj. Sodelovala «em pri . ,u mc »Mene so pa marca odpustili iz lazareta.« Čudno, ves mesec sva ležala v Istem lazaretu pa jo nieernfce-znal. Najbrž je bila med ranjenci, ki niso smeli vstati. Rita mi zaviha rokave. »TJmazal si se z moko!- Namesto p sd-pasnika mi prepaše cunjo. Medtem ko zavezuje trakove na hi »tu« pri /me lice h gumbu na mojih prsih. Stojim z dvignjenimi rok mi kakor ujetnik in zadržujem sapo. Po laseh Je bela od moke.%a tilniku ima kratke kodrce. »Ljusja najbrž ne zna pripravljati varejnikov,« pravim samozavestno. Rita se zasmeje! r »Bedak! Ljuisja je vendar nadarjena!« Ime je prav r-sfirtjetno, lisičje: Ljusja. Nekoč sem poznal neko Ljusjo, slabokrvno dekle z dolgi rn nosom. Nenehno je govorila o sli-' ui un*Au polcnv obraz rjoJnjrdjBčih peg. NJona mati Je pravila žalostno in tihojpa Jc ne M dišala: »Pro-silrn, nikar Ji ne \50X45, prodam. Kranj, Titov trg 10/1 3?« Prodam 4 gr zlata za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 3243 Prodam 9 mesecev brejo kravo, ki bo četrtič teletila. Suha 7, Kranj 3244 BMVV motorno kolo 1052 prodam za 280000 din. Vidic. Koritno 26. Bled 3245 Prodam suhe hrastove deske 30 mm. Poizve se Vodopivčeva 6. Kranj (v mesnici) 3259 Prodam Pueha 175 cem. Cemi-lec. Slap 20. Tržič 3260 Prodam kravo brejo 9 mesecev Valjavec, Zabije 1, Golnik 3261 Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček - italijanski model in opremljen koše*. Naslov v oglasnem oddelku 3262 Prodam 10 korr&ttov opornikov (punt) in 20 m1 Starega ostrešja. Naslov v oglasnem oddelki' 3263 Prodam motor Pueh-roller v zelo dobrem stanju. Rateče 55, Skofja Loka '3264 Prodam na novo prepleskano kuhinjsko pohištvo. Poizve se pri Pleskarstvu, Kranj, Koroška e. 23 3285 Prodam dobro ohranien motor NSU Prima 175 cem. Miro Bura-lič. Lahovče 43 3266 Opremljen Fiat 600 prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3267 Prodam brejo kravo, ki bo v kratkem četrtič teletila. Frančiška Slfrer. Stražišče 3268 Gradbeni les raznih dolžin prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3269 Lovsko puško, petelinko. kalibra 20. prodam. Naslov v oglasnem oddelku . 3270 Ugodno prodam moped CoHbri in kravo, dobro mlekarico. Zibert, pri Stefetu, Suha, Kranj 3271 Vodno črpavko z c'cktromotor-jem poceni prodam. Šentvid 100 nad Ljubljano 327- Kuplm lahek gumi voz in nično trugo«. Hraše 31 >gnoj- 3246 ostalo Odličen angleški avto zamenjam za p Fiat 600 ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3220 Sprejmemo v službo več avto-mehanikov in enega avtokleparja. Nastop službe možen takoj. Stanovanja niso zagotovljena. Avto-•ervis Jesenice Hotel Fvropa Kranj sprejme v »k po enega vajenca za poklic »hotelski recepcioner« in »natakar«. Pogoj: končana osemletka, stanovanje v Kranju ali bližnji okolici 3223 Hrano in stanovanje nudim dekletu, ki bi mi pomagala v gospodinjstvu. Lesce 20 3324 Bolnišnica za ginekologijo in šport ■ šport • šport ■ šport ■ šport POGOVOR Z ZVEZNIM KAPETNOM Danes izbirna regata za svetovno prvenstvo Blejski ali ^Mornarjev osmeree? Ze nekaj dni so na Bledu vesla- |na minuto. V soboto (to J* ""-s* či. razen Blejčanov seveda, ki se 1 - bodo danes pomerili na izbirni regati za sestavo državne veslaške porodništvo Kranj sporoča, da za- ^ radi nujnih notranjih pleskarskih Jtanom državne reprezentance. (V V e s-,.1 a n j e reprezentance, ki bo branila jugoslovanske barve na svetovnem prvenstvu v Luzernu. Včeraj so izpolnjevali normo: četverec s krmarjem — VK -Krka-(Šibenik) in zagrebška »Mladost-. Sama pa eta veslala za izpolnitev norme za svetovno prvenstvo »Mornarjev« četverec brez krmarja in »Argov« dvojec. Pred včerajšnjim začetkom Izpolnjevanja norm smo se srečali na terasi vojnega počitniškega orna »Svoboda- z zveznim kape- del ne bo sprejemala ginekoloških pacientk In porodnic vključno od 11. do 19. t. m. 3247 Knjigama »Simon Jenko- Kranj obvešča vse cenjene odjemavce. da ima na zalogi vse šolske potrebščine in šoLske knjige, ki so do sedaj izšle pri založbah. Da bi se izognili prevelikemu navalu ob času pričetka šole, vljudno prosimo, da si potrebščine čimprej nabavite. 3248 Originalne plenice dobile pri Otmarju Zupančiču, Partizanska 24, Kranj 3249 Sprejmem vajenca aH vajenko z vso oskrbo. Ignac Sušnik, krojač. Jezerska 68, Kranj 3249 tem domu, ki Je že vrsto let pravzaprav tudi veslaški center, kjer se veslači hranijo in stanujejo. Mamogrede pa naj omenimo, da je »Svoboda« nedvomno precej prispevala k lepši podobi Bleda). Profesor JAROSLAV LASTOVICA, ki že od 1956. leta vodi naše veslače izven naših meja, se Je rade volje odzval povabilu na razgovor. - »Blejčani so požrtvovalni fantje, ni kaj reči. Kmalu po tem, ko se je pomirilo tekmovalno vzdušje državnega prvenstva, so bili že na jezeru. Maloprej sem Jih gledal: hitro veslajo, 40 zaveslajev bo najbolj zanimiv« tek** «0 osmercema med V K -Bl<^" '* sta «« ki ■S? Mornar« državnem prvenstvu normo 6.05« — Je dejal- lit % Kaj pa če tokrat ski osmeree ... - »Ce tokrat w»aS* L< osmeree, bo ponovno ate^K rivaloma, ki bo odločijo* *7 0 Je. zakaj radi hi p«*" „ r osmerca v I.uzern. ves*"* ločeno, da sme ii vmm nastopiti samo eden.- ;tyS* pr-.<'- • In kaj bodo veslači do odhoda? - »Izbrani veslači «•* zapišite prosim, v joa^*1** veslaškem centru — to do z. sepetmbra. VeJl^JJir svetova* %r in veslali ■rva ni od muh čepr» V i <9 tje kondicijo, nato p« $ei^tš0) potujemo na svetov«* f*^5 ki bo od 6.-9. septetnhc*-naj. da Je to prvo svetom* Kgf stv o v veslanja. taJt«J (ali bo stanoval v internatu, pri starših, znancih, sorodnikih in rodobno) in dosedanji točen naslov. 2. Rojstni list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Izjavo o zaposlitvi v Litostroju - potrditi jo mora pristojna občina. 6. Prijavo za sprejem v internat - samo za tiste, ki bodo želeli stanpvatj v internatu. Učenci livarskega poklica imajo poleg drugih še posebne ugodnosti. Vse informacije dobite na upravi šole v Ljubljani, Djakovičeva it. 53, telefon 33-511 interno 417. ROK VPISA JE 23. avgust 1962. Uprava Izobraževalnega centra pod »Inštruktor« 3251 Gostinskega vajenca in osebo, ki je vajena dela v točilnici, sprejme restavracija »Park«, Kranj 3252 Ivan Pivk. čevljar. Kranj, sedal Skofja Loka, Klobovsova 8. prosi cenjene stranke naj dvignejo popravljene čevlje. Sprejemam v popravilo vse vrste obutve — tudi gumarice. 3253 Otroška ne?ovavka išče službo v Kranju. Oddati ponudbe pod »Otroška negovavka« 3254 Motor Horex Regina, 350 cem, zamenjam za Pueha 250 cem. Te-netiše 21, Golnik 3155 Zamenjam novo gospodinjsko tehtnico za rabljeno tržno tehtnico na uteži. Naslov v oglasnem oddelku 3256 Lepo sončno sobo oddam dvema dijakinjama. Naslov v oglasnem oddelku 3257 Delavcu (Slovencu) nudim hrano in .stanovanje za pomoč na kmetiji. Kokrica 37 3258 Kmetijsko gozdarska zadrug« »Blegaš» Gorenja vas razprodaja odvisne kmetijske stroje in opremo na Javni dražbi dne 26. 8.1962. Razprodaja bo na proizvodnem okolišu Poljane za družbeni sektor ob 8. uri, za privatni sektor p« ob 10. uri. Vs»k dan s vrte pr*ift»» J ta kava v trgovin* Kranj. M Bogat Izbor mesnih xt*£iT suhega mes« v tr-mvjpj P* sa Kranj. f Kavama Evropa Kr»nJ f \/ letnem č-su odprta 04 \9. i' Upravni odbor \i Kranj razpisuje delo*** 4 TRtiOVSKK POMoCsU"* likatesno trgovino. „.y Prednost, imajo ln%*g*^^ tovrstno prakso. ^ sr Nastop službe tako] sil r govoru. Osebni dohodki po pismene ponudbe posli«, f|»* slov »KLAVNICA- Kr*^ strov trg 14. KAM NA I.FTOV \\lf Turistično društvo na otoku Pagu vabi fU** 1, t* tlvov in druge, da slMjjpvjffi** lepi kraj na n.v fjr>' Dnevni penzlon k S54) . do k. )« *" 18. are. telefon 21-Se. Prebivavci Gorenjske obiščite_i_ XII. GORENJSKI SEJEM od 3. do 14. avgusta 1962 ▼ Kranju Velika izbira bt'r široke potrosi* Hi o d n a Ve v«)5 in pester vetVr j zabavni spo'*