Med dmgim preberite Prizidek lope k cerkvi v Stranjah, delo arh. Jožeta Plečnika Fotografija: Damjan Gale Razmišljanja o preživetju Skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije sicer še ni razpravljala o svojem varčevalnem načrtu za čase po uveljavitvi novih zveznih ukrepov, zelo veliko pa sta o tem govorila njena odbora - Odbor za usmerjeno izobraževanje in Odbor za osnovno šolstvo, pred seboj sicer nista imela natančnih podatkov, podlaga za razpravo so bila kvečjemu neka ugibanja. Tudi po seji zvezne skupščine se ne ve še nič natančnega. Vsi čakajo, kako se bodo družbene dejavnosti odrezale na seji republiške skupščine 25. maja. Razprave na omenjenih odborih pa so pokazale, da je marsikaj jasno že zdaj. Prvič: denarja za šolstvo bo nasploh manj in da ga več tudi ni kje vzeti, čeprav je vsem jasno, da se nam ob slabem šolstvu ne more obetati nič dobrega. Drugič: za razprave je značilno, da si vsi prizadevajo zavarovati temeljne naloge vzgoje in izobraževanja ter osebne dohodke na dogovorjeni usklajeni ravni. In tretja značilnost: razprave se čedalje bolj nagibajo k temu, da bo družba zagotavljala zajamčeni del vzgoj-no-izobraževalnega programa, nemili usodi pa prepustila neobvezni ali dogovorjeni del vzgojnih, učnih in drugih dejavnosti v vzgoji in izobraževanju na vseh ravneh. Četrta stvar, značilna bolj za usmerjeno izobraževanje, pa je, da nihče ne bi bil rad prvi. ki bo s prstom pokazal, kaj naj bi izločili. V takšnih okoliščinah je bil torej Odbor za osnovno šolstvo prav pogumen, ko se je na predlog Leopolda Kejžarja odločil jasno reči, da bo varoval predvsem zajamčeni del osnovnošolskega programa, ne more pa tudi dogovorjenega, ker za to ni več možnosti. Usoda celodnevne šole, glasbenega šolstva, podaljšanega bivanja, fakultativnih predmetov, šolske prehrane, nekaterih krožkov, sofinanciranja nakupa učbenikov, sofinanciranja nekaterih dejavnosti delavskih univerz in drugih stvari, za katere skrbijo občinske izobraževalne skupnosti, postaja s tem Nadaljevanje na 2. str. • VSE MANJ VEČNIH RESNIC, str. 2 • BOMO PRIHODNJE LETO ZAČELI S SPLOŠNO STAVKO? str. 2 • NAČELA VSE BOU DALEČ OD RESNIČNOSTI, str. 3 • SPROŠČENA ZAKONSKA PRAVILA OBETAJO IZBOLJŠAVE, str. 5 • BO UČITELJSTVO SPET GIBALO NAPREDKA? str. 6 • KATALOG UČBENIKOV IN PRIROČNIKOV ZA ŠOLSKO LETO 1988/89, str. 7 • NAKNADNI RAZPISI, str. 9 Pomoč nadarjenim - kako in doklej? * 1 V Republiškem komiteju za vzgojo in izobratevanje ter telesno kulturo so pripravili poziv za organizirano pomoč posebej nadarjeni mladini. Naslov šest strani dolgega gradiva je Dograjevanje sistematičnega dela z nadarjenimi učenci in študenti, njegov avtor pa je Franci Pivec. Rekli bi lahko, da je to Pivčev predlog, nastal pa je na pobudo mnogih dejavnikov, ki so Želeli, da bi pri komiteju za vzgojo in izobraževanje pripravili takšno skupno akcijsko izhodišče. Na zadnji seji ga je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo predlog zelo podprl in želel, da bi razni strokovni in družbeni dejavniki pripravili na podlagi le-tega svoje akcijske načrte in se z njimi pridružili potrebni skupni družbeni akciji, kakor je tudi zapisano v omenjenem pozivu. Franci Pivec poudarja: »Z diplomo se nadarjenost ne neha, ampak šele prav razmahne in tudi za doktorat je porebna organizirana podpora okolja.« Poudarja, da problematika zaposlovanja in nagrajevanja sicer presega možnost dela z nadarjenimi v šolskem sistemu, da pa bi bil šolski »trud zaman, če razvitih sposobnosti nadarjenih ljudi nihče ne potrebuje in jih tudi ni pripravljen priznati.« V celem svežnju potrebnih dejanj je velik poudarek na šoli, na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja, ker je »zelo verjetno, da predmetni učitelj sreča vsak šolski dan vsaj enega zelo nadarjenega učenca« in ker bi »delo z njimi morali razumeti kot posebno nalogo, za katero se je treba dodatno pripraviti, ne pa jih prisiliti na tako imenovano normalno mero.« Ob času, ko Pivec poziva k strnitvi prizadevanj za organizirano pomoč posebej nadarjenim učencem in ko se za to ženejo tudi drugi, pa se utegne zgoditi, da bo zgrmelo v nič še tisto malo, kar je že ustvarjeno. Mariborska naravoslovna šola je začela akcijo, da bi denar za štipendije, ki jih dobivajo nadarjeni učenci, raje usmerili v druge oblike pomoči tem učencem in z istim denarjem dosegli veliko večje učinke. Računajo, koliko tega denarja dobivajo ravno na njihovi šoli ti štipendisti, koliko se tega nabere v letu dni in kaj vse imenitnega bi lahko z njim naredili v dobro učencem - medtem ko pa ga učenci sami ne izrabijo izključno za svoje strokovno spopolnejvanje. O tem je bila beseda tudi na zadnji seji sveta SZDL za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL. Izkazalo se je, da ima mariborska naravoslovna šola precej prav, a da dela račun brez krčmarja. Denar za štipendije nadarjenih učencev bi se načelno res mogla koristneje porabiti za organiziranje kakšnih strokovnih ekskurzij, jezikovnih in drugih tečajev za učenčevo raziskovalno delo ter podobno, vendar se pri vsem tem pozablja, da s tem denarjem ne razpolaga kakšna izobraževalna skupnost, marveč dajalci štipendij. To so sredstva združenega dela, namenjena samo za štipendije (iz teh namensko združenih štipendijskih sredstev se daje za nadarjene nekaj malega več kot 1 odstotek, vse ostalo gre za druge štipendije). Pobudniki teh štipendij so imeli namen z njimi spodbuditi tudi vse druge dejavnike, da še sami naredijo kaj za nadarjene, saj ena sama, osamljena akcija ne more dati sadu. In namesto da bi se vsi zagnali in kaj več zbrali in naredili, se začenjajo prepirati, kako bi šolstvo pobralo denar za štipendije. Najbrž se bo zgodilo tole: denar za štipendije zelo nadarjenih učencev ne bo oplemeniten še z drugimi sredstvi za celostno pomoč nadarjenim, čedalje bolj bo na očeh - kot osamela jablana sredi peščene poljane. Če se nihče ne najde, da bi tam posadil še druge, če jih ni, da bi tam vzgojili velik sadovnjak, če se vsi zapodijo na tisto osamljeno jablano, jo obirajo zeleno in lomijo veje, se bo nazadnje zagotovo našel kdo, ki bo še to jablano posekal. Pa bo spet mir. Tako, kot je bil tudi tam po letu 1970, ko so tudi že posekali neko tako lepo samotno češnjo. JANKO SVETINA dogodki novosti SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI Bomo prihodnje šolsko leto začeli s splošno stavko? Napovedana stavka delavcev Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve iz Murske Sobote (13. in 16. 5.) ni razrešila gmotnih težav, vendar je nanje ponovno opozorila in jih zaostrila. Delavci tega centra namreč zahtevajo, naj republiški odbor sindikata v začetku šolskega leta 1988/89 organizira stavko vseh šol v Sloveniji, če Izobraževalna skupnost Slovenije do tedaj ne bo izpolnila njihovih zahtev, predvsem tiste o sprotnem usklajevanju osebnih dohodkov in izenačitvi z zaslužki v gospodarstvu. Učitelje so med stavko podprle družbenopolitične organizacije v murskosoboški občini, solidarnost z njimi pa so izrazile srednje šole iz Murske Sobote, Kranja in Kopra ter Skupnost tehniških srednjih šol Slovenije in Skupnost srednjih šol ekonomske usmeritve Slovenije, saj se delavci srednješolskega centra iz Murske Sobote ne zavzemajo le za svoje pravice, ampak za celostno ureditev finančnega položaja šolstva na Slovenskem. Kot sta na seji (20. 5.) povedala Irena Cipot, predsednica stavkovnega odbora, in Evgen Titan, podpredsednik tega odbora, je njun kolektiv trdno odločen, da bo vztrajal in napravil konec sprenevedanju slovenske družbe glede gmotnega položaja prosvetnih delavcev. Novemu vodstvu republiškega odbora se obeta torej zelo vroče poletje. S. Š. Razmišljanja o preživetju Nadaljevanje s 1. str. nejasna. Med take stvari uvrščajo v nekaterih občinah celo prevoze otrok v šolo. Kaže - tako je bilo slišati na omenjenem sestanku - da s tem nikakor ni mišljeno, da bi te stvari začeli ukinjati, marveč to, da bo treba iskati delež denarja v delovnih organizacijah in pri starših. Ob tem pa je Odbor za osnovno šolo še obudil svoj predlog, naj bi v Sloveniji preučili možnosti, da se financiranje zajamčenega programa osnovne šole prenese z občin na republiko, od tam pa naj bi ta zajamčeni del financirali po enotnih merilih. O čem takem je bilo včasih pregrešno govoriti, zdaj pa očitno ni več, in zelo verjetno je, da bodo pobudo odbora resno obravnavali, saj ima podporo v marsikateri občini, v pre-nekateri šoli in v razmišljanjih razpravljalcev na raznih sestankih. Na Odboru za usmerjeno izobraževanje pa razprava ni bila tako določna. Tam so bolj na splošno odkrivali, da brez posegov v organiziranost in dejavnost srednjega šolstva ne bo šlo in da se je treba na to pripraviti. Odbor je predlagal, naj se naglo sestanejo komisije za preučitev delovne obveznosti in realne cene učiteljevega dela, za preučitev ukrepov v mreži srednjih šol, možnih racionalizacij v izobraževalnih programih in mogočih sprememb v normativih. Komisije naj bi sestavljali poznavalci tovrstnih zadev iz Izobraževalne skupnosti Slovenije, posebnih izobraževalnih skupnosti. Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževahje ter telesno kulturo, Zavoda SRS za šolstvo, sindikatov in drugi. Ta na videz formalna stvar pa vendar precej pomembna, saj se taka dela ponavadi ne začno, dokler jih ne' naroči kdo od zunaj.To vlogo je opravil Odbor za usmerjeno izobraževanje in nekaj dni po »zapovedi« so se komisije že sestale. Priprave pa se nadaljujejo. Minuli ponedeljek je Svet za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu Republiške konference SZDL naročil, priporočil - kakor se pač take sklepe razume - naj se opredelijo prioritete v šolstvu, preverijo možnosti racionalizacij v izobraževalnih programih, naj se ob zdajšnjih virih financiranja iščejo še drugi vzporedni denarni viri za šolstvo, ob začetku novega šolskega leta pa bi morale biti vse stvari jasne in postorjene. Nekaj izjav je bilo na tem sestanku zelo pomembnih: Niko Žibret: Žalostno je, da moraš prositi Zavod SRS za šolstvo, naj pove, katera so tista spodnja merila, ki jih je nujno upoštevati. Jože Zupančič: Spregovoriti bo treba tudi o zdajšnjem izho-diščču, da morajo vsi učenci uspešno končati osnovno šolo (čeprav je za nekatere pretežka) in da morajo vsi v srednjo šolo (čeprav ji nekateri niso kos). Gita Vončina: Treba bo izoblikovati stvarno oceno o osebnih dohodkih v letu 1987, kajti to je bistveno za letošnjo osnovo in za nadaljnje usklajevanje osebnih dohodkov. Milič Sikirica: Govorimo samo o tem, kako bo šolstvo prizadeto. Toda, ali lahko z vzgojo in izobraževanjem tudi zdaj kaj pripomoremo, da bi se celoten dohodek združenega dela čim-prej povečal? Vprašanje Miliča Sikirice je najbrž temeljno. Na omenjenem sestanku odgovora ni dobil. Nekaj podobnega kot on, je rekel tudi dr. Peter Vencelj na Odboru za usmerjeno izobraževanje: Razmišljamo samo, kako bomo do večera preživeli, nič pa, kaj bomo čez dan naredili. JANKO SVETINA ZA PESNIKE IN PISATELJE ZAČETNIKE Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Zveza kulturnih organizacij Jesenice vabijo k sodelovanju na desetem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno živijo v naši republiki. S proznimi in dramskimi deli, ki naj ne bodo daljša od desetih strani in s pesmimi (največ desetimi) lahko sodelujejo vsi, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Avtorji morajo prispevke natipkati v treh izvodih in jih podpisati s Šifro, obenem pa mo- rajo v posebni ovojnici poslati svoje podatke (ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, podatke o izobrazbi, poklicu, delovni organizaciji, kjer so zaposleni in šoli, ki jo obiskujejo). Tričlanska žirija bo med literarnimi prispevki, ki jih bodo pisci poslali na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije (Kidričeva 5, Ljubljana) do 20. junija letos, izbrala najboljše. Ti bodo objavljeni v posebni publikaciji in predstavljeni oktobra na literarnem večeru na Jesenicah, kjer se bodo srečali najboljši pesniki in pisatelji začetniki. KAKO SE ŠOLA PRIBLIŽUJE ZNANOSTI Vse manj večnih resnic Približno štirideset referatov iz Jugoslavije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Danske, ZDA, ZRN, Bangladeša in Kenije, na letošnjem II. mednarodnem simpoziju o zgodnjem uvajanju otrok v naravoslovje, nedvomno priča o velikem pomenu, ki ga temu delu izobraževanja namenjajo domači in tuji strokovnjaki. Simpozija, ki je bil v portoroškem Avditoriju od 12. do 14. maja, se je udeležilo več kot 350 učiteljic in vzgojiteljic iz vse Jugoslavije in iz zamejstva, ter številni gostje z beograjske, mariborske in ljubljanske univerze, strokovnjaki Zavoda SRS za šolstvo in drugi. Simpozij je bil namenjen predvsem strokovnemu spopol-njevanju učiteljic v prvih razredih osnovnih šol in vzgojiteljic v vrtcu - pedagoških delavk, ki se ukvarjajo z otrokom tedaj, ko je po splošnem prepričanju vseh, ki so sodelovali na simpoziju, najboljši čas za razvijanje umskih sposobnosti, kakršne zahtvajo od človeka sodobna znanost in nove družbene razmere. Otrok v vrtcu in zgodnjem šolskem obdobju še zna spraševati, še je radoveden in bi rad raziskoval okolje, v katerem živi; ni ga še strah, da bo na vprašanje odgovoril nepravilno. Skratka, šola, starši in okolje pri majhnem otroku še niso zmogli zatreti tistih lastnosti, ki so nujne za ustvarjalno življenje in delo na vseh področjih. Prav te otrokove lastnosti pa je treba izrabiti, jih spodbujati in razvijati - saj so lete temelj za zgodnje vpeljevanje otrok v naravoslovje. Pri tem ne gre samo za podaljševanje časa, namenjenega izobraževanju, temveč predvsem za razvijanje nedogmatičnega, kritičnega in inovativnega razmišljanja, ki naj se ne zadovolji z na pamet naučenimi »večernimi resnicami«, pač pa naj mladega človeka usposobi za samostojno iskanje in razmišljanje. Tako delo z otroki mora biti strogo podrejeno njihovim umskim in telesnim sposobnostim na posamezni razvojni stopnji, prav tako pa ne smejo biti zanemarjene splošne družbene in razvojne okoliščine, v katerih otroci odraščajo. Učinek dela bo tem večji, opozarjajo strokovnjaki, čim bolj se bodo snovalci programov za otroke in vzgojitelji, ki z njimi neposedno delajo, opirali na zglede iz vsakdanjega življenja, ki jih otroci že poznajo iz svojih izkušenj. Ti programi morajo omogočati otrokom tudi čim bolj dejavno soudeležbo pri pripravi in izpeljavi posameznih nalog, predvsem pa se je treba ogibati tega, da bi otroku ponudili že dokončni odgovor. Prispevki znanstvenikov z različnih področij, psihologov, pedagogov in vzgojiteljev kažejo, da je tovrstno delo z najmlajšimi precej razvejeno in obenem razvito. Če ob tem upoštevamo tudi število sodelujočih držav, pa je treba ugotoviti, da je dejavnost dokaj razpršena. Ponekod se bolj poudarja en vidik, drugod spet drugi itn. Prispevke, predstavljene na letošnjem portoroškem srečanju, bi lahko na splošno razdelili v nekaj temeljnih skupin. Medtem ko se znanstveniki, kot je npr. skupina, ki jo vodi dr. Aleksandra Kornhauser, in še nekatere druge skupine znanstvenikov iz Zagreba in Beograda, ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako razmeroma zapletene znanstvene pojme predstaviti najmlajšim in ob tem ne poenostavljati, se drugi, predvsem otroški psihologi in pedagogi, ubadajo s preučevanjem otrokovih sposobnosti opazovanja, dojemanja in spoznavanja. Spet drugi, npr. mag. Ljiljana Gutina iz Beograda, preučujejo (ne)pri-mernost posameznih vzgojno-izobraževalnih programov. Strokovnjaki posameznih znanstvenoraziskovalnih ustanov, npr. Vivarij pri biološki fakulteti v Ljubljani ali ljubljanski Botanični vrt, pa so predstavili svoje večletno načrtno delo pri izobraževanju in vzgoji najmlajših, sodelovanje z vrtci idr. Kako poteka zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje, je seveda odvisno od izobrazbe strokovnjaka, ki se s tem ukvarja. Naravoslovci, matematiki, fiziki, kemiki idr., poudarjajo, da se morajo otroci že zgodaj seznaniti tudi z najbolj zapletenimi znanstvenimi pojmi, seveda tako, kot je zanje primerno in dojemljivo, za druge - psihologe in pedagoge pa je naravoslovje včasih le zbirka primernih spodbujeval za razvijanje otrokovega inovativnega načina razmišljanja. Medtem ko prvi natančno izbirajo F področja iz svoje stroke in p j glavja, ki se jim jih zdi vredno i pomembno predstaviti otrokon' pa drugi posegajo po nalogi i manj sistematično, saj jih izb 1 rajo po drugačnih merilih. i Vsi po vrsti pa se strinjaj J z zahtevo, da potrebuje otrok p1 ( takem delu varnost in da je tre( ob spoznavanju naravoslovj otroku predstaviti nevsiljivo tul druge vidike, npr. etičnega, ekt s loškega, brez katerih lahk c ostane znanost prej uničevala! J kot gibalo človekove ustvarja nosti. I V raznih državah so izobraži [ valne zahteve seveda različn* ' Medtem ko v razvitejših del# 3 sveta primanjkuje predvsef 1 znanstvenikov, ki bi se bili pa ! pravljenj posvetiti razvojno-raZ skovalnemu delu, pa nerazvitiij ^ državam že kar kronično pr manjkuje strokovnjakov pralJ 1 kov vseh vrst. Pa tudi sploša [ raven izobraženosti je v teh drži vah izredno nizka; to zelo zavil nadaljnji razvoj, sta poudaril ( Toili William Wanjal iz kenije i 1 Rahman Habibur iz Bangladeš j Zgodnje vpeljevanje otro 1 v naravoslovje je torej zanimi' 1 za vse dele sveta ne glede a t stopnjo njihove gospodarske i i družbene razvitosti. Zato niti11 1 čudno, da se je za portoroš! s simpozij zanimal tudi evropsN ' parlament. Seveda pa moraj < biti programi za delo z otroki pf : seznanjanju z naravoslovjem pt i lagojeni vsakokratnim razrm i ram, sicer uspehov prav goto' i ne bo. < MILOŠ EKAR i Nič več v senci drugih tekmovanj 21. 5. 1988 je Slavistično društvo Celje v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije pripravilo republiško tekmovanje v znanju materinščine. Prireditev je bila 13. po vrsti, Celjani pa so jo nazadnje pripravili leta 1983. Tekmovalci (110) so bili razdeljeni na tri težavnostne stopnje. Na prvi so se pomerili učenci zadnjih dveh razredov osnovnih šol, na drugi učenci prvih in drugih letnikov srednjih šol, na tretji pa učenci tretjih in četrtih letnikov srednjih šol. Tekmovalci so prispeli iz vse Slovenije, izjema je le Zasavje, ki se na prireditev ni prijavilo. Posebej smo veseli, ker je bilo med tekmovalci tudi 19 mladih iz Trsta in Gorice. Prvič sta kot opazovalca prišla na prireditev tudi dva profesorja iz zamejske Koroške. Tekmovalce je spremljalo 54 mentorjev, predmetnih učiteljev in profesorjev slovenskega jezika. Tekmovalni del je obsegal dve področji: udeleženci so najprej pokazali, kakšno je njihovo znanje jezika in književnosti (testna vprašanja), nato pa so v obliki spisa razčlenjevali literarna dela. Letos so osnovnošolci spoznavali pesniško zbirko Skrivnosti Nika Grafenauerja, učenci prvih in drugih letnikov srednjih šol Pesmi Kajetana Koviča, tretje- in četrtošolci pa Severnico Gregorja Strniše. Tekmovalci so pred tem pokazali svoje znanje že na območnih, ponekod tudi na šolskih tekmovanjih, tako da so v Celju res bili zbrani najboljši med najboljšimi. Seveda smo za udeležence poleg tekmovalnega dela pripravili tudi spremljevalni program. Prireditev se je začela s kulturnim sporedom na Srednji tehniški šoli v Celju, kjer je tudi potekalo tekmovanje, in sicer z nastopom mešanega pevskega zbora Tehnik pod vodstvom prof. Dragice Žvar. Goste so pozdravili: Marija Končina v imenu Slavističnega društva Celje, Jože Geršak v imenu Srednje tehniške šole iz Celja, Majda Urankova, predstojnica Zavoda za Šolstvo - Organizacijska'enota Celje. Slavnostni govornik pa je bil dr. Jože Toporišič, predsednik Slavističnega društva Slovenije. Po programu je tekmovalce čakalo naporno delo, v katerem so poskušali pokazati kar največ znanja, mentorje pa smo odpeljali na Se-nožeta pri Rimskih Toplicah in se tam spomnili Antona Aškerca. Na Aškerčevi domačiji so goste pričakali učenci osnovne šole Rimske toplice, ki so pripravili kulturni spored, pozdravil pa jih je tovariš Vahčič, direktor VIO Laško ter predsednik ZKO Laško. Po lepi slovenski navadi so goste pričakali s kruhom in soljo. Naslednja postaja za mentorje je bilo Laško, ki jim ga je predstavil Miloš Rybar, sodelavec SAZU. V popoldanskem delu programa so si mentorji in tekmovalci ogledali celjske znamenitosti, prireditev pa se je končala v dvorani Glasbene šole, kjer sta goste pozdravila tovarišica Homanova, podpredsednica SO Celje, in Slavko Pezdir, predsednik OK SZDL Celje. V kulturnem sporedu so nastopili člani Gledališke delavnice Srednje tehniške šole Celje pod vodstvom prof. Darje Poglajen in plesna skupina Pionirskega doma pod vodstvom prof. Ane Vovk Pezdir. Pri organizaciji tekmovanja smo imeli seveda veliko dela, opravili so ga člani našega dru--štva, največ težav pa nam je, kot je v teh časih čisto običajno, povzročal denar. Če bi ne bilo organizacij združenega dela, ki so se ljubeznivo odzvale naši prošnji, bi bila izvedba tekmovanja resno ogrožena. Pokrovitelji tekmovanja so bili: Zlatarna Celje, Kovinotehna Celje in Komunist Ljubljana, pomagali pa so še: Izobraževalna skupnost Celje, Aero Celje, Etol Celje, Celjske mlekarne, Pekarne Celje, Knjižnica Edvarda Kardelja Celje, Ljubljanska banka Celje, Izletnik Celje, Glasbena šola Celje, Srednja kmetijsko-živilska šola Celje in Srednja tehniška šola Celje. Izide tekmnovanja bo posebna komisija lahko objavila šele po pregledu nalog. Sklepna prireditev bo 10. junija, in sicer v Zlatarni Celje. Veseli smo, ker ta delovna organizacija ni pokazala samo pripravljenosti gmotno podpreti izvedbo tekmovanja, pač pa bo gostila zmagovalce in njihove mentorje ter jim predstavila svoje delo. Lepše potrditve sodelovanja med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi, kamor spada delo našega društva, si ne bi mogli želeti. Pomembnost sklepnega dela prireditve moramo posebej poudariti, kajti vsa leta doslej je namreč tekmovanje v znanju materinščine ostajalo v senci drugih tekmovanj, ki jih organizirajo slovenske osnovne in srednje šole. To seveda ne pomeni, da je bilo tako zaradi nižje ravni tekmovanja, pač zato, ker prireditelji nikoli doslej niso mogli (ali znali) pridobiti pokroviteljev tudi za tisti del, ki je povezi z nagrajevanjem tekmovalcev. V Zlatarni so pokroviteljst« sprejeli s prepričanjem, da skrb za jezik pomembno p dračje, nagrajevanje nadarjen mladih ljudi, ki si za to posel prizadevajo, pa naložba, ki si organizacija šteje v čast, ne ( v breme. Ker doslej o tekmo' nju iz materinščine nikoli nisn mogli zapisati česa takega in k smo s priokusom grenkobe ug1 tavljali, da o materinščini vsi v liko govorimo, je pa za pokra' telje nezanimivo področje, sfl> prepričani, da je tokrat del' Zlatarne treba posebej poud riti. MARIJA KONČINA Poseben zakon o pedagoški službi ni potreben Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije, ki se je sestala 17. maja, je za svojega predsednika ponovno izvolila Nika Ži-breta. Podpredsednik v novem mandatnem obdobju bo Anton Skok iz Kopra. Predsednik skupščinskega odbora za organizacijska in kadrovska vprašanja je postal Albert Avguštinčič iz Ljubljane. Bistvena vsebinska točka te seje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije naj bi bila razprava o izhodiščih za ukrepe, s katerimi bi programe v vzgoji in izobraževanju uskladili z gmotnimi možnostmi. Vendar je bila vsa stvar preložena na junijsko sejo skupščine, ker je bila ravno v tistih dneh zvezna skupščina sprejemala pomembna zakona o začasni omejitvi osebnih dohodkov in razpolaganja z delom sredstev za družbene dejavnosti. S tem je seveda padla v vodo vsa priprava dozdajšnjega usklajevanja, kolikor ni že vnaprej predvidevala, kaj se bo zgodilo; takega preroka pa vsaj šolsko področje nima. V tako izpraznjenem dnevnem redu je postala najzanimivejša točka razprava o nameravani re- viziji Zakona o usmerjenem iz'| braževanju. A nemara ne tolik zaradi pripomb, ki so bile bolj 4 manj podobne drugim že do zdj povedanim, marveč zaradi st* lišča do lani zavrnjenega pre<| loga Zakona o pedagoški služi1! s katerim je delegate seznanil Viktorija Gorjup. Skupščina Iz'j braževalne skupnosti Sloveni je namreč lani aprila zavrni predlog Zakona o pedagog službi in napovedala, da bo p j - Načela vse bolj daleč od resničnosti Pogovor z Borisom Lipužičem, predsednikom Zveznega odbora Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, Znanosti in kulturi ■n’ $ :b' a.! ji (C H n al it i( li it' i) iij iti' J it i! i 5» ■o iv Ji si 3.1 jt V i t i r :■ ! 5 l f • Zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi je te dni končal prvi del svojega mandatnega obdobja. Lahko rečemo, daje bilo to obdobje zelo razgibano, polno zahtevnih 'n odgovornih nalog, ki jih v družbenogospodarskih razmerah v kakršnih je naša država, še zdaleč ni lahko uresničevati. Kako bi na kratko opisali dozdajšnje delo Zveznega odbora in katere naloge bo treba v prihodnjem mandatnem obdobju čim hitreje rešiti? - Pred dvema letoma res nismo pričakovali, da bosta gospodarska in družbena kriza tako dolgotrajni, še posebno, ker je leto dni kasneje kazalo, da se bo poslabševanje zaustavilo. Zvezni odbor se je največ ukvarjal z družbenogospodarskim položajem ter dejavnosti s posameznimi usmeritvami ob financiranju temeljne dejavnosti, razpravljal je o naložbah in spremljal gibanje osebnih dohodkov. V odboru smo redno, tako rekoč na vsaki seji, razčlenjevali in presojali družbenogospodarski položaj izobraževanja, znanosti in kulture in seveda gmotni položaj delavcev, zaposlenih v teh dejavnostih, ki je bolj ali manj pereč povsod v Jugoslaviji. Zvezni odbor je velikokrat zelo ostro, odločno in utemeljeno opozarjal, kako zelo se slabša položaj izobraževanja in kulture pa tudi na življenjske in delovne razmere ljudi, zaposlenih v tej dejavnostih. Tem zadevam smo namenili veliko pozornosti, posebno ob sprejemanju letnih resolucij Zvezne skupščine o družbenem razvoju in pred intervencijskimi ukrepi, ki so z omejitvami - z limiti in indeksi zaostajanja za splošno rastjo dohodka - nenehno zmanjševale možnosti za še kolikor toliko normalno delo v naših dejavnostih. Naša stališča in predloge smo neposredno prenašali zveznim organom. Na primer: ob obravnavanju Predloga resolucije za leto 1987 smo jasno povedali, da se ne strinjamo s stališči, po katerih naj bi rast dohodka v izobraževanju in kulturi zaostala za rastjo dohodka družbenega gospodarstva. Pripravili smo tudi razčlenitev in predlog stališč za sejo Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bila oktobra 1987, analiza pa je bila sprejeta kot podlaga za akcijo Zveze sindikatov. V zvezi s tem pa je treba širše pojasniti tole: V vseh pomembnih družbenih dokumentih in izjavah odgovornih ljudi se deklarativno poudarja, da spadajo izobraževanje, znanost in kultura med najpomembnejše proizvajalne sile družbe, da so nepogrešljiv dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja; da brez teh dejavnosti ne bomo kos nalogam, ki nam jih nalaga znan-stveno-tehnološka resolucija, skratka, da ne bomo primerno pripravljeni za vstop v 21. stoletje. Lahko rečem, da so se načelna stališča čedalje bolj odda-, Ijevala od resničnosti, v kateri so se znašli izobraževanje, znanost in kultura. Napačen odnos do teh dejavnosti se kaže že v samem izhodišču njihove obravnave: zmeraj so bile štete kot poraba, sprva kot skupna, v zadnjem času pa kot splošna. Mačehovski odnos, npr. do izobraževanja, se kaže tudi v tem. da se pri delitvi družbenega proizvoda nenehno zmanjšuje delež, namenjen izobraževanju. Pred desetimi leti je znašal 4,6 odstotka, leta 1986 še približno 3,4 odstotka, se pravi, da se je zmanjšal za več kot 1,2 odstotka družbenega prozvoda ali v primerjavi z nekdanjim deležem za več kot četrtino. To pomeni, da so bile naložbe v izobraževanje v zadnjem desetletju v obratnem sorazmerju z novimi nalogami, ki jih je zahtevala od izobraževanje npr. preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. To kaže, kako malo domišljeni sta bili družbena politika in strategija razvoja izobraževanja, skratka opozarja na neusklajenost visoko postavljenih splošnih družbenih ciljev in zahtev do izobraževanja z gmotnimi težavami na tem področju pa tudi z resničnimi družbenimi možnostmi. V naši državj tudi zelo, počasi premagujemo nekatere podmene o vzgojno-izobraževalnem sistemu, ki smo jih zasnovali pred več desetletji. Na primer: zdajšnji model osemletne osnovne šole smo izoblikovali leta 1958, temelje za preobrazbo srednjih in visokih šol leta 1974 itn. V mnogih evropskih državah so v zadnjem desetletju prenovili zasnove za posodabljanje izobraževalnih sistemov; te naj bi, kar zadeva izobraževanje strokovnjakov. ustrezale zahtevam in-formacijsko-inovacijske družbe. Drugo pomembno področje dela Zveznega odbora je bilo usmerjeno v pridobivanje dohodka na podlagi uveljavitve izhodiščnih osnov za ugotavljanje zahtevnosti, odgovornosti in pogojev dela za tipična dela in naloge v dejavnostih, ki jih združuje naš sindikat. Zdajšnji gmotni položaj izobraževanja in kulture ne omogoča vrednotenja del in nalog po merilih v izhodiščnih osnovah, zato meni Zvezni odbor, da morajo biti te osnove eden od temeljev, na katerem bo mogoče stvarno gmotno vrednotiti ceno družbeno potrjenih programov. Tako lahko ugotovimo, koliko so programi ob zdajšnji »svobodni menjavi dela« podcenjeni. Sindikalne zahteve niso bile povsem uresničene Če torej povzamem, kaj vse je naredil Zvezni odbor v preteklem dveletnem mandatnem obdobju ali njegove najpomembnejše naloge - ne da bi ocenjeval druge spremljajoče dejavnosti - lahko rečem, da dosežki našega dela niso bili v sorazmerju s trudom. Vzroki za to so znani. Drugo mandatno, obdobje - do maja 1990 bo naš sindikat še pred zahtevnejšo preskušnjo, saj se bo moral potrditi kot resnična organizacija prosvetnih, znanstvenih in kulturnih delavcev. Naj bo kakor koli: še bolj vztrajno si bomo morali prizadevati, da se bo sindikat potrdil kot samostojna politična organizacija delavcev na fronti socialističnih sil, ki bo morala zastopati avtentične interese svojih članov - to pa pomeni v sindikatu naših dejavnosti ustrezno vrednotenje intelektualnega dela ter primerne življenjske in delovne razmere in možnosti za kakovostno in učinkovito uresničevanje programov. Skratka, dozdajšnje najpomembnejše naloge bodo aktualne tudi v prihodnjem obdobju. Zvezni odbor pa ne bo mogel uresničevati svoje vloge, če vsake pomembne naloge tega sindikata ne bodo podprli v republikah in pokrajinah in če se to delo ne bo uresničevalo ob dogovorih republiških in pokrajinskih odborov na zvezni ravni - skratka, potrebna bo usklajena akcija na vseh ravneh naše organiziranosti. • Rezultati poslovanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture pa tudi družbenega varstva otrok - vsaj tako kažejo številke - povedo, da te dejavnosti poslujejo na meji obstoja. Kaj naj bi še naredil sindikat, da se bo zboljšal zdajšnji kritični položaj v teh dejavnostih in še posebno ljudi, ki so v njih zaposleni? - Zvezni odbor je na pretekli seji 5. maja obravnaval rezultate poslovanja organizacij združenega dela v vzgoji in izobraževanju, znanosti, kulturi in telesni kulturi, tako kot jih je pokazal zaključni račun za leto 1987- Gre za rezultate poslovanja v letu, za katero je bila značilna še večja gospodarska nestabilnost v državi in v katerem so bili sprejeti intervencijski ukrepi, ki naj bi zaustavili negativne težnje. Ukrepi za omejevanje rasti prihodkov družbenih dejavnosti, s katerimi naj bi razbremenili gospodarstvo, niso bili učinkoviti, zato se je gmotni položaj teh dejavnosti še poslabšal. Celotni prihodek in dohodek v naši dejavnosti sta naraščala počasneje od stopnje inflacije, to pa je ob sočasnem hitreješem naraščanju porabljenega denarja in večjih obveznosti iz dohodka privedlo do premajhne rasti čistega dohodka in povečanega primanjkljaja v izobraževanju in kulturi pa tudi v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki je sicer izvzeta iz omejitev rasti prihodka. Medtem so se povečali tudi izdatki za investicijsko vzdrževanje, na primer v osnovnem izobraževanju za 162%, v družbenem varstvu otrok za približno za 200%, v kulturnih dejavnostih za 237%, neto stopnja akumulativne sposobnosti pa se je zmanjšala povprečno za' 50% itn. Z vsem tem smo prav te dni seznanili Svet Zveze sindikataov Jugoslavije in opozorili, da se ne uresničujejo stališča Sveta, sprejeta 21. oktobra 1987. Naša stališča in predloge bomo sporočili tudi Zvezni konferenci SZDLJ in Skupščini SFRJ, ki bosta še letos obravnavali družbenogospodarski položaj izobraževanja. Mislim, da je treba ob tej priložnosti opozoriti tudi na vprašanje, kako bo z odstotkom, namenjenim za izobraževanje v delitvi družbenega proizvoda v prihodnjem obdobju. Ni pa seveda mogoče pričakovati, da bodo zvezni organi in organizacije našli zdravilo za hitro izboljšanje zdajšnjega težkega položaja v tej dejavnosti. kajti tudi najnovejši ukrepi za uresničevanje prihodnjega dogovarjanja z Mednarodnim denarnim skladom predvidevajo, da morajo republike in pokrajini v svoji in skupni porabi določati prednostni red in opraviti selekcijo. Vsekakor bo treba še naprej razmišljati o nadaljnji racionalizaciji šolske mreže in vzgojno-izobraževalnih programov prav zato, da bomo ustvarili večji manevrski prostor za prerazdelitev sredstev v korist izobraževanja in še nekaterih družbenih dejavnosti, in med drugim tudi o racionalizaciji splošne porabe v institucijah družbenopolitičnega sistema. Stavke čedalje pogostejši izraz nezadovoljstva • Vzgojno-izobraževalna dejavnost je v izredno težavnem obdobju. Kako je v resnici, kaže tudi to, da zaposleni čedalje pogosteje izražajo svoje nezadovoljstvo s prekinitvami dela. Kako vrniti zdaj že zelo omajani ugled pedagoškemu poklicu in preprečiti, da bi zdrsnil na družbeni lestvici še niže - zdaj v časih gospodarske, družbene in še posebno moralne krize? - Zvezni odbor spremlja različne oblike spornih okoliščin posebno v šolstvu, obenem pa skupaj z republiškimi in pokrajinskimi odbori razčlenjuje vzroke. Ti imajo seveda skupno značilnost - čedalje večje realno in nominalno zaostajanje osebnih dohodkov učiteljev v primerjavi s kadri z enako ravnjo strokovne izobrazbe, posebno v gospodarstvu in javni upravi. Zato bomo na prihodnji seji Zveznega odbora celostno obravnavali čedalje pogostejše prekinitve dela v šolah kot tisto skrajno sredstvo, s katerim pedagoški delavci opozarjajo na svoj čedalje težji gmotni položaj. Ta položaj pa je marsikje takšen, da je ljudi privedel na rob življenjskega obstoja. V tej zvezi je treba ugotoviti. kakšna je vloga sindikata pri reševanju takšnih spornih zadev in motenj, ki nastajajo pri uresničevanju programa življenja in dela šole. Povedano v jeziku Svetovne zveze učiteljskih organizacij: oceniti je treba učinkovi- tost sindikalne akcije pri prizadevanjih za zboljšanje gmotnega položaja prosvetnih delavcev. • Dozdajšnje uresničevanje družbenih dogovorov na področju izobraževanja v republikah in pokrajinah kaže, da so pri uresničevanju enotnosti in skup-ništva v politiki in sistemu vzgoje in izobraževanja doseženi le delni uspehi, različni tako po stopnjah kot po obsegu enotnih rešitev. Kakšna je v tem trenutku resnična podoba vzgojno-izobraževalne politike in sistema v naši državi? - Takšno oceno je že izdelal tudi Zvezni odbor; po njegovem mnenju in po mnenju predlagatelja analize (koordinacijskega odbora Zisa za izobraževanje in kulturo). Izkušnje pri uresničevanju družbenih dogovorov v vzgoji in izobraževanju opozarjajo, da so republiški in pokrajinski dogovori samo deloma uresničeni ter da bi bilo treba na zvezni ravni najti učinkovitejše rešitve za skupna vprašanja vzgojno-izobraževalnega sistema v SFRJ. SR Slovenija je imela drugačno stališče: meni, da je dogovarjanje republik in pokrajin primerna pot ter da odgovori izražajo pripravljenost in objektivne možnosti republik in pokrajin za opredeljevanje skupne politike v vzgoji in izobraževanju ter da tak način izhaja iz skupne odgovornosti narodov in narodnosti ali republik in pokrajin za skupni razvoj SFRJ. Ocene v poročilu o uresničevanju družbenih dogovorov, ki so jih podpisali republiški in pokrajinski organi - izdelal jih je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Srbije - izhajajo iz podmene, da mora biti v vzgoji in izobraževanju v SFRJ več enotnosti, da bo Skupščina SFRJ morala sprejeti temelje sistema vzgoje in izobraževanja in da naj bi ustanovili poseben zvezni organ za vzgojo in izobraževanje. Gre torej za predlog, naj bi se pristojnosti federacije v vzgoji in izobraževanju povečale, to pa je obenem eno od vprašanj, ki se pojavlja v zdajšnjih razpravah o dopolnitvah in spremembah zvezne ustave. • Čeprav je ustava SFRJ v temeljih zagotovila pogoje in podmene, pa vendarle ni posebej opredelila skupnih temeljev, na katerih naj bi se izoblikoval enoten vzgojno-izobraževalni sistem. V zvezi s tem se veliko pričakuje od 23. amandmaja, ki je v središču zanimanja izobraževalne pa tudi širše javnosti... - Omenil sem že, da obravnava to vprašanje javna razprava o spremembah in dopolnitvah ustave SFRJ, posebno ob 23. amandmaju. Reči moram, da 244. člen ustave SFRJ omogoča, da republike in pokrajini skupaj urejajo posamezna vprašanja z dogovori ali z družbenimi dogovori. To pa seveda ne pomeni, da se v zdajšnji razpravi ne bi mogle izoblikovati tudi drugačne rešitve. O tem vprašanju so govorili tudi v podkomisiji zvezne ustavne komisije in v Medrepu-bliško-pokrajinski komisiji za reformo izobraževanja; v delovnem besedilu k drugemu stališču osnutka 23. dopolnila so izoblikovali tale predlog: Skupne temelje vzgojno-izobraževalnega sistema v SFRJ naj bi urejal zvezni zakon, ki bi ga sprejeli v soglasju z republiškimi in pokrajinskimi skupščinami, druga skupna vprašanja pa naj bi urejali z dogovori in družbenimi dogovori. Delegati iz SR Slovenije se s tem niso strinjali in menili, naj bi tovrstno problematiko urejali tako kot do zdaj. Če bi prišlo do konsenza republik in pokrajin, da naj bi sprejeli modificirani predlog druge točke 23. amandmaja, kakršnega sem omenil, bi morali tudi jasno opredeliti, kaj so to skupni temelji vzgojno-izobraževalnega sistema, sicer bi utegnile nastati različne razlage. Tako so nekateri že do zdaj pod skupnimi jedri zelo poenostavljeno razu- aktualno meli, da je treba povsem izenačiti predmetnike in učne načrte - kaj takega pa ni bilo zamišljeno niti pred tridesetimi leti v času centralizacije na podlagi zveznega splošnega zakona o šolstvu iz leta 1958. Mislim, da je treba z dogovarjanjem republik in pokrajin o skupnih temeljih vzgojno-izobraževalnega sistema v SFRJ zagotoviti, da bodo v resnici priznana spričevala in diplome v vsej državi; to pa naj bi pripomoglo k nemotenemu zaposlovanju »brez meja« - tako kot je že doslej v nekaterih republikah. Enotnost in skupništvo v vzgoji in izobraževanju se bosta potrdila, če se bomo na temelju skupnih družbenih vzgojno-izobraževalnih ciljev v resnici zavzemali za uresničevanje skup- nih dogovorjenih najboljših meril in ravni izobraževanja - takšnih, ki bodo pripomogla k večji kakovosti in učinkovitosti splošnega in strokovnega izobraževanja delavcev. To je nujno, da se bomo lahko enakopravno včlenili v evropske tokove razvoja in preobrazbe, v informacijsko in inovacijsko družbo. Samo načrtno vlaganje v znanost in znanje lahko pripomore, da se bomo izkopali iz zaostalosti in da bomo premagali dozdajšnjo miselnost, v kateri je še zmeraj vse preveč samozadovoljstva in nekritičnosti. Pogovarjala se je SNEŽANA KORUBIN Prosveten rahotnik, Skopje Čez rob potrpežljivosti ni mogoče S seje Zveznega odbora Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi Javna razprava o osnutku dopolnil k Ustavi SFRJ gre h koncu. Povzetek takšne razprave naj bi izoblikoval tudi Zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi na svoji nedavni seji. Udeleženci seje pa niso spregovorili samo o svoji dejavnosti, temveč tudi o številnih drugih zadevah, ki jih težijo. Vztrajajo, da je treba poenostaviti gospodarski politični in delegatski sistem, zahtevajo več reda, spoštovanja zakonitosti in odgovornosti pa manj funkcionarjev itn. Opozarjajo, da postajata samoupravljanje in oblast delavskega razreda vse bolj dvomljiva - zato je tudi čedalje več zahtev, da je treba zagotoviti enotnost jugoslovanskih delavcev in da bi moralo združeno delo močneje vplivati na vse tokove družbene reprodukcije; v ta namen naj bi ustanovili svet združenega dela v Skupščini SFRJ. Videti je, da za zdaj predlagane rešitve ne bodo kaj prida zboljšale statusnega in družbenogospodarskega položaja družbenih dejavnosti. Zato so na seji zahtevali, da je treba ekonomske zakonitosti upoštevati tudi v družbenih dejavnostih ter dosežke in dejavnike dela vrednotiti stvarno, tako kot v gospodarstvu. Ponovljena je bila tudi stara zahteva o izenačevanju družbenega in gospodarskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih ter dosežke in dejavnike dela vrednotiti stvarno, tako kot v gospodarstvu. Ponovljena je bila tudi stara zahteva o izenačevanju družbenega in gospodarskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih z zaposlenimi v materialni proizvodnji. Načrtovanje in vlogo družbenih dejavnosti je treba včleniti v gospodarski razvoj ter opredeliti odgovornost subjektov, ki sprejemajo zakone in sklepe v zvezi s temi dejavnostmi, saj leti velikokrat upočasnjujejo razvoj in ovirajo redno delo. Natančneje je treba opredeliti, kaj je družbeni interes v tej dejavnosti, pa tudi pojem »svo-f bodne menjave dela« ter načrtovanje pridobivanja sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih. Jasno je, da sklepni del razprave o ustavnih spremembah, ki zadevajo izobraževanje, ne bo potekal po mirni poti. Posebno živahno bo ob razpravljanju o 23. amandmaju, saj je v osnutku zanj v drugi točki predvidenih več alternativ (zakon, dogovor naj se črta) za urejanje skupnih temeljev vzgojno-izo- braževalnega sistema v Jugoslaviji. Zdaj je razmerje glasov za zvezni zakon, ki naj bi urejal ta vprašanja 6:2. Med tista dva, ki sta proti, spadata Slovenija in Kosovo in oba svoje razloge tudi natančno pojasnjujeta. Videti je, da številni družbeni dogovori še zmeraj ne zagotavljajo zaželenih učinkov v vzgoji in izobraževanju. Ti dogovori so največkrat načelni, formulacije pa povečini posplošene. V njih se zrcalijo neskladja in kompromisi, vse to pa je bilo včasih celo pogoj, da so jih vsi podpisniki sploh sprejeli. Načelna narava dogovorov pa omogoča različne razlage in ravnanje tedaj, ko jih je treba uporabiti neposredno. Tako kot na drugih področjih dogovarjanja pa je tudi v vzgoji in izobraževanju izražena težnja po priznavanju specifičnosti. Vse to je povedal Miodrag Ignjatovič ob uvodni besedi k tisti točki dnevnega reda, ki je bila namenjena uresničevanju družbenih dogovorov v izobraževanju, ki so jih podpisali organi in organizacije v republikah in pokrajinah. Večina udeležencev je ugotavljala, da se rešitve, ki naj bi pripomogle k učinkovitejšemu reševanju družbenih dogovorov, nekako ujemajo s predlaganimi ustavnimi spremembami, obenem pa poudarjala, da višja stopnja usklajevanja na državni ravni ne sme pomeniti rušenja in zapostavljanja kulturne identitete, skratka značilnosti v kulturi republik in pokrajin. Tako kot na več sejah doslej so tudi tokrat govorili o gmotnem položaju vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, zlasti o rezultatih poslovanja v organizacijah teh dejavnosti v preteklem letu. Predstavnik Bosne in Hercegovine je bil še posebno oster: dejal je, daje potrpežljivosti konec in da prosvetni delavci nočejo več poslušati tega, kar jim pripovedujejo že štirideset let. Dogovorili so se, da bodo na eni od prihodnjih sej obravnavali tudi možnosti za uporabo izhodiščnih osnov v zdajšnjem položaju in da bodo na dnevni red uvrstili tudi razpravo o stavkah. Delegati so soglasno sprejeli pravilnik o nagrajevanju in priznanju zveznega odbora, ki se podeljuje za zasluge pri razvoju in napredovanju prosvetnih časnikov republik in pokrajin. Izrekli so priznanje predsedniku Borisu Lipužiču, ki bo tudi naslednji dve leti vodil Zvezni odbor Sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. BILJANA STUPAR Politika reže projekte Avstrijski deželni uradi za pospeševanje izobraževanja odraslih - pomemben člen v strokovnem spopolnjevanju andragoških delavcev Dr. Franza Albericha Pesendorferja naši andragogi že poznajo, saj se je udeležil že mnogih posvetov in srečanj pri nas. Na lanskoletnem srečanju slovenskih andragogov v Topolščici, kjer so spregovorili o ekologiji v izobraževanju, je povedal, kako si v Avstriji prizadevajo za ekološko ozaveščanje, na jugoslovanskem posvetovanju o videu v izobraževanju, ki je Mio konec marca letos v Ljubljani, pa je spregovoril o uporabi videa v množičnem izobraževanju. Dr. Pesendorfer je zaposlen v Gradcu na Deželnem uradu za pospeševanje izobraževanja odraslih za Štajersko (Fdrderungstelle des Bundes fiir Envachsenenbildung fur die Steiermark). Pri nas česa podobnega ne poznamo, zato smo v pogovoru z dr. Pesendorfeijem želeli zvedeti, kako deluje ta njihov urad in katere naloge opravlja. • Kako je nastal vaš urad za pospeševanje izobraževanja odraslih? Takšne urade_ imajo vse avstrijske dežele (Štajerska, Tirolska, Koroška idr.), razen Dunaja. Ustanavljati so jih začeli že v avstrijski republiki; tedaj so po razpadu avstrijske monarhije v sklopu ministrstva za izobraževanje in kulturo ustanovili na Dunaju posebno službo za stro-kovpi nadzor nad izobraževanjem zunaj rednih šol'. V njej so delovali deželni nadzorniki, lahko bi jih imenovali tudi referenti za ljudsko izobraževanje. Zamisel je bila dobra, le pristojnosti teh referentov in celotne službe že od vsega začetka niso bile natančno določene. Zdajšnji uradniki opravljajo podobno delo kakršno so imeli nekdanji deželni uradniki, in lahko bi dejali, da še danes »lebdijo« med ustanovami za izobraževanje odraslih in zveznim (državnim - op. p.) ministrstvom za izobraževanje. • Ali so pristojnosti teh uradov danes natančneje določene? - Uradi za pospeševanje izobraževanja odraslih nimajo pravzaprav nobenih pristojnosti. Svojo povezovalno in pospeševalno vlogo uresničujejo v sklopu ministrstva prostovoljno. Kakšni so odnosi med organizacijami, ki izobražujejo odrasle (npr. visoke ljudske šole, izobraževalni domovi, organizacije za poklicno izobraževanje ipd.), zveznim, ministrstvom in uradom za pospeševanje, lahko ugotovimo tudi po načinu financiranja. Zvezno ministrstvo le delno financira ustanove za izobraževanje odraslih, v celoti pa urade za pospeševanje tega izobraževanja. Vendpp imamo tudi mi iz leta v leto manj denarja in smo. tako vse 'trčrtj ‘pfrepuščeni sami sebi. • Katere naloge opravlja vaš urad? - Naše delo usmerja ministrstvo, po območjih pa ga načrtujemo sami. Eno bd pomčmbnih področij našega dela je usposabljanje in spopolnjevanje atidra-gogov na serriinatjih (iifffimo’veliko dobre literature)1. Zadnje čase je v ospredju aazvoj fmulti-medijskega izobraževanja^ tako obravnavamo • aktualne n . verne (okolje, mir, 'preučujemo :življe-nje posameznikov, da bi lažje spoznavali najnovejšo zgodovino, skrbimo za kulturrio dediš--čino), za katere imamo na voljo precej video filmov. Sam se precej ukvarjam z zdravstveno EVA ZAKOTNIK Bostonski »čudež« V Veliki Britaniji so se začeli resno ukvarjati s krizo šolskega sistema in z nezaposlenostjo, zadnje čase pa namenjajo vse več pozornosti tako imenovanemu bostonskemu »čudežu«. V Bostonu, ZDA, namreč že več kot pet let uresničujejo dogovor, po katerem se podjetja povezujejo s šolami, jih opremljajo in seznanjajo s svojimi potrebami. S takim povezovanjem so opremili prej zanemarjene državne šole z najsodobnejšo tehnologijo; v njih je ponovno zavladala disciplina, učenci pa so zelo motivirani za delo. S tako usmerjenim šolanjem so v mestu znižali nezaposlenost z 9 odstotkov (leta 1982) na 3,4 odstotka (ob koncu leta 1987). Mnenja o tem, koliko je tak model ustrezen za Veliko Britanijo, so različna. Financial Times, 29. 2. 1988 SEJA SKUPŠČINE SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH UNIVERZ S posodabljanjem k tehnologiji 21. stoletja vzgojo. Naš cilj na tem področju je, da bi obravnavali zdravje kot vrednoto, ki jo mora razviti vsak posameznik, mi pa pri tem spodbujamo. V programe zdravstvene vzgoje uvrščamo zdravstvene delavce in druge. • Vaše delo poteka po posameznih projektih. Kako poteka organizacija projektov multime-dijskega izobraževanja? - Običajno nam projet ponudijo v testiranje (iz Dunaja, ministrstva ali ORF-avstrijske RTV), včasih pa je obrnjeno in nas vprašajo, kako naj oblikujejo določeno vsebino v program. Tako je bilo s projektom za ohranjanje čistega okolja. Žal se zaradi političnih razmer in razprtij (ob pripravi tega projekta je stranka zelenih dala pobudo za ohranitev narodnega parka He-inburg) se v ta multimedijski izobraževalni program pri nas ni uresničil. Po drugi strani pa nas ministrstvo spodbuja v skrbi za ohranjanje okolja zunaj naših meja, npr. z vašo pomočjo in s pomočjo Madžarov, seveda, dokler se ne poskušamo vmešavati v politiko. • V projektih multimedijskega izobraževanja sodeluje veliko ljudi, verjetno pa poskušate pospešiti razvoj izobraževanja odraslih še drugače. Kako? - Omenil sem že spopolnjevanje andragogov. Sam veliko delam z moderatorji in jim pomagam pri spopolnjevanju v skupinski dinamiki. Naša naloga je usposabljanje za praktično delo v izobraževanju odraslih, za kar smo pripravili že precej gradiva - priročnikov in drugih didaktičnih pripomočkov. Dejavni pa smo tudi v knjižničarstvu. Skupina, ki se ukvarja s tem, skrbi predvsem za javne (družbene) knjižnice, vendar sodeluje tudi s knjižnicami po podjetjih, cerkvah in drugje. Imamo tudi potujočo knjižnico in strokovno andragoško. Najpomembnejše pa je, da seznanjamo knjižničarje z novostmi in jim pomagamo pri odpiranju novih knjižnic. • In koliko vas je zaposlenih za tako obsežen program? - Štirje smo z akademsko izobrazbo, deset sodelavcev pa je s srednjo ali višjo, skupaj torej štirinajst. Dovolj nas je, vendar smo zaradi pomanjkanja denarja čedalje bolj malodušni. Ni ravno spodbudno, da je prav izobraževanje odraslih tisto področje, na katerem začnejo gospodarstveniki in politiki zmeraj najprej varčevati. Koliko so dandanes jugoslovanske univerze pripravljene in usposobljene za svoj prispevek k tehnično-tehnološkem razvoju? Na to vprašanje naj bi odgovorila tudi skupščina Skupnosti jugoslovanskih univerz na svoji nedavni seji v Niški Banji. Sejo je vodil profesor dr. Dragu-tin Zelenovič, predsednik skupščine Skupnosti jugoslovanskih univerz, udeležilo pa se je 19 rektorjev univerz iz vse države. Zborovanje se je začelo z aktualno temo Skupnost jugoslovanskih univerz v strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije - naloge, perspektive razvoja in organizacija SUJ, referat Univerza in strategija tehnološkega razvoja Jugoslavije pa je imel profesor dr. Dragutin Zelenovič. Med drugim je opozoril na temeljne cilje strategije družbenega in tehnološkega razvoja naše države, na nekatere temeljne težnje v razvojnih procesih dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter na naloge univerz pri oblikovanju strategije tehnološkega in družbenega razvoja Jugoslavije. Strategija opozarja, da se je treba kar najbolj »odpreti v svet« in zgledovati po deželah, kjer imajo izobraževalne sisteme na višji ravni (Zahodna Evropa, Sovjetska zveza, Amerika). Univerze morajo izdelati načrte in predvideti, kako bodo uresničile zahtevno politiko ter zagotovile ustrezne možnosti za svoje delo - pridobile laboratorijsko opremo, prostore, literaturo, sodobne informacijske sisteme in drugo. Profesor dr. Milan Ratkovič z osiješke univerze je v svojem referatu z naslovom Izobraževalni proces v vlogi strategije tehnološkega razvoja Jugoslavije med drugim poudaril, da se ubada visoko šolstvo v naši državi s hudimi gmotnimi težavami, zastarela organizacija in klasične metode dela pa povzročajo, da vse teže opravlja svoje pedagoško-znanstvene naloge. Skratka, če se ne bo univerza temeljito posodobila, ne bo mogla opravljati svoje vloge. Rektorji jugoslovanskih univerz na seji v Niški Banji niso bili niti malo optimistični. Zavedajo se, da gre samo sodobna, drugačna univerza lahko v korak s časom, to pa pomeni, da je treba visoko šolstvo temeljito reformirati in ga drugače obravnavati tudi v zdajšnjem sistemu vrednotenja. Jugoslovanske univerze se že od leta 1980 zavzeto ukvarjajo z racionalizacijo mreže, vpisom študentov ter vzgojno-izobraže-valnimi programi. Nekaj je že doseženo: število študentov v Jugoslaviji se je v teh letih zmanjšalo od 500 tisoč na 370 tisoč, ukinjenih pa je bilo 65 visokošolskih organizacij. Zdaj so na vrsti spremembe predmetnikov in učnih načrtov za oblikovanje takšnih profilov, ki jih pri nas v resnici potrebujemo. Veliko se govori o novih profilih in potrebni opremi, intervencijski predpisi pa so usmerjeni prav proti tem prizadevanjem - od tistih, ki govore o devizah za nakup opreme pa do financiranja podiplomskega študija, ki naj bi pripomogel k pomlajevanju znanstvenega osebja. Na vseh ravneh so zadeve spolitizirane, zadnji čas pa je, da se univerzi povrne njen ugled. Politika nas nenehoma vznemirja z reorganizacijami in reformami, je dejal predstavnik iz Kragujevca in povedal, da so le z velikimi težavami skupaj s Crveno Zastavo uredili sodobno tehniško fakulteto. O tem, kakšna naj bi bila prihodnja univerza, je veliko različnih mnenj. Kopičijo se teoretične razprave, jasno pa je, da visoko šolstvo pri nas ne sme dovoliti takšnih posebnosti, ki bi zavirale njegov razvoj in povzročile, da bi zaostajalo za svetovnim razvojem. Še zmeraj razpravljamo, kaj je pomembnejše: raziskovanje ali izobraževanje, je dejal dr. Milan Ratkovič, rektor osiješke univerze. Ali potrebujejo univerze učitelje, ki so bolj dejavni kot raziskovalci ali kot učitelji? Res pa je, da se vloga raziskovanja v svetu naglo povečuje in da sta pedagoško in raziskovalno delo v bistvu celota. Dandanes na fakultetah še zmeraj reproducirajo povečini preteklost, dokaj skromno sedanjost, študij pa je premalo usmerjen v prihodnost, čeprav je izobraževanje futurolo-ška kategorijav Od tod tudi zahteva, da mora zdajšnjo zasnovo izobraževanja za sedanjost, ki te- Feministično jezikoslovje v Evropi Odgovori na vprašanje, ali leposlovna dela, napisana izpod peresa žensk, v resnici predstavljajo svojevrstno izražanje in občutenje sveta in s tem posebno »zvrst« litereture, so še vedno kontroverzni. Na to je med drugim opozoril tudi zadnji, VII. svetovni kongres germanistov leta 1985 v Gottingenu, kjer je bil tej problematiki posvečen cel forum (forum 9) z naslovom: »Frauensprache - Frauenlitera-tur?«. Ali se nekaj podobnega obeta tudi mladi, t. i. feministični lingvistiki? V sedemdesetih letih se je v ZDA pod vplivom raznolikih feminističnih gibanj razvila jezikoslovna smer, ki še imenuje feministična lingvistika. Že v osemdesetih letih se je ta veja jezikoslovja razširila tudi v Evropi in našla predvsem v delih zahddnonemških avtoric močan odmev. Tako npr. predstavlja Luise F. Pusch v svoji knjigi Das Deutsche als Manner-sprache - Aufsatze und Glossen zur feministischen Linguistik nemščino kot »jezik moških«, jezik, ki v zahodnonemški družbi očitno favorizira moške in zapostavlja ženske. Avtorica meni, da se jezikoslovje do nedavnega ni ukvarjalo s tovrstno problematiko; vzrok za to pa vidi prav v tem, da tudi na tem področju - tako kot v drugih znanostih - kraljujejo moški. Knjiga, ki obsega 202 strani in je izšla pri založbi Suhrkamp (Frankfurt am Main) leta 1984, bo zanimiva zlasti za feministke, in šele nato za jezikoslovce. Zanimiv izbor prispevkov ameriških in nemških avtoric je opravila in uredila Senta Tro-mel-Plotz v knjigi Gevvalt durch Sprache - Die Vergewaltigung von Frauen in Gesprachen (Frankfurt am Main: Fischer, 1984, 406 strani). V skupni temi Nasilje nad ženskami s pomočjo jezika razčlenjujejo avtorice zapostavljanje žensk ne le v zasebnih pogovorih, na raznih sestankih, sejah ipd., temveč tudi v javnih ustanovah, kot so šole, fakultete, RTV, čakalnice pri zdravnikih idr., skratka povsod tam. kjer imajo moški glavno besedo. Knjiga je zanimiva s sociološke in tudi jezikoslovne plati, ker govori o možnosti razvoja različnih jezikovnih obrambnih stretegij v takih govornih položajih. Pelo je brezkompromisno. JASNA MAKOVEC-ČERNE melji na obrtni in industrijski ravni družbene proizvodnje, nadomestiti zasnova stalnega izobraževanja za prihodnost, ki naj bi temeljila na nenehnem povečevanju znanja, spreminjanju tehnologij in družbenih razmerij. Udeleženci v razpravi so poudarjali, da je na fakultetah še zmeraj zelo malo individualnega in skupinskega dela s študenti. Tudi to bo treba spremeniti. Fakultete bi morale že od nekdaj dajati ustvarjalne znanstveno in tehnološko sposobne strokovnjake; to pa bo ostalo le želja toliko časa, dokler se ne bodo spremenile organizacija in metode dela. Drugačne visokošolske organizacije in sodobni modeli univerz se lahko izoblikujejo samo s temeljito pedagoško reformo. Šele potem bodo jugoslovanske univerze lahko »izplačale svoj dolg«, ki ga imajo do družbe- nega in tehnološkega razvoja države, so dejali ob koncu seje skupščine Skupnosti jugoslovanskih univerz. Na tej seji so obravnavali tudi mednarodno sodelovanje glede na strategijo tehnološkega razvoja Jugoslavije ter razmišljali, kako naj bi to sodelovanje izboljšali. O tem je poročala Sta-menka Uvalič Trumbič, glavna tajnica Zveze jugoslovanskih univerz, nato pa so sprejeli poročilo o delu SUJ za preteklo leto, načrt dela za prihodnje, ter finančni načrt za leto 1988. O pripravah za 33. znanstveno srečanje pod naslovom Univerza danes v Dubrovniku sta poročala dr. Vladimir Kolesanič in prof. dr. Bosiljka Čanak ter opozorila, da bodo morale univerzam denarno pomagati tudi izobraževalne skupnosti, sicer ne bodo zmogle poslati visokega prispevka za svoje udeležence. TUGOMIR KOSTIČ Po poteh Plečnikove ustvarjalnosti Zamejski in izseljenski študenti na ekskurziji po Sloveniji Tako kot je že v navadi, so se tudi letos sredi maja zbrali na strokovnem izletu po Sloveniji študenti s Tržaškega, Koroške, iz Porabja in izseljenski študenti. Poleg Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ki štipendira omenjene študente, sodelujejo pri organizaciji ■ strokovnega izleta tudi RK SZDL, Slovenska izseljenska matica ter že nekaj let z vsem razumevanjem in naklonjenostjo tudi Center za turistično propagando Gospodarske zbornice Slovenije. biti lepota v arhitekturi zakoreninjena v temeljni zahtevi, da mora vsaka stvar rabiti svojemu namenu, ali kot je dejal Plečnik: »Arhitekt je državi potreben, ker urejuje prostor ljudem, v kd-terern prebivajo. Zato mora urediti ta prostor tako, da bo po vseh svojih močeh zadostil človekovi potrebi.« Vsako leto obiščejo študenti predvsem kraje, kjer je ohranjena kulturna dediščina, ki je celo Slovencem iz matične domovine pogosto neznana. Vendar smo na ekskurziji videli tudi precej takih del, kjer se »lepoti« ni bilo treba podrejati funkciji in namenu, prav v t. i. arhitekturi spomina ter sakralni arhitekturi je Plečnik, svobodnejši in manj omejen pri svojem delu, ustvaril izjemno velika dela. Letošnja ekskurzija nas je vodila po poteh manj znanih del velikana naše arhitekture, v zadnjem času tudi v svetu na novo odkritega Jožeta Plečnika. Večina Slovencev morda ve za tri velika mesta, kjer je Plečnik zapustil svoja najbolj znana dela: Dunaj, Prago in Ljubljano. V Ljubljani je bolj ali manj znanih nekaj njegovih večjih stvaritev, malokdo pa ve, da je v Sloveniji kar 220 njegovih del, ki niso tako zelo znana, pa zato nič manj pomembna. Tokratna ekskurzija je želela odkriti tega »neznanega« Plečnika, hkrati pa je bila to priložnost za obisk nekaj manj znanih in odročnih slovenskih krajev. Pot nas je vodila od Kamniške Bistrice, Stranj, Kamnika, Komende v Kranj, nato v Begunje, na Bled ter prek Jelovice v Železnike, mimo Škofje Loke v Idrijo, Hotedrščico (rojstno vas Plečnikovega očeta), na Rakek, ki je bila naša zadnja Plečnikova postaja, in od tam spet v Ljubljano. Prav ta naša pot nam je zelo nazorno pokazala, kako se je Plečnik lotil vsake, tudi najmanjše stvari, kot je npr. kljuka na vratih ali cerkvena svetilka, z enako težnjo po duhovnosti in popolnosti. To je tudi prepričljiv dokaz, kot je poudaril arhitekt Janez Koželj ob majhnem »paviljonu« na lesenih stebrih, prekritim z betonskimi ploščami v Begunjah, kako arhitektura ne potrebuje materialnega bogastva, tako kot v drugih umetnostih; moč arhitekture je v njenem duhu in ustvarjalni ideji. Hkrati nas je spomnil še na eno slovensko »slabost«, in sicer, da Slovenci priznavamo kot najvišjo vrednoto v kulturi pisano be-1 sedo, s tem pa dajemo književ-, nosti tudi najvišji status znotraj narodne kulture. Hkrati je opozoril, da človek v današnjem svetu znova pridobiva občutek za lepoto prostora in ta čas postavlja kulturo grajenega okolja vsaj na enakovredno mesto pisani besedi. To pa pomeni, da arhitektura ni graditeljstvo, njena neločljiva razsežnost je du- j hovna spodbuda. Strokovno je ekskurzijo odlično pripravil docent na Fakulteti za arhitekturo, arhitekt Janez Koželj, ki je znal študentom z izredno prepričljivostjo prikazati s kakšnim občutkom, intuicijo in mojstrstvom je znal Plečnik poseči v najrazličnejša okolja in subkulture, da je prav na domačih tleh začetek njegovega ustvarjalnega kroga, ki vodi preko Dunaja in Prage nazaj na izhodišče. Eno temeljnih vodil Plečnikovega ustvarjanja je bilo, da mora S Plečnikom je stopila slovenska kultura z obrobja Evrope na svetovno prizorišče, njegova dela so v zadnjem času postala predmet zanimanja in študija na pomembnih arhitekturnih šolah v Evropi in ZDA. Plečnik sam je bil trdno prepričan, da se majhen slovenski narod lahko uveljavi v družbi večjih le s kakovostjo svojega dela, na žalost pa takega dela Slovenci nismo zmeraj znali in še vedno ne znamo dovolj ceniti in vrednotiti. VILJANA LUKAS P r* w m Sproščena zakonska pravila obetalo izboljšave________________________________ Samostojno osebno delo v vzgojno-izobraževalni dejavnosti V predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona 0 usmerjenem izobraževanju (Poročevalec Skupščine SRS, 22. 3. 1988) smo lahko prebrali, da se tudi v vzgoji in izobraževanju Pripravlja uzakonitev možnosti za opravljanje samostojnega osebnega dela. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo napoveduje poseben zakon, s katerim bi opredelili pogoje in načine za opravljanje dejavnosti. Zakon bo izhajal iz ugotovljenega družbenega interesa za opravljanje storitev s samostojnim osebnim delom in z drugimi oblikami povezovanja na vseh področjih, kjer zdaj Prevladuje družbena organiziranost. Pogoji za opravljanje samostojnega osebnega dela bodo tesno povezani z rešitvami, ki bodo ob spreminjanju ustave sprejete glede različnih oblik lastnine. Po-niembno bo tudi vprašanje, kako v zasebništvu razširiti zakonske niožnosti, obenem pa zavarovati ustavno opredeljene pravice in enakopravnost. Po veljavni zakonski ureditvi ni mogoče opravljati s samostojnim osebnim delom dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja, ker je le-ta posebnega družbenega pomena in jo lahko °pravljajo le organizacije združenega dela, kjer sta omogočena Poseben družbeni vpliv in nad-zor ter je določena posebna strokovna usposobljenost. Zakoni s tega področja (Zakon o vzgoji 'n varstvu predšolskih otrok. Zakon o osnovni šoli. Zakon 0 usmerjenem izobraževanju. Zakon o glasbenih šolah. Zakon 0 izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju) sicer posebej te prepovedujejo opravljanja sa-tiostojnega osebnega dela, vendar tudi ne predvidevajo, da bi vzgojno-izobraževalna dejavnost tli le en njen del lahko prešla na Področje zasebne pobude. To dejavnost opravljajo vrtci in šole Po družbeno preverjenih progra-tiih in po zakonsko določenih Pogojih in načinih, s katerimi se zagotavlja enotnost vzgojno-izo-braževalnega sistema. V ta enot-nisistem pa niso uvrščene vse raznolike dejavnosti in potrebe, ki so po svoji naravi vzgojno-'zobraževalne intelektualne storitve, tem področjem mejne ali sorodne. Temelji za sprostitev zakonskih pravil v vzgoji in izobraževanju so družbena spoznanja in ugotovitve političnih ravni družbene organiziranosti, da obstaja tedvoumna potreba po večjem 'n pestrejšem obsegu ponudbe storitev vzgojno-izobraževalne narave. Z različnimi organizacijskimi oblikami bi lahko kakovostno dopolnili zdajšnjo sestavo in mrežo zdajšnjih institucij, zlasti na deficitarnih področjih. To bi omogočilo, da bi bilo znanje veliko bolje izrabljeno, bolje pa bi bil uporabljen tudi vloženi družbeni in zasebni denar, prispevek občanov in končno-pri-Pomoglo bi k smotrnejši družbeni organiziranosti. V izhodiščnih predlogih napovedanih sprememb (Informacija n sistemskih možnostih in pogojih za opravljanje samostojnega osebnega dela na področju družbenih dejavnosti. Republiški ko-Uiite za drobno gospodarstvo, 27. 3. 1988) so zajete tele mož-Uosti za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti z osebnim delom: varovanje otrok do drugega leta starosti, inštrukcije, poučevanje tujih jezikov, računalništva in podobno, usposabljanje za nepoklicne oziroma Športne in rekreativne dejavnosti (sedlarji, lončarji, izdelovalci glasbenih instrumentov, rezbarji, čipkarji idr.), spopolnjeva-nje v kulturnih in umetniških de- javnostih - pri tem naj bi sodelovali mednarodno priznani umetniki. S temi predlogi je bila javnost tudi že seznanjena. • Mislim, da so v predlogu Siljenja sistemskih možnosti uveljavljanja zasebne pobude v vzgoji in izobraževanju dobro začrtane smeri sprememb, čeravno še zdaleč niso zajete številne možnosti in neskončno število njihovih kombinacij. Morda zgolj z načelnimi izhodišči o abstraktnem družbenem interesu na tem področju predlagatelji sprememb prehitro preidejo na operacionalizacijo potreb in možnosti in bi bilo treba najprej izbrati smelejše cilje in predstaviti širša in bolj raznolika izhodišča. Središčni pojem, ki narekuje spremembe v sprožanju zasebne pobude, je pojem kakovosti življenja. Ljudje pričakujemo v svojem življenju resda najprej materialno blaginjo, zdravje, formalno izobrazbo, kulturne dobrine, kot pravi Jože Goričar, vendar jih tudi že presegamo s potrebo po izrazito nematerialnih in bolj zadovoljujočih življenjskih izkušnjah. Višja kakovost življenja pomeni sprostitev človekove ustvarjalnosti bodisi v njegovem prostem ali delovnem času in kombinaciji obeh (Vid Pečjak, Misliti, delati, živeti ustvarjalno, 1987). Človekovo ustvarjalno delovanje pa ima izrazit pečat individualnosti, enkratnosti glede na njegove raznolike potrebe, interese, vrednote in psihične dispozicije. Pojem postaja čedalje bolj smiseln ne le kot gospodarska poživitev, ampak kot razvojna usmeritev družbe, pomembna celo za njeno preživetje. Glede na togost institucionalizirane družbene organizacije, ki teži k poenotenju načinov delovanja - in to je celo predpisano - je docela nemogoče, da bi se na tem področju zadeve hitreje zboljše-vale. To potrjuje tudi praksa. Kaj pa, če bi s sprostitvijo posameznikovih zmogljivosti, usmerjenih v individualno opravljanje intelektualnih storitev sprožili množično povpraševanje po teh storitvah, reprodukcijo zamisli in porajanje novih storitev? To bi bil lahko zelo dober način, da se pretrga malodušje v šolstvu, ki je pravzaprav gojitveni nasad ustvarjalnega ozračja družbe. V sproščanju samostojnega osebnega dela in v pridobitvi sredstev zasebnikov bi morda lahko našli tudi odgovor na vprašanje, kako racionalizirati družbene dejavnosti. V šolstvu bi se s spodbujanjem individualne in skupinske pobude rešili pretiranih zahtev zaposlenih ljudi na Prtiček, iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani širjenje programov in preusmerjali presežke strokovnjakov na posameznih področjih, zlasti družboslovcev. Zmanjšala bi se težnja po družbeni solidarnosti pri vpeljevanju vedno novih oblik in vsebin v vzgoji in izobraževanju na razumno mero, ker bi lahko dobršen del prenesli na področje zasebnega dela in prispevka neposredno zainteresiranih skupin in posameznikov. Tudi precej vsebin zdajšnjih obveznih programov, za katere sta značilni stereotipnost in uniformnost, bi lahko sprostili v prid različnim potrebam in sposobnostim. Pridobivanje marsikaterega znanja bi prenesli na domove učencev, zagotovili bi le vodenje samoizobraževanja in omogočili izbiro različnih vsebin. Ljudje izrabljamo prosti čas tudi za pridobivanje materialnih in nematerialnih dobrin brez plačila (Ivan Svetlik, 1985). Svojim potrebam že kar precej zadoščamo po poti samoprodukcije. Sami si gradimo hiše, šivamo obleke, popravljamno gospodinjske stroje. Še veliko več bi naredili sami, če bi znali. S tem bi se zmanjšal pritisk na proizvodne in storitvene organizacije (Ivan Svetlik, Kriza zaposlovanja in brezposelnost, 1984). Za tak tip neformalne dejavnosti bi bilo treba ljudi usposabljati in izobraževati na tisoč različnih načinov in z visoko individualiziranimi metodami. Tudi tega klasični šolski sistem ne zmore in se za to ne bo nikoli usposobil. Izhod iz krize družbenih dejavnosti se zdi najverjetnejši prav v popolni sprostitvi individualne in skupinske pobude. Ob tako široko zastavljenih izhodiščih za sistemske spremembe v vzgoji in izobraževanju bi seveda morali razširiti izbor možnosti, tako da bi se zasebna pobuda lahko uresničevala. Poleg posebnih zakonskih pogojev bi morali omogočiti še sprostitev drugih pravil naše delovne organiziranosti, na primer sprostitev delovnega časa,1 ter izpolniti vsaj nekatere pogoje strokovno-razvojne, upravne in materialne narave. • Poglejmo nekaj možnosti! Ena najočitnejših in že utečenih kombinacij je samostojno osebno delo učitelja, ki prenaša učencem znanje s klasičnimi inšrukci-jami na svojem ali njihovem domu. Drugo sorodno kombinacijo dobimo, če se domači učitelj. ki je obsežneje strokovno in didaktično usposobljen, posveti družini z več otroki različnih starosti, jih varuje, vzgaja in izobražuje v času, ki ga sicer šolski sistem uporablja za organiziranje podaljšanega bivanja. V obeh primerih naročijo storitve posamezniki, starši otrok, plačilo storitve pa si zagotovi učitelj tako, da izstavi račune za opravljene pedagoške ure. Obseg inštrukcij bi bilo mogoče razširiti na vse predmete iz programa osnovne šole in še na splošne predmete iz programov na višjih stopnjah zahtevnosti izobraževanja. Omogočili bi jih različno: kot klasične inštrukcije, kakršnih smo že vajeni, kot pedagoško hitro pomoč učencem pri vseh predmetih, kjer sami ne zmorejo premostiti večjega izostanka, inštrukcije a la carte, kot je hitri tečaj konverzacije v kateremkoli tujem jeziku za poslovneže, hitra obnova temeljnih jezikovnih pravil za to, kako naj se lotijo obsežnejšega študija tuje literature ipd. Inštrukcije bi lahko organizirali kot borzo informacij o inštruktorjih in različnih tipih storitev, kjer bi se dopolnjevalo družbeno in zasebno delo. Nadvse pestre povezave dobimo z organizacijo raznih interesnih klubov, katerih ponudba programov je lahko neomejena. Knjižni klubi, ki bi ponujali nekatere ugodnosti pri nakupih in sposoji, bi nastajali pod vodstvom organizacij združenega dela, katerih dejavnost se dopolnjuje z interesi možnih članov. V teh klubih bi strokovnjaki, vezani pogodbeno, skrbeli med drugim za vodenje dejavnosti in tudi za izobraževanje in usposabljanje svojih članov glede na posebno interesno usmerjenost. Knjižni klubi bi omogočili članom, da bi si bogatili besedni zaklad, spoznavali bi različne književne zvrsti, svetovali in se seznanjali s knjižnimi novostmi in tudi nakupovali pod ugodnejšimi pogoji. V sklopu obrtnih delavnic bi se lahko izoblikovale interesne skupine za izobraževanje in praktično usposabljanje za redke poklice pa tudi za nove. V glasbenih klubih bi člani razvijali različne glasbene zvrsti, se spopolnjevali in se učili sodelovanja z namenom, da učinkujejo kot glasbena skupina. Animator, svetovalec in »vzdrževalec« takšne glasbene skupine bi lahko preživljal klub v zečetku s članarino in s pokroviteljevim prispevkom, kasneje bi prerasel v kooperativo in si omogočil gmotno podlago svojega dela s prodajo glasbenih stvaritev. Iz hobby klubov bi nastajale male hobby prodajalne. Razvijanje interesov, kot je na primer snovanje iger in igrač z različnimi materiali, bi utegnilo prerasti v delavnice zamisli in projektov, organiziranih bodisi kot samostojna zasebna podjetja bodisi pogodbeno povezane s katerim od velikih proizvajalcev igrač. Privlačna se mi zdi zamisel o organiziranju interesnih klubov za družabne igre, ki bi zajemali tudi učenje, vaje in tekmovanja. V kombinaciji s katerim od športnih programov bi takšen klub deloval popoldan, dejavnost pa bi organiziral lastnik prostora. V počitniškem miru, beri dolgočasju, bi se marsikateri turist navdušeno in (z denarjem) lotil učenja bridga, kanaste ali goja. Zamisel o interesnem klubu je zasnovana na ugotovitvi, da spadata med najmočnejše človekove potrebe življenje in ustvarjanje v skupini; v tej delujejo izrazito spodbujevalno prav močan sistem izoblikovanih skupinskih norm, identifikacija s skupino in občutek pripadnosti. Zdajšnji načini življenja in dela slabo zadostijo tej človekovi potrebi; ovire so v pomanjkanju znanja, opreme, zamisli, organizaciji prostega časa. Domnevam, da bi vam bilo v takšnem interesnem klubu, kjer bi se lahko česa naučili, razvili svojo nadarjenost, uresničili svoje zamisli, izdelali kaj koristnega in to tudi prodali - prav lepo. Velika pomanjkljivost sodobnih urbanih središč je njihova fizična organizacija, podrejena spanju in parkiranju, ki večinoma onemogoča ljudem, da bi se družili in živeli skupaj. Če bi lahko stanovalci prilagodili okolje svojim družbenim potrebam, bi to prav gotovo storili sami dosti ceneje, lepše, primerneje in hitreje kot komunalna ali gradbena organizacija. Storitev, ki bi jo naročil hišni svet, bi obsegala svetovanje in usposabljanje ekip prostovoljcev in organizatorja. Vrtec lahko svoje prostore popoldne odpre tudi za igralne urice, namenjene vsem otrokom, vodene z domišljijo in strokovno usposobljenostjo vzgojiteljic in kulturnih delavcev, ki bi pripravili in izvajali različne programe v zasebni režiji. Marsikatera od otrokovih - človekovih sposobnosti ostane zapredena in zakrnela zato, ker je šolski sistem enako uravnan za vse, skratka tak, da je v njem premalo možnosti. Zasebnim šolam, ki bi razvijale sposobnosti vsem, ki bi to želeli ali potrebo- vali, bi nenehno primanjkovalo prostora. Pomislimo samo na govorništvo ali pa na tehnike ustvarjalnega pisanja. Zdaj prevladujejo zamisli, ki so glasneje ali »kompetentneje« izrečene, pa tudi takšne, ki niso najboljše pa so žal še slabo povedane ali zapisane. Nadarjenim učencem bi že po družbeni moralni dolžnosti morali omogočiti programe za razvijanje njihove nadarjenosti, ne le štipendije, ki lahko postanejo celo zunanja demotiva-cija. Psihologi pravijo, da ima gmotna spodbuda za učenje (in delo) le omejeno spodbujevalno moč. Predstavljam si, da bi takšno šolo organizirala registrirana družbena institucija, po kateri bi se pogodbeno povezali posamezniki z obsežnim in raznolikim izobraževalnim programom, tega pa bi bilo treba temeljito razvojno-raziskovalno pripraviti. Zagotovljena bi morala biti tudi ovrednotenje programa in nadzor nad njegovim uresničevanjem. Izobraževalni servis bi lahko organizirali po načelu strokovne sorodnosti ali namena. Kako sestaviš in napišeš računalniški program z opremo povpraše-valca in za njegov namen? Kako je mogoče izdelovati lesno galanterijo, če imaš le skromno ali sposojeno mizarsko delavnico? Kako negujemo bolnika in dojenčka? O lastnostih, barvanju in vzdrževanju tkanin? Izbor strokovnega slovstva s katerega koli področja? Kako se hitro in učinkovito naučim česarkoli? In še in še. Nadaljnje dejavnosti za uzakonitev najrazličnejših možnosti za opravljanje vzgojno-izobraževal-nih storitev s samostojnim osebnim delom bodo prav gotovo povezane z določitvijo bolj ali manj zahtevnih ciljev. Pretehtati bi bilo treba, ali bi svobodna ponudba izobraževalnih storitev omogočila ustvarjalnejšo družbeno ozračje ali socialno razlikovanje. Ugotoviti bi morali, katere skupine ljudi in posameznikov bi utegnila pritegniti možnost za zasebno porajanje zamisli in uresničevanja storitev in kakšen bi bil končni družbeni učinek. Premisliti bi bilo treba, koliko in s katerimi sredstvi bi družba morala opravljati finančni in strokovni nadzor. Določiti bi morali veliko spodbujevalnih ukrepov, s katerimi bi ustvarili možnosti za začetek projektov: zamisli, dober zakon, upravno odgovornost ter raz-vojno-pospeševalno skupino. TATJANA PLEVNIK Klicaj za likovno ustvarjalnost Poučevanje likovne vzgoje je resna naloga. Zajame vso človekovo bit in sleherni dan budi vzgibe ustvarjalnosti. Ko občudujemo prvobitnost v naravi, se zmeraj znova vračamo tudi k otroku. Likovno izražanje učencev je pristno, doživeto. Na razredni stopnji so likovne pripovedi še bolj neposredne in naključne. Na predmetni stopnji, ko se učenci hitreje razvijajo, postaja izražanje bolj zavedno, z več likovne vsebine in osebnega izraza. Prav lahko opazimo učence, ki so nagnjeni bolj h grafičnemu izražanju, druge bolj pritegne pisana paleta barvnih ploskev ali pa težijo k plastičnemu ali prostorskemu ustvarjanju. Skopo odmerjene ure likovnega pouka nekaterim učencem kar ustrezajo, saj se znajo bliskovito lotiti likovnega problema, za večino pa so prekratke, saj ustvarjajo počasneje in tudi bolj poglobljeno. Vsak učenec pa zagotovo najde nekaj zadovoljstva v izpovedih najrazličnejših motivov in tehnik. V zadnjih letih likovna ustvar- jalnost na slovenskih šolah nenehno napreduje: nastajajo nove tehnike, nove oblike dela in nove zamisli. Le eno ostaja ves čas enako - temeljno znanje likovne teorije, in to se na najrazličnejše načine zrcali iz likovnih rešitev. Izdelki so namreč izjemno kritično ogledalo likovne izobrazbe učitelja in njegove delovne vneme. Poleg učenčeve izvirnosti in izpovednosti začutimo tudi moč ali pa nemoč mentorjevega dela z učenci. Izdelki na predmetni stopnji niso več poljubni in namenjeni zgolj sprostitvi. Izhajajo iz posebnih likovnih zakonitosti, ki jih morajo učenci doumeti in si tako leto za letom širiti obzorje. Znanje, ki si ga učenci nabirajo, ni namenjeno »lepim« izdelkom, temveč splošni likovni kulturi, ki jim bo pomagala pri njihovih vsakdanjih opravilih: pri pisanju pisem, izbiranju oblačil, načrtovanju urejanja sobe, izbiranju darila, skratka zmeraj in povsod. Prav zaradi takšne vsebine zna- nja nam ne more in ne sme biti vseeno, kako učence usmerjamo v kakšno likovno rešitev. Resje, da je poučevanje v sproščenem ozračju uspešneje, vendar pa je pri vsaki igri treba spoštovati pravila. Na nekaterih likovnih manifestacijah pa sem opazila, kako različno so vrednotena likovna dela. Že nekaj časa so v ospredju komisij, lahko bi rekla v modi, takšna likovna dela učencev, ki ne zahtevajo posebnega likovnega znanja, pri njih lahko občudujemo le otroško izvirnost in trenutni navdih. Tisti izdelki, ki to preprostost presežejo in imajo še dodatne likovne odlike, so odrinjeni v stran, saj se zdijo »sumljivi« in preveč »znanstveno dodelani«. Ali bi po tej logiki moral biti slavist navdušen nad zanimivim spisom, kjer bi učenec v svoji sproščenosti prezrl nekatera ločila in zabredel kar v poulični žargon? In zborovodja, ki mu tudi pripisujemo veliko ustvarjalnosti, bi se moral zadovoljiti že s tem, da se učenci navdušujejo za petje, pa čeprav posamezni gla- sovi niso izpiljeni in harmonični. Prepričana sem, da mora učenec napredovati v telesnem in duševnem razvoju, pa tudi v estetskem. Učenec, ki rad ustvarja in ima zato tudi danosti, lahko ob mentorjevem strokovnem vodstvu hitro napreduje. Menim, da ni treba čakati na srednjo šolo, kjer naj bi učencu širše razvili estetski čut, in da je tega mogoče izoblikovati že v osnovni šoli. V svojih učencih (po 23 letih poučevanja) ne bom dušila globljih likovnih spodbud, zato da bi 'njihova dela ugajala nekaterim komisijam in redkim likovnikom, pač pa bom še naprej krepila napredek in likovno rast, četudi se bodo zdeli izdelki posameznikom preveč »odrasli«. Saj so otroci različno umsko in čustveno razviti, mar ne? In če že prirejamo tekmovanja v kakovosti likovnih del, potem moramo misliti tudi na učence z več likovnega znanja, ki nas bodo popeljali v nov, naprednejši likovni svet. Poskusimo jim slediti! NELI KAČ Branje in razlaga sta premalo Tehniška založba Slovenije dopolnjuje učbenike in delovne zvezke za tehnično vzgojo še z gradivom Pri tehnični vzgoji v osnovni šoli učenci med drugim spoznavajo različne tehnične pojme in materiale (les, kovine, plastiko ipd.) - vse to pa naj bi se naučili tudi uporabljati. Razumljivo je, da učbeniki in učiteljeva razlaga pri tem ne zadoščajo. Zato pripravljajo pri Tehniški založbi Slovenije posebno gradivo, ki dopolnjuje učbenike in delovne zvezke za tehnično vzgojo. Kako je ta zamisel nastala, kako si utirajo kompleti pot do šolskih učilnic, ali so učitelji tehnične vzgoje dovolj zavzeti za posodabljanje pouka? O vsem tem smo se pogovaijali z Anko Vesel, direktorico Tehniške založbe Slovenije, ter z Vido Bano, Marinom Merelo in Rudijem Zamanom iz skupine, ki pripravlja komplete z gradivom za pouk tehnične vzgoje v osnovni šoli. Leta 1985 so pri Tehniški založbi Slovenije z anketo med učitelji tehnične vzgoje na slovenskih osnovnih šolah ugotavljali, kakšen je pravzaprav ta pouk. Podatki niso bili spodbudni: le na slabi desetini šol je bil pouk tehnične vzgoje zadovoljiv. Učenci se niso le učili o tehničnih pojmih in različnih materialih, temveč so naučeno uporabljali tudi pri praktičnem delu. Tako pa je bilo le tam, kjer so imeli zaposlene posebno zavzete in iznajdljive učitelje, ki so ves material (les, papir ipd.) priskrbeli sami. Da bi pripomogla k bolj kakovostni tehnični vzgoji v osnovnih šolah, je Tehniška založba Slovenije pripravila komplete z gradivom, ki ga za posamezne razrede predpisujejo učni načrti. Kaj vsebujejo ti kompleti? Petošolcem so namenjene različne vrste papirja, ki ga lahko lepijo, zvijajo, prepogibajo in iz njega izdelajo, npr. škatlo. Gradivo za šesti razred vsebuje les, umetne mase in kovine; nabaviti je mogoče ves komplet ali le posamične materiale. Letos uporabljajo gradivo za tehnično vzgojo že tudi v sedmem razredu: kos lesa za struženje (iz katerega izdelajo npr. šahovsko figuro ali svečnik), komplet za iskrni preskus (za spoznavanje različnih kovin), komplet za ugotavljanje statike in zavorni sistem (s pomočjo brizgalk učenci spoznajo, kako delujejo avtomobilske zavore). Ko bosta izšla učbenik in delovni zvezek Za osmi razred, bodo pripravili gradivo tudi zanj (iz elektronike). Tehniška založba Slovenije in Zavod SRS za šolstvo sta predlagala, naj bi nekaj denarja za komplete prispevala Izobraževalna skupnost Slovenije; dosegli pa so le to, da je priporočila občinskim izobraževalnim skup- nostim, naj šolam pomagajo oskrbeti to gradivo. Posebnega odziva res ni bilo - šolam so pomagali le na Koprskem. Naši sogovorniki ugotavljajo, da so učitelji tehnične vzgoje, ki poučujejo po slovenskih šolah, za svoje delo dokaj slabo usposobljeni - težave so podobne, kot pri pouku matematike in fizike. Če bi bila njihova strokovna raven drugačna, bi bili najbrž tudi bolj zavzeti za svoje delo in bi poskrbeli, da bi učenci dobili komplete z gradivom - saj le ob tem učbenik dobi pravo veljavo. Gradivo je nepogrešljivo predvsem pri uporabi delovnega zvezka, v katerem so različne naloge in vaje, ki jih brez ustreznega materiala ni mogoče opraviti. Pri Tehniški založbi Slovenije so nam povedali, da so v teh dneh pozvali šole, naj se čimprej oskrbijo z gradivom za tehnično vzgojo za prihodnje šolsko leto. Vsi, ki bodo poslali naročila do dvajsetega junija letos, bodo prejeli gradivo po starih cenah. Te za zdaj niso pretirane: za gradivo za peti razred je treba odšteti 3800 dinarjev, za šesti razred 12800 dinarjev - mogoče je nabaviti tudi samo les za 3500 dinarjev, samo kovine za 4000 dinarjev ali le umetne mase za 5300 dinarjev. Gradivo za sedmi razred sestavljajo: komplet za struženje po 1200 dinarjev, zavorni sistem po 950 dinarjev, komplet za iskrni preskus po 2 800 dinarjev in komplet za ugotavljanje statike za 4800 dinarjev. In še novost, ki bo prav gotovo olajšala težave pri nakupih: letos prvič je pri Tehniški založbi Slovenije mogoče obenem z gradivom naročiti tudi učbenike in delovne zvezke (pod normalnimi knjigarniškimi pogoji). L. L. s Bo učitellstvo spet gibalo napredka? Zbornik prispevkov za posvet o usposabljanju razrednih učiteljev V začetku junija 1988 bo na Pedagoški akademiji v Ljubljani posvet o usposabljanju razrednih učiteljev pri nas, že zdaj pa je izšel zbornik prispevkov, ki bodo na njem obravnavani. Le malokdaj se zgodi, da bi gradivo izšlo tako zgodaj, zato je takšno prakso treba pohvaliti, saj omogoča, da se lahko udeleženci posveta pravočasno razgledajo po problematiki in v miru pripravijo na razpravljanje. Skoraj 400 strani debela knjiga je prijetna na pogled: zadnje platnice prekriva podoba duhovno zbrane učiteljice, ki jo živahni pogledi dveh sproščenih dečkov prav nič ne spravljajo iz ravnotežja. Ta podoba dobro simbolizira učitelja današnjega časa. Slovenija je pri izobraževanju osnovnošolskih predmetnih učiteljev Že nekaj časa zaostajala za tovrstnim izobraževanjem v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah, saj smo se zadovoljevali samo Z višješolsko izobrazbo, drugod pa zahtevajo visokošolsko; pri dvigu izobraževanja razrednih učiteljev z višješolske na visokošolsko stopnjo pa smo prvi v Jugoslaviji. To je bil sicer že davni sen naših naprednih učiteljev, npr. Gustava Šiliha; zdaj pa so razmere dozorele tako, da se te želje uresničujejo. Gotovo se bo marsikomu, ki nima rad sprememb, zdelo, da je visokošolsko izobraževanje razrednih učiteljev spet ena od naših zaletavosti, ki povzročajo več škode kot koristi. Veliko nas pa vendarle razmišlja, da je otrok na razredni stopnji tako vedoželjen in ustvarjalen, da zares potrebuje visokošolsko izobraženega učitelja. Naše pionirstvo v fakultetnem izobraževanju razrednih učiteljev v Jugoslaviji pa nam nalaga tudi odgovornost, da to izpeljemo tako, da se bodo iz naših izkušenj lahko učili tudi drugi. pri pouku tudi nepreskušene strokovne in pedagoške novosti in na temelju svojih izkušenj poglabljal teoretična spoznanja. Svojevrsten je prispevek Mete^ V tem razdelku sta še dva prispevka neposredno iz osnovnih šol: razmišljanje Dušice Kunaver o pouku in vzgoji in razglabljanje novomeških učiteljev o prestrukturiranju pedagoške akademije. Petkovšek, ki razlaga, kako se z raziskavami ugotavlja in hkrati povečuje intenzivnost telesne] vzgoje. Med prispevki iz zgodovin^ usposabljanja učiteljev sta pni Med konceptualnimi prispevki, objavljenimi v zborniku, je prvo razmišljanje naše priznane pedagoginje Bariče Marentič Požarnik, ki že dolgo raziskuje usposabljanje učiteljev v Evropi in je o tem napisala pred kratkim tudi knjigo. Požar-nikova se zavzema za ravnotežje med strokovno in psiho-pedago-ško sestavino študija, med teoretičnim in praktičnim usposabljanjem ter za premišljeno povezovanje vseh sestavin študija. Prihodnja pedagoška akademija naj ne bi v svoji težnji po znanstvenosti posnemala samo filozofske fakultete, ampak naj bi črpala tudi iz pozitivnih izkušenj starih učiteljišč. Veljko Troha se sprašuje, s katero stroko naj bi se razredni učitelj prihodnosti identificiral. Pri današnjem razvoju znanosti bi bile težnje po nekakšnem polihistorstvu anahronizem, vredno pa bi bilo razmišljati o težiščnih področjih, za katera bi se razredni učitelj lahko odločal po svoji nadarjenosti in zanimanju. Marija Skalar samokritično razkriva slabosti dozdajšnje pedagoške akademije: preslabo povezanost učnega procesa z raziskovanjem. Prednost daje akcijskemu raziskovanju - takšnemu, ki ne ugo- tavlja samo stanja, ampak hkrati napoveduje tudi njegovo spreminjanje in zboljševanje. Tretji del zbornika je posvečen osnovnošolskemu otroku. Prikazani so pritiski odraslih na otroka, predvsem tisti, ki že presegajo razumne mere. Specialni pedagogi pa očrtujejo vse mogoče prizadete otroke: tiste, ki se slabo učijo, slabo slišijo, se težko gibljejo, so težje vzgojno vodljivi, moteni ali potrebni defektološke obravnave. Gotovo vse to pripomore k humanizaciji pedagoškega dela na osnovni šoli: škoda pa je, da je samo en prispevek namenjen nadarjenemu otroku in da ni več razmišljanj o razvijanju otroške ustvarjalnosti. sebno vredna branja prispeve) dekana Ivana Justinka in odlomek iz daljše študije pedagoginj^ Miroslave Cenčič. Justinek v pO'jl ljudnem članku prikazuje, kako s; je ljubljanska pedagoška akade i mija v štiridesetih letih svojega obstoja stalno oskrbovala oS'il< novno šolo z vsemi mogočimi po'" dagoškimi delavci, ki jih je ta11 potrebovala, in vzgojila skoraj^ 10 000 razrednih in predmetnil^ Tem trem konceptualnim prispevkom sta dodana še dva bolj filozofsko usmerjena: Franc Pe-diček, ta večkrat nerazumljeni in obsojani pedagog, argumentirano razpravlja o nujnosti idejnega pluralizma, mladi filozof Pavle Zgaga pa odkriva v starem Kantovem omahovanju med dogmatskim in svobodnim mišljenjem sporočilo tudi za današnji čas. Vprašanje je samo, ali bomo učitelji, vajeni ukazov od zgoraj, pravilnikov in smernic, znali prisluhniti tem oznanilom svobodnega mišljenja in klicem po uporabljanju lastne pameti. V drugem razdelku zbornika izstopata zlasti sestavka Maksimiljana Adamiča in Cvete Razdevšek Pučko. Adamič razpravlja o dilemi, ali naj bo osnovna šola storilnostna ali naj sposobnosti učencev predvsem razvija. Pučkova pa pojmuje sodoben pouk kot eksperiment: teorija - hipoteze - pouk - evalvacija - poglobljena teorija. To videnje bo učitelja opogumljalo, da ne bo delal samo po priporočenih navodilih, ampak bo uporabljal Problemi učne snovi v nižjih razredih osnovne šole so prikazani v dveh razdelkih: materinščina z realijami in vzgojni predmeti. Slovenisti (B. Golob, A. Kozinc, M. Kolar, M. Dolgan, V. Majdič) precej kritično ocenjujejo jezikovno znanje in didaktično usposobljenost zdajšnjih razrednih učiteljev. Škoda, da kritika ni uravnotežena z ugotavljanjem pozitivnih dosežkov. Lucija Čok razpravlja o problemih dvojezičnosti na narodnostno mešanih območjih. Tehten in miselno zahteven je prispevek Janeza Ferbarja o odnosih med fizikalnim eksperimentom in simboli (igro, naravnim jezikom, matematičnimi formulami). Vlado Rotar pa govori o antropomorfiziranju v učiteljskih razlagah odnosov med »žrtvami« in »sovražniki« v naravi. učiteljev. Mira Cenčič pa prika-p] zuje, kako učiteljstvo v stari Av-I# striji ni samo sledilo državnim^ zakonom o šolstvu, ampak bilok s svojo narodno zavednostjo itffea ustvarjalno zagnanostjo gibakv napredka. Avtorica ostaja siceft. strogo pri zgodovinskih dejstvih k vendar jo bomo najbrž pravilnoN razumeli, če bomo naredil>fa sklep, da bi moralo učiteljstvo; tudi v današnjem času spet prev-| zeti to vlogo. ji’ S) Pri izčrpavanju vsebine gra-Zi diva za posvet o usposabljanjuZa razrednih učiteljev smo se omejili samo na pomembnejše pri-"1 spevke ali bloke prispevkov, po-^ leg tega je v zborniku še veliko,,,, drobnejših premislekov, kaj vseL bi moralo biti uvrščenol v vzgojno-izobraževalni program« razrednih učiteljev. Vprašanjof-je, ali bo vse to res mogoče stfr pati v novi štiriletni študijski prO"^ gram; najbrž ne vse med ob-jj V razdelku vzgojnih predmetov so predstavljene zasnove glasbene, likovne in ' telesne vzgoje. Kljub zavzetosti referentov dobiva bralec vtis, da so didaktike teh vzgoj še brez daljše tradicije in da bo treba na teh področjih še veliko postoriti. vezne učne predmete, ampak k med fakultativne. Če zbornik^ pazljivo beremo, že zdaj opa-L zimo, da si mnogi avtorji nasproJA tujejo; to se bo najbrž še boljf15 izrazilo v nastopih na posvetuj9 Pričakujemo, da bo posvet živahen in da si bodo razredni učite-n Iji, učitelji pedagoške akademiji in drugi pedagoški delavci bre^1 zadržkov povedali vse, kar jiny leži na duši, in tako pripomogli^ k dobro premišljeni preobrazb^ našega pedagoškega izobraževanja. p. fr FRANCE ŽAGAR Za boljše usposabljanje h i k Med številnimi izobraževalnimi srečanji smo v Zavodu SR Slovenije za šolstvo zadnji dve temi v aprilu in maju namenili poglabljanju znanja za boljše usposabljanje pedagoških delavcev, zlasti za spreminjanje ustaljenih oblik strokovnega spopol-njevanja. Huda omejitev denarja namenjenega za usposabljanje pedagoških delavcev, oži programe seminarjev in pedagoške svetovalce zavoda intenzivneje usmerja v delo v strokovnih aktivih učiteljev. Večja kakovost in načrtnejše delo v strokovnih aktivih bo lahko prihodnje v marsičem nadomestilo usposabljanje na seminarjih. znanja o tej problematiki ni nikoli preveč, saj, kot je dejal pisec knjige: »Človek mora živeti demokratično, da to demokratičnost lahko sprošča v stikih z okoljem«. Na prvem srečanju je mag. Jože Valentinčič predstavil svojo knjigo Demokratično vodenje skupine in ob tem zlasti demokratično vodenje v strokovnem spopolnjevanju pedagoških delavcev. Med drugim je opisal pojem demokratičnosti in merila za njeno oceno ob strokovnem spopolnjevanju ter ugotovil, da postajajo v zakonskih predpisih s tega področja bolj demokratični. Ali to možnost uveljavljamo v praksi, zlasti v strokovnih aktivih, ki so ena najbolj demokratičnih oblik strokovnega spopolnjevanja? Prav demokratičnost je pogoj, da se lahko uveljavijo sodobne metode in modeli dopolnilnega izobraževanja učiteljev, ki jih je v svoji knjigi Nova pota v izobraževanju učiteljev opisala dr. Bariča Marentič Požarnik. Delavci zavoda smo se na drugem izobraževalnem srečanju seznanili z načeli uspešnega spopolnjevanja učiteljev. Vanje nas je avto--rica knjige vpeljala z metodami in postopki, za katere smo tudi sami ugotavljali, da jih moramo uveljavljati pri usposabljanju učiteljev. usposabljanje, ki jih je opredelila v skupinski razpravi. Plakate smo izobesili na steno, da smo se lahko vsi seznanili z razmišljanji in opredelitvami svojih kolegov. Vsaka skupina je o svojih odločitvah tudi glasno poročala, ob posameznem vprašanju se je razvila daljša razprava. Tu in tam je posegla v razpravo tudi moderato-rica razgovora. b Spoznali smo, kaj je demokratično programiranje in vodenje skupine in zlasti, kako demokratično vodimo razpravo. Pestra in bogata razprava je potrdila, da Ves postopek usposabljnja je bil dokaj preprosto, a učinkovito predstavljen v štirih učnih urah. Udeleženci smo se morali spomniti ene od oblik spopolnjevanja, pri kateri smo sodelovali (ali kot udeleženec ali kot predavatelj), in je bila posebno uspešna. Zatem je bilo treba presoditi, zakaj je uspešno. Postopek smo izpeljali po metodi »progresivnega podvajanja« ali »snežne kepe«. To pomeni, da smo o problemu najprej razmišljali nekaj minut individualno, zatem o tem razpravljali v dovjicah, nato pa v četvericah. Iz tako prečiščene razprave je vsaka skupina zapisala na plakate merila za uspešno Ob koncu smo glasno razmišljali o prednostih tega postopka: demokratičnost, komunikacija med udeleženci, vsakdo hkrati sprejema znanje in spoznanja in svoja znanja in izkušnje prenaša drugim (dejavna udeležba vsakogar), učitelj bo podobno metodo lahko uveljavljal tudi pri delu z učenci ipd. Kdaj uveljavljati take postopke? Predlagali smo veliko tem in ugotovili, da je metoda zelo koristna tudi za usklajevanje in spreminjanje stališč. Seznanili smo se s fazami debfa v pedagoški delavnici, ko tema-^ tika ni v celoti predvidena. Sku-e pina se odloča, kaj bo delala' Zbere vire in gradivo, ter ga razstavi na posebni mizi, ki je nekakšno informacijsko središče' Zanimivi so bili še predlogi za evalvacijo delavnice. Ob koncuf-smo razmišljali, katere metode uporabiti v delu strokovnih aktivov. Menim, da smo izluščili nekatere, ki bi lahko bolj spremenili kakovost tovrstnega uspo-pa sabljanja. Gre npr. za obliko, ko|. bi se sestanki strokovnih aktivom' usmerili na določen problem, ki F ga čutijo učitelji pri svojem delu. nato pa bi le-tega razreševali na skupnih srečanjih in z dogovor-U jeno nalogo še vsak učitelj zasej' na svojem delovnem mestu v ob-|$i dobju med posameznimi srečanji. :he In odmevi na kratko izobraže-L valno srečanje? Od najbolj nav-|- V drugem delu smo se udeleženci seznanili z modelom pedagoške delavnice, primerne za strokovnjake, ki že dalj časa delajo na nekem področju. Namen take delavnice je zlasti učiti se iz svojih izkušenj; v delavnici so stalno zaposleni vsi. Poudarek je na razpravi, izmenjavi zamisli, demonstraciji, oblikovanju izdelkov (tudi praktičnih). Udeleženec se odloči za seminar prostovoljno in delavnico tudi zapusti, če ne ustreza njegovemu zanimanju. dušujočih mnenj do ocen, da se česa posebno novega nismo na-U učili. Tisti, ki so avtoričine^ knjigo Nova pota v izobraževa- p0 nju učiteljev res preštudirali, v teoriji usposabljanja gotovo h niso zvedeli nič novega. Veliko t. pa pomeni, če celoten proces do-A živiš sam, saj smo potem mnogoL bolj pripravljeni podobne me-',’ tode uveljavljati tudi tedaj, ko sami organiziramo različne oblike usposabljanja pedagoških delavcev. MARIJA VELIKONJA čavod SR Slovenije za šolstvo katalog k učbenikov in priročnikov za šolsko leto 1988/89 kazalo 4ete d se| crati. ;sn£ J beniki ^polnilni pouk otrok naših delavcev na začasnem delu Osnovno izobraževanje fadivo za učence vinC^vo za učitelje ^Učbeniki r-1. razred ^ovenski jezik . Završnik, B. Gerlanc, KVO BERILO 'rilo ^ložba: MK; J; Dolgan, D. ;ci>i SE BRATI tnil1 ''lovni zvezek •ika-L,ložba: MK> Ijeto potrditve: ^."'Pravljeni natis 1986 nilcL.' iužnik, J- Mesesnel ŽENSKI JEZIK .j! 'lovni o jalP ;icei (, vih' v tujini P°' ;ako ade-i,. jegP os-i pe-j 13 oraj A. Šavli, V. Rinkler Leto potrditve: Golli IN PISATI 1973 1974 3dil> StVO rev- , zvezek ■'ložba: MK; Leto potrditve: 1980 'Plavljeni natis 1986 Golli 'ilKOVNA STAVNICA ilno Ravnica Ul, oiba: DZS; Leto potrditve: 1973 ;talijanski jezik (jezik okolja) ;■ Šubic ;N TEN TINI 1 'iikanica 8 . pložba: EDIT; Leto potrditve: 1981 injUta učence na narodnostno mešanem območju obalnih občin me- pri-’lasbena vzgoja • Oblak IOJa po-liko vse i. eno ram PRVA GLASBENA SLIKANICA 'Cbenik 'ložba: DZS; Leto potrditve: ‘Poznavanje narave in družbe jnje'- Blažko, M. Cencič str- jro- ob- k le rniltli )pa-aro- 1983 l0jA IGRA JE DELO ^benik ■'ložba: DZS; "is 1986 je Leto potrditve: 1976 skrajšana izdaja učbenika Leto potrditve: 1985 :va- 1973 1976 'tematika Hafner, I. Mulec, T. Uran Tematika i bolj l,;i5enik BtU- 'iožba: DZS; iva- nijef. razred ,rerJlovenski jezik jim,- Ovetko 0gli‘VONEC KLICE izbCfib° i°žba: MK; Leto potrditve: ?' Kramberger JbOVENSKI JEZIK 2 'lovni zvezek ‘'Iožba: MK; Leto potrditve: Opravljeni natis 1986 1'lijanski jezik (jezik okolja) ;• Šubic ™ TEN TINI 2 , ibanica ;'ložba: EDIT;- Leto potrditve: 1981 lelš ' včence na narodnostno mešanem območju obalnih občin na-L ku-.l'sbena vzgoja da-JbUb 'OSA GLASBENA SLIKANICA |{benik ■'ložba: DZS; Leto potrditve: 1983 ‘Poznavanje narave in družbe icU ■ Cencič )de 0JK DELO JE UČENJE ^benik np.-'iozba: DZS; ne- Uti5 1986 le iibfatematika k0f- Hafner, I. '0'p.TEMATIKA 2 Rl Jfbenik lU-Z'ložba: DZS; 0 orise )b-ia- Leto potrditve: 1977 skrajšana izdaja učbenika Mulec, T. Uran Leto potrditve: 1986 3. razred slovenski jezik J- Cvetko, B. Gerlanc, M. Jalen, D. Sivec "°BR0 JUTRO, SONCE * N1® ŽC’ l'ložba: aV’ j SC ' Čuden, D. Kramberger ta- ^ venski jezik 3 n0 'lovni zvezek va- » 0žba: va Pon MK; lli- 'Pravljeni natis 1986 Leto potrditve: 1975 Leto potrditve: 1982 v0 ^alijanski jezik (jezik okolja) Ih. C°k' N* Dellore iO' «PAR0 L1ITALIANO GIOCANDO g0 ''lovni zvezek 16- ,9l°žba: EDIT; Leto potrditve: k-0 9 vdence na narodnostno mešanem 1984 območju obalnih občin ^1'sbena vzgoja ki 0blak PESEM PREBIVA “"benik 4'ložba: DZS; Leto pb • . ;5 Spoznavanje narave in družbe M. Cencič UČENJE JE MOJE VESELJE učbenik Založba: TZS; Natis 1986 je Leto potrditve: 1979 skrajšana izdaja učbenika Matematika I. Hafner, I. MATEMATIKA 3 učbenik Založba: DZS; Mulec, T. Uran Leto potrditve: 1987 4. razred Glasbena vzgoja B. Oblak SLOVENSKE PESMI učbenik Založba: DZS; PEVALA, KO DETE ME JE ZIBALA Leto potrditve: 1987 M. Kokol PREK SVETA ODMEVA PESEM 1,2 pesmarica Založba: DZS; Leto potrditve: 1972 Spoznavanje družbe M. Košak, T. Veber SLOVENIJA MOJA OŽJA DOMOVINA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1980 popravljen natis 1987 Spoznavanje narave T. Sevnik, V. Čurin, I. Smolej, Z. Petkovšek SPOZNAVANJE NARAVE učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1981 V. Čurin,Z. Petkovšek, I. Smolej, J. Ferbar, S. Oblak, T. Škulj SPOZNAVANJE NARAVE ZA 4. RAZRED Vaje Založba: DZS Leto potrditve: 1988 v pripravi Matematika S. Uršič, J. Vogrinc MATEMATIKA 4 učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1980 5. razred Slovenski jezik V. Cvetko, B. Gerlanc, M. Jalen SREČNO DOMOVINA berilo Založba: MK; Leto potrditve: 1976 M. Jalen NAŠ JEZIK 5 učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1978 B. Golob SPOROČANJE gradivo Založba: ZŠ Leto potrditve: 1988 Srbohrvaški jezik M. Vlašič - Gvozdič VADNICA SRBSKOHRVATSKEGA ALI HRVATSKOSRBSKEGA JEZIKA učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1968 M. Vlašič - Gvozdič DELOVNI ZVEZEK delovni zvezek Založba: MK; Leto potrditve: 1971 Angleški jezik Pilgram D. Sivec, A. Šavli, V. Vinkler M. Kos, ENGLISH učbenik Založba: Veljaven ZO; Leto potrditve: 1987 je tudi učbenik potrjen leta 1972 M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 1 - HORKBOOK delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 Veljaven je tudi delovni zvezek potrjen leta 1972 Nemški jezik H. Orešič, M. Koltak, I. Orešič NEMŠKI JEZIK ZA 5. RAZRED učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 H. Orešič, M. Koltak, I. Orešič NEMŠKI JEZIK ZA 5. RAZRED delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 Italijanski jezik (jezik okolja) Z. Sušanj, V. Lipovac CIAO AMICI učbenik Založba: EDIT; Leto potrditve: 1985 Za učence na narodnostno mešanem območju obalnih občin Spoznavanje družbe M. Košak, T. Veber NAŠA DOMOVINA SFR JUGOSLAVIJA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: Slovenski jezik V. Cvetko, B. Gerlanc, M. Jalen, D. Sivec, A. Šavli, V. Vinkler DREVO IZ ZEMLJE RASTE berilo Založba: MK; Leto potrditve: 1976 V. Slabe, A. Kozinc, 0. Kunst-Gnamuš, B. Golob SLOVENKI JEZIK 4 delovni zvezek Založba: MK; Leto potrditve: 1986 dopolnjena izdaja 1988 Italijanski jezik (jezik okolja) Z. Sušanj, V. Lipovac IL MIO PRIMO LIBRO D'ITALIANO učbenik Založba: EDIT; Leto potrditve: 1983 Za učence na narodnostno mešanem območju obalnih občin Spoznavanje narave J. Ferbar, S. Glažar, S. Oblak, SPOZNAVANJE NARAVE učbenik - didaktični komplet Založba: DZS; Leto potrditve: 1983 V. Rotar, T. Škulj, H. 1986 Matematika F. Galič, N. MATEMATIKA 5 učbenik Založba: DZS; Kotnik, F. Oblak, I. Pucelj, F. Savnik, T Leto potrditve: 1984 Leto potrditve: 1984 Leto potrditve: 1984 Tehnična vzgoja T. Zupančič TEHNIKA IN DELO učbenik Založba: TZS; T. Zupančič, TEHNIKA IN DELO delovni zvezek Založba: TZS; 6. razred Slovenski jezik S. Mihelič IZ RODA V ROD berilo Založba: MK; Leto potrditve: 1978 F. Žagar NAŠ JEZIK 6 učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1980 Srbohrvaški jezik M. Vlašič-Gvozdič VADNICA SRBSKOHRVATSKEGA ALI HRVATSKOSRBSKEGA JEZIKA učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1970 enota 5 (za fakultativni pouk) Angleški jezik M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 2 učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 Veljaven je tudi učbenik potrjen leta 1973 M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 2 - VORKBOOK delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 Veljaven je tudi del. zvezek potrjen leta 1973 Nemški jezik M. Koltak, H. Orešič, I. Orešič NEMŠKI JEZIK ZA 6. RAZRED učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1988 v pripravi M. Koltak, H. Orešič, I. Orešič NEMŠKI JEZIK ZA 6. RAZRED delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1988 v pripravi Italijanski jezik (jezik okolja) Z. Mihelič, K. Lenasi-Pahor STUDIAMO INSIEME učbenik Založba: EDIT; Leto potrditve: 1987 Za učence na narodnostno mešanem območju obalnih občin Glasbena vzgoja I. Vrbančič SVET GLASBE priročnik Založba: DZS; Leto potrditve: 1988 Zemljepis S. Brinovec, ZEMLJEPIS učbenik Založba: MK; F. Fortun, M. Košak, Z. Rus Leto potrditve: 1985 Zgodovina B. Božič, T. Veber ZGODOVINA 6 učbenik Založba: DZS T. Veber ZGODOVINA 6 - VAJE delovni zvezek Založba: DZS; Leto Leto potrditve: 1985 potrditve: 1985 Biologija T. Angerer BIOLOGIJA učbenik - didaktični komplet Založba: DZS; Leto potrditve: 1985 Matematika F. Galič, N. Kotnik, I. Pucelj, T. Uran MATEMATIKA 6 učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1985 Tehnična vzgoja M. Tomšič, T. Zupančič TEHNIKA IN DELO učbenik Založba: TZS; Leto potrditve: 1936 Vogelnik Uran M. Tomšič, T. Zupančič TEHNIKA IN DELO delovni zvezek Založba: TZS; Leto potrditve: 1986 Gospodinjstvo F. Beravs, M. Glas, A. Kraker, A. Pelko, F. Sluga, M. Toplak GOSPODINJSTVO ZA 6. RAZRED učbenik Založba: CZNG; Leto potrditve: 1987 M. Hrovatin, M. Matoh, M. Novljan, V. Temlin GOSPODINJSTVO ZA 6.RAZRED delovni zvezek Založba: CZNG; Leto potrditve: 1987 7. razred Slovenski jezik G. Kocjan, S. Šimenc VEZI MED LJUDMI berilo Založba: MK; Leto potrditve: 1987 F. Žagar NAS JEZIK 7 učbenik Založba: MK; Leto.potrditve: 1977 Srbohrvaški jezik M. Vlašič-Gvozdič VADNICA SRBSKOHRVATSKEGA ALI HRVATSKOSRBSKEGA JEZIKA učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1970 enota 5 (za fakultativni pouk) Angleški jezik M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 3 učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 Veljaven je tudi učbenik potrjen leta 1975 M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 3 - VORKBOOK delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1987 Veljaven je tudi delovni zvezek potrjen leta 1975 Nemški jezik A. Krstulovič-Lovrič VIR SPRECHEN DEUTSCH - STUFE D učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1984 A. Krstulovič-Lovrič VIR SPRECHEN DEUTSCH - D delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1984 Glasbena vzgoja I. Vrbančič SVET GLASBE priročnik Založba: DZS; Leto potrditve: 1988 Zemljepis L. Olas, F. Marič ZEMLJEPIS učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1986 Zgodovina F. Gestrin, V. Melik ZGODOVINA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1986 T. Veber ZGODOVINA delovni zvezek Založba: DZS; Leto potrditve: 1986 Družbenomoralna vzgoja J. Ster, M. Jogan, V. Grmič DRUŽBA IN SOCIALISTIČNA MORALA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1987 Biologija J. Bukša, D. Iskra-Haznadar, S. Haznadar NASE TELO učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1975 V. Čurin NAŠE TELO - VAJE delovni zvezek Založba: DZS; Leto potrditve: 1986 Kemija S. Glažar, T. Pretnar KEMIJA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1982 S. Glažar, T. Pretnar KEMIJA delovni zvezek Založba: DZS; Leto potrditve: 1982 Fizika J. Ferbar, F. Plevnik FIZIKA ZA 7. RAZRED učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1987 Matematika F. Galič, I. Pucelj, F. Savnik, T. Uran MATEMATIKA 7 učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1986 Tehnična vzgoja J. Levin, S. Šušteršič TEHNIKA IN DELO učbenik Založba: TZS; Leto potrditve: 1987 J. Levin, S. Šušteršič TEHNIKA IN DELO delovni zvezek Založba: TZS; Leto potrditve: 1987 Gospodinjstvo M. Glas, M. Toplak, B. Tancig-Novak GOSPODINJSTVO ZA 7. RAZRED učbenik Založba: CZNG; Leto potrditve: 1988 M. Hrovatin, J. Kežman, M. Lavrenčič, M. Matoh GOSPODINJSTVO ZA 7. RAZRED delovni zvezek Založba: CZNG; Leto potrditve: 1988 Obramba in zaščita M. Mižigoj, D. Repovš PRVA POMOČ IN ZAŠČITA priročnik Založba: RK Leto potrditve: 1988 v pripravi 8. razred Slovenski jezik S. Mihelič OSMO BERILO berilo Založba: MK; Leto potrditve: 1968 F. Žagar NAS JEZIK 8 učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1978 Srbohrvaški jezik M. Vlašič-Gvozdič VADNICA SRBSKOHRVATSKEGA ALI HRVATSKOSRBSKEGA JEZIKA učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1970 enota 5 (za fakultativni pouk) Angleški jezik M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 4 učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1982 M. Kos, L. Pilgram ENGLISH 4 - VORKBOOK delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1982 Nemški jezik A. Krstulovič-Ritoša VIR SPRECHEN DEUTSCH - STUFE E učbenik Založba: ZO; Leto potrditve: 1984 A. Krstulovič-Ritoša VIR SPRECHEN DEUTSCH - E delovni zvezek Založba: ZO; Leto potrditve: 1984 Glasbena vzgoja I. Vrbančič SVET GLASBE priročnik Založba: DZS; Leto potrditve: 1988 Zemljepis V. Košak, M. Vojvoda ZEMLJEPIS učbenik Založba: MK; Leto potrditve: 1987 Zgodovina B. Božič, T. Veber ZGODOVINA-učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1987 T. Veber ZGODOVINA delovni zvezek Založba: DZS; Leto potrditve: 1987 Družbenomoralna vzgoja J. Ster, S. Jogan DRUŽBA IN SOCIALISTIČNA MORALA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1988 Biologija J. Lučovnik RAZVOJNI NAUK učbenik - didaktični komplet Založba: DZS; Leto potrditve: 1987 Kernija A. Kornhauser ORGANSKA KEMIJA učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1970 Fizika J. Ferbar, F. Plevnik FIZIKA ZA OSMI RAZRED učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1975 Matematika F. Galič, I. Pucelj, F. Savnik, T. Uran MATEMATIKA 8 učbenik Založba: DZS; Leto potrditve: 1988 Tehnična vzgoja F. Florjančič, A. Kregar, M. Tomšič TEHNIKA IN DELO učbenik Založba: TZS; Leto potrditve: 1988 F. Florjančič, A. Kregar, M. Tomšič TEHNIKA IN DELO delovni listi Založba: TZS; Leto potrditve: 1988 Gospodinjstvo C. Brodnik-Malešič, M. Toplak GOSPODINJSTVO učbenik Založba: CZNG; Leto potrditve: 1977 C. Brodnik-Malešič, J. Motoh, M. Šilc, A. Šušteršič GOSPODINJSTVO - PREHRANA delovni zvezek Založba: CZNG; Leto potrditve: 1977 Dopolnilni pouk otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini Z. Čuden, F. Munih, D. Sivec, H. Veselko MOJA DOMOVINA SFRJ 1 Založba: MK Leto potrditve: 1979 Z. Čuden, F. Munih, D . Sivec, H. Veselko MOJA DOMOVINA SFRJ 2 Založba: MK Leto potrditve: 1980 M. Jalen, J. Selakovič, A. Kastelic MOJA DOMOVINA SFRJ 3 Založba: MK Leto potrditve: 1982 M. Jalen MOJA DOMOVINA SFRJ 4 Založba: DZS Leto potrditve: 1983 M. Jalen MOJA DOMOVINA SFRJ 5 Založba: DZS Leto potrditve: 1983 DOMOVINA MOJA DRAGA Založba: DZS Leto potrditve: 1983 Z. čuden, H. Veselko METODIČNI NAPOTKI ZA SLOVENSKI DOPOLNILNI POUK Založba: ZS Leto potrditve: 1983 DOMOVINA JE ENA PTIČKA SINIČKA Založba: RTVL Leto potrditve: 1982 DOMOVINA JE ENA DRAVA, SAVA, SOČA Založba: RTVL Leto potrditve: 1983 DOMOVINA JE ENA NEKA DEŽELA JE Založba: RTVL Leto potrditve: 1984 Gradivo za učence B. Golob ŽIVE BESEDE Založba: MK B. Golob SRCE USTVARJA, ROKA PIŠE Založba: MK B. Golob POROČANJE - V PTIČJEM LOGU OB POVEDIH, TISKARSKEM ŠKRATU IN SLOGU Založba: MK A. Kozinc GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 5. razred Založba: DZS A. Kozinc GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 6. razred Založba: DZS GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 7. razred Založba: DZS prenovljena izdaja A. Kozinc GRADIVO ZA LITERARNO MAPO 8. razred Založba: DZS M. Košir MLADI NOVINAR Založba: MK Geodetski zavod SR Slovenije ŠOLSKA ROČNA KARTA SR SLOVENIJE Založba: MK M. Košak, T. Oblak, T. Veber, M. Zerovnik MOJ PRVI ATLAS Založba: DZS B. Ingolič, J. Medved ATLAS SVETA ZA OSNOVNE IN SREDNJE SOLE Založba: MK F. Gestrin, M. Kos, V. Melik ZGODOVINSKA ČITANKA 6. razred Založba: DZS dopolnjena izdaja 1985 F. Gestrin, V. Melik ZGODOVINSKA ČITANKA 7. razred Založba: DZS dopolnjena izdaja 1986 A. Sašel FUNDAMENTA LATINA I Založba: ZO A. Sašel FUNDAMENTA LATINA II Založba: DZS A. Sašel FUNDAMENTA LATINA III Založba: DZS M. Kokol PREK SVETA ODMEVA PESEM 1,2 Založba: DZS ^ 4. - 8. razred ^ 1; Gradivo za učitelje F. Žagar SLOVENSKA SLOVNICA IN JEZIKOVNA VADNICA Založba: Z0 V. Čurin, Z. Petkovšek, I. Smolej, J. Ferbar,! S. Oblak, T. Škulj SPOZNAVANJE NARAVE ZA 4. RAZRED Založba: ZS a S. Šimenc -j: PISNO SPOROČANJE ZA VSAKDANJO RABO J Založba: ZS 31 M. Dolgan, D. Goli |U UČIM SE BRATI IN PISATI Vij priročnik k delovnemu zvezku za 1. razred Založba: ZS »v M. Kolar UMETNOSTNO BESEDILO IN UČENEC Založba: ZO M. Strmčnik, D. Sivec, H. Veselko, UČNI LISTIČI ZA SLOVENSKI JEZIK 1., 2. in 3. razred Založba: DZS K 0 M.Železnik^ ll M. Menih UČNI LISTI ZA POUK SLOVENSKEGA JEZIKA NA PREDMETNI STOPNJI Založba: DZS B. Oblak MOJA PRVA GLASBENA SLIKANICA GLASBENA VZGOJA 1,2 Založba: DZS priročnik s kaseto B. Oblak KJE PESEM PREBIVA GLASBENITVZGOJA 3 Založba: DZS priročnik s kaseto B. Oblak GLASBENA VZGOJA 4 Založba: DZS priročnik s kasetama [ai pr t>k isl o; ' g M. Kos c ENGLISH 1 Založba: ZO l priročnik s kaseto ) M. Kos ! ENGLISH 2 ‘ Založba: ZO S priročnik s kaseto < I. Vrbančič PRIROČNIK 5, - 8. razred GLASBENA VZGOJA Založba: ZS M. Kos ENGLISH 3 Založba: ZO prenova 1987 M. Kos ENGLISH 4 Založba: ZO priročnik s kaseto J. Levin, S. Šušteršič TEHNIČNA VZGOJA 7 Založba: TZS navodila za učitelje F. Florjančič, A. Kregar, M. Tomšič TEHNIČNA VZGOJA priročnik 8.r Založba: TZS I b tor ■ae, tan fijt iH 32 M. Koltak NEMŠKI JEZIK ZA 5. RAZRED Založba: ZO priročnik s kasetama I. Hafner, I. Mulec, T. Uran METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE v 1. razredu Založba: DZS I. Hafner, I. Mulec, T. Uran METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE v 2. razredu Založba: DZS I. Hafner, I. Mulec, T. Uran METODIČNI NAPOTKI ZA POUK MATEMATIKE v 3. razredu Založba: DZS iz t II l z r,ja >zd, 30 u zl I. Križnar, š. Zadnik ZGODOVINSKA ČITANKA 8. razred Založba: DZS dopolnjena izdaja 1987 B. Draškovič, J. Lučič, T. Veber ZGODOVINSKI ATLAS ZA OSNOVNO SOLO Založba: DZS popravljena izdaja 1988 M. Kranjc, S. Pavlin Likovna vzgoja BARVNA VETRNICA Založba: DZS M. Tomšič TEHNIČNO RISANJE delovni listi Založba TZS A. Krstulovič-Lovrič VIR SPRECHEN DEUTSCH - D Založba: ZO KASETA VIR SPRECHEN DEUTSCH - D Založba: SK BARVNI DIAPOZITIVI - VIR SPRECHEN DEUTSCH -D Založba: ŠK ZIDNE SLIKE VIR SPRECHEN DEUTSCH - D Založba: SK VIR SPRECHEN DEUTSCH - E Založba: SK BARVNI DIAPOZITIVI VIR SPRECHEN DEUTSCH - E Založba: ŠK ZIDNE SLIKE VIR SPRECHEN DEUSCH - E Založba: SK ‘Ul t l l l l l l 'Ut t atK 'Uk NAKNADNI RAZPISI del in nalog vzgojiteljev in učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1988/89 'et ^Novne šole xi. snoub miloša Zidanška Taktno pri slovenj gradcu ”2pisuje prosta dela in naloge Ravnatelja Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom 0 združenem delu, izpolnjevati še: Pogoje po Zakonu o osnovni šoli, in sicer: " najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu " organizacijske in strokovno pedagoške sposobnosti andat traja 4 leta. Prevzem del in nalog najkasneje 1. 9. 1988. z ustrezno dokumentacijo pošljite razpisni komisiji šole v 15 po objavi razpisa. ar|didati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem sprejema-a Prijav. ^jave pošljite z oznako Za razpisno komisijo. ŽALEC ^ŽD OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER PREBOLD '/Pisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom dela in Uoge RavnatUja Kandidat mora poleg pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu in Družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Žalec, izpolnjevati še: " pogoje, določene v 137. členu ZOŠ in imeti — nad 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu OŠ " organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog tozda andatna doba je 4 leta. 'ndidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave z ustreznimi kazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na slov VIO Žalec TOZD Osnovna šola Slavko Šlander Prebold tonako ZA RAZPISNO KOMISIJO. et 5Novne šole Prežihov voranc v Ljubljani apisuje prosta dela in naloge *a nedoločen čas: UČITELJA GLASBENE VZGOJE - za delo v oddelkih s srbohrvaškim učnim jezikom 2 UČITELJEV TEHNIČNE VZGOJE - za delo v oddelkih s slovenskim in srbohrvaškim učnim jezikom. 2 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA - za delo v oddelkih Podaljšanega bivanja (1. in 4. razred) *a določen čas: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA - za delo v oddelku Podaljšanega bivanja (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu): SL odd. Pogoj: predpisana strokovna izobrazba ustrezne smeri. [kelji, ki bodo delali v oddelkih s srbohrvaškim učnim jezikom, ^rajo obvladati srbohrvaški jezik. Pretek dela: 1. septembra 1988 Pnovanja ni. [Jave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LJUBLJANA, PRE- SNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC, JUOVA 8 toojNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI 'ŽD OSNOVNA ŠOLA IVAN SKVARČA ZAGORJE OB ^I> Cesta 9. avgusta 44 Mpisuje dela in naloge: UČITELJA TELESNE VZGOJE s polnim delovnim časom, za nedoločen čas, PRU ali P. UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polnim delovnim časom. za nedoločen čas, PRUali P. ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite razpisni komisiji ada v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri ^dneh. Začetek dela 1. 9. 1988. Stanovanj ni. ^SBENA ŠOLA KAMNIK, Kajuhova pot 11 Opisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1988/89 nedoločen čas s polnim delovnim časom: UČITELJA KITARE, STU UČITELJA HARMONIKE, STU UČITELJA HARMONIKE, STU UČITEUA CITER, STU UČITELJA VIOLINE, PRU UČITEUA FLAVTE, PRU UČITEUA TROBENTE, PRU 1 nedoločen čas s polovičnim delovnim časom: ' UČITEUA KITARE, STU Ndidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in 'ratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa, o izbiri pa jih "no obvestili v 30 dneh. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o.sol.o. TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE o.sol.o. Svet TOZD razpisuje dela n naloge: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli RAVEN (kombiniran oddelek) za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, URP - UČITEUA MATEMATIKE in FIZIKE za določen čas do konca šolskega leta 1988/89, PRU Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ Piran - DSSS, Rozmanova 7, 66330 Piran. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem prijavnem roku. Svet šole ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE TOZD OSNOVNE ŠOLE SLAVKO ŠLANDER CEUE, Ljubljanska cesta 46 razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU, ali P ali MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU ali P, za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1988. Pogoj: končana PA in opravljen strokovni izpit (zaželeno je znanje računalništva). Prijave z dokazili pošljite Svetu šole v 8 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOUIS ADAMIČ GROSUPUE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas na podružnični šoli Šmarje Začetek dela 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh, o izbiri pa boste obveščeni v 30 dneh. OSNOVNA ŠOLA L DOLENJSKEGA PARTIZANSKEGA BATAUONA TRŽIŠČE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA SLOVENŠČINE IN ZGODOVINE za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Začetek dela: 1. 9. 1988 Pogoj: končana PA. Na voljo je garsonjera. Prijave z dokazili o izobrazbi bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po končanem prijavnem roku. * 1 2 3 4 SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA, Savška cesta 2 razpisuje dela in naloge 1. UČITEUA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. 2. UČITEUA KEMIJE, BIOLOGIJE za nedoločen čas s 60% delovno obveznostjo. 3. UČITEUA STM za določen čas s 50% delovno obveznostjo (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). 4. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za določen čas s 75% delovno obveznostjo (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Učitelji morajo izpolnjevati pogoje, kijih predpisujejo 175. čl. ZUI in predmetniki programov. Začetek dela je za vse (razen za učitelja pod 4. točko) 1. 9. 1988, za učitelja slovenskega jezika pa predvidoma v sredini oktobra 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi prostih del in nalog. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. Zbor delavcev OSNOVNE ŠOLE BLAŽA ARNIČA LUČE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU - UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU - STROKOVNEGA DELAVCA - PEDAGOG-PSIHOLOG Pogoji: — Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z ZOŠ. — Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. — Osebni dohodke je po SaS. — Začetek dela 1. septembra 1988. — Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem razpisnem roku. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LEDINA, UUBUANA, Komenskega 19 razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) od 1. 9. 1988, do 31. 8. 1989. - 5 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA za določen čas od L 9. 1988 do 31. 8. 1989 - za dela in naloge v oddelkih PB na razredni stopnji - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za določen čas - prvo polletje šolskega leta 1988/89 za delo in naloge v oddelkih PB na razredni stopnji - UČITEUA ALI PROFESORJA SLOVENSKEGA JEZIKA za dela in naloge v oddelkih PB na predmetni stopnji in za dopolnjevanje pouka slovenskega jezika za določen čas od 1. 9. 1988 do 31. 8. 1989 - UČITEUA ALI PROFESORJA GLASBENE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) od 1. 9. 1988 do 31. 8. 1989 - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE - FIZIKE za nedoločen čas. Pogoji: Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. Delovni čas: poln. ZA ŠOLSKE ODDELKE UKC: - dela in naloge DEFEKTOLOGA na pedopsihiatričnem oddelk Pediatrične klinike v Ljubljani za nedoločen čas s polnim delo' nim časom Pogoji: — višja ali visoka izobrazba — želja in sposobnost za delo z bolnim otrokom. — zaželeno je tudi, da ima kandidat najmanj 2 leti delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit. - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za pouk bolnih otrok od 1.-4. r. v kombiniranih šolskih oddelkih UKC za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: učitelj razrednega pouka. Želja in sposobnosti za delo z bolnim otrokom. - UČITEUA MATEMATIKE - FIZIKE za poučevanje v kombiniranih bolnišničnih oddelkih UKC za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: višja ali visoka izobrazba. Želja in sposobnost za delo z bolnim otrokom. Osebni dohodek za vsa objavljena dela in naloge po pravilniku šole. Pisne vloge sprejema komisija za delovna razmerja Osnovne šole Ledina Ljubljana, Komenskega 19, 8 dni po objavi razpisa. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA NOVO MESTO, Ulica talcev 3 a razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA za nedoločen čas - UČITEUA STROJEPISJA za določen čas Kandidati naj pošljejo prijave za razpisana dela in naloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh na naslov: Družboslovna in ekonomska srednja šola Novo mesto, Ulica talcev 3a. GLASBENA ŠOLA RIBNICA razpisuje prosta dela in naloge .. — UČITEUA KLAVIRJA za nedoločen čas — UČITEUA PIHAL za nedoločen čas — UČITEUA TROBIL za nedoločen čas — UČITEUA KITARE za nedoločen čas — UČITEUA HARMONIKE za nedoločen čas, za oddelek Sodra- Žica 1 i b I ? o - — UČITEUA NAUKA O GLASBI za nedoločen čas, za oddelka Ribnica in Sodražica Pogoj: višja ali visoka strokovna izobrazba. ^ •C i s* j *" Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa, fošljite jih na naslov: Glasbena šola Ribnica, 61310 Ribnica, Gorenjska 16. Začetek dela 1. 9. 1988. ir ;j r .it«. Komisija za delovna razmeija OSNOVNE ŠOLE PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE razpisuje prosta dela in naloge 1. UČITEUA GLASBENE VZGOJE IN ZA VODENJE PEVSKIH ZBOROV 2. UČITEUA' RAZREDNEGA POUKA v oddelku podaljšanega bivanja 3. UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli Turjak 4. UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA Za dela in naloge pod 1. 2. in 3. točko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1988, za dela in naloge pod 4. točko pa za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); začetek dela oktobra 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje navedenih del in nalog pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem roku za prijavo. OSNOVNA ŠOLA ZGORNJA KUNGOTA razpisuje prosta dela in naloge - PREDMETNEGA UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas Začetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v osmih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisnem roku. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ LJUBLJANA, Dolenjska cesta 20 razpisuje za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom prosta dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE, PRU ali P - UČITEUA FIZIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P - UČITEUA GOSPODINJSTVA - VODJA ŠOLSKE PREHRANE, PRU ali P - UČITEUA ZA DELO V ODDELKU PODAUŠANEGA BIVANJA, PRU ali U-razredni pouk Šola sprejema prijave 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja SREDNJE ŠOLE ZA EKONOMSKO USMERITEV TONE GRČAR CELJE razpisuje prosta dela in naloge — UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za ekonomsko usmeritev Tone Grčar Celje, Vodnikova 10. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANC ROZMAN-STANE UUBLJANA, Prušnikova 85 razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK GORNJI GRAD razpisuje dela in naloge — UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom; začetek dela: 1. 9. 1988. Stanovanja ni. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje. Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom naj pošljejo na Osnovno šolo Fran Kocbek Gornji Grad v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri. Svet OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI, 69203 PETROVCI razpisuje prosta dela in naloge Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE IVAN BABIČ - JAGER MAREZIGE razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA BIOLOGIJE, KEMIJE IN GOSPODINJSTVA IN ZA VODENJE PODAUŠANEGA BIVANJA na predmetni stopnji, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA ZEMLJEPISA, ZGODOVINE IN DRUŽBENO-MORALNE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom ■ - UČITEUA ITALIJANSKEGA JEZIKA za 10 pedagoških ur na teden, za nedoločen čas - UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom - UČITELJA RAZRAEDNEGA POUKA ZA-VODENJE PODAUŠANEGA BIVANJA na razredni stopnji, za določen čas (med porodniškim dopustom) s polovičnim delovnim časom. Na voljo je družinsko stanovanje. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja SREDNJE VZGOJITEUSKE ŠOLE LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 16 razpisuje prosta dela in naloge: — UČITELJA KITARE ali KLAVIRJA, za poln delovni čas, za šol. leto 1988/89 — UČITELJA BIOLOGIJE, z nepolnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE, 8 pedagoških ur, za šol. leto 1988/89 — UČITELJA SAMOUPRAVLJANJA S TEMEUI MARKSIZMA, 8 pedagoških ur, za šolsko leto 1988/89 — UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, 7 pedagoških ur, za šol. leto 1988/89 Kandidati za vsa dela in naloge morajo imeti visoko izobrazbo ustrezne smeri. Prijavi naj priložijo potrdilo o zahtevani izobrazbi in podatke o dozdajšnjem delu. Poskusno delo traja dva meseca. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu. OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MURSKA SOBOTA, Trstenjakova 73 razpisuje na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge - 3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, PRU ali U, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 2 UČITELJEV GOSPODINJSTVA IN BIOLOGIJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA NEMŠČINE IN ANGLEŠČINE, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU ali P, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA, PRU ali P, za določen čas (do 31. 8. 1989) s krajšim delovnim časom - UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA, PRU ali P, za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom Prevzem del in nalog 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod, Trstenjakova 73, 69000 Murska Sobota. * V Svet SREDNJE UPRAVNO ADMINISTRATIVNE ŠOLE V UUBUANI razpisuje prosta dela in naloge Komisija za delovna razmerja WO TONČKE MOKORELOVE TRŽIČ razpisuje prosta dela in naloge: DIPLOMIRANEGA PEDAGOGA Pogoj za sprejem: — ustrezna šolska izobrazba — opravljen strokovni izpit — zaželena praksa pri delu s predšolskimi otroki — organizacijske sposobnosti. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zače1 dela 1. 9. 1988. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisi pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: WO Tončke Mok b relove, Tržič, Koroška 24. n ______________________________________________________________^‘4 OSNOVNA ŠOLA MARJAN NOVAK JOVO UUBUANA VL Nanoška 2 razpisuje prosta dela in naloge ^ - UČITEUA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas ? Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveši' o izidu razpisa v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Začetek ^ 1. 9. 1988. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE II. GRUPE ODREDOV UUBUANA, Gašperšičeva 10 razpisuje prosta dela in naloge UČITEUA KEMIJE IN GOSPODINJSTVA za nedoločen^ s polnim delovnim časom UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas s (K nim delovnim časom ^8 j UČITEUA LIKOVNE VZGOJE za nedoločen čas s po# delovnim časom P 2 UČITEUEV TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen čas s f!S( nim delovnim časom UČITEUA SLOVENSKEGA IN SRBOHRVAŠKEGA t; ZIKA za določen čas s polnim delovnim časom (nadomešča) delavke med porodniškim dopustom - vse šolsko leto) UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA za določen s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med poro«!'' škim dopustom - septembra in oktobra 1988) Pogoj-: Ustrezna izobrazba v skladu s 96. členom Zakona of novni šoli. *- Pi Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po obj'°t razpisa. O izbiri kandidatov vas bomo obvestili v 15 dneh po kol1?! nem roku za prijavo. Začetek dela 1. 9. 1988. i ( ___________________________________________________________/ Komisija za delovna razmeija WO JARŠE, UUBUANA, Rožičeva 10 razpisuje prosta dela in naloge - 12 VARUHINJ za nedoločen čas Pogoji: — šola za varuhe ali srednja vzgojiteljska šola — starost najmanj 18 let — znanje slovenskega jezika Začetek dela 1. 9. 1988. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po jev v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. OSNOVNA ŠOLA STARI TRG OB KOLPI razpisuje dela in naloge Pr Br Pr - UČITEUA BIOLOGIJE, KEMIJE, GLASBENE VZGOJJ TEHNIČNE VZGOJE - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE UČITEUA NEMŠKEGA JEZIKA, SRBOHRVATSKE^) JEZIKA, LIKOVNE VZGOJE IN SPOZNAVA^ DRUŽBE, >5 - RAVNATEUA ŠOLE (REELEKCIJA) Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o združenem delu, še pogoje za učitelja osnovne šole, in imeti: — najmanj višjo izobrazbo — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu — izpolnjevati pogoje iz Družbenega dogovora o, izvajanju kadrovske politike v občini Murska Sobota Mandat traja 4 leta, začetek dela 1. 9. 1988. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Gornji Petrovci, 69203 Petrovci. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DRAGO BAJC VIPAVA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GLASBENE VZZGOJE za nedoločen čas Pogoj: predmetni učitelj ali profesor glasbene vzgoje - UČITEUA BIOLOGIJE, KEMIJE IN DRUŽBENOMO-RALNE VZGOJE za nedoločen čas Pogoj: predmetni učitelj ali profesor biologije in kemije. Začetek dela: 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite Komisiji za medsebojna delovna razmerja Osnovne šole Drago Bajc Vipava v 15 dneh po objavi razpisa. - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za nedoločen čas, polna učna obveznost Pogoj: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti kot A-predmeta v povezavi z drugo študijsko skupino. - UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas, polna učna obveznost Pogoj '.-: visoka izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti-kot A-predmeta v povezavi z drugo študijsko skupino - angleški jezik s književnostjo - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas, polna učna obveznost Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri matematike s fiziko ali fizike z matematiko - UČITEUA FIZIKE za določen čas, polovična učna obveznost Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri fizike ali pedagoške smeri fizike z matematiko. - UČITEUA TELESNE VZGOJE za določen čas z nepolno učno obveznostjo Pogoj: visoka izobrazba pedagoške smeri telesne vzgoje. - UČITEUA EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas s polno učno obveznostjo Pogoj: diplomirani ekonomist - UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV za določen čas s polovično učno obveznostjo Pogoj: diplomirani ekonomist Prevzem vseh objavljenih del in nalog je 1. 9. 1988. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh na Srednjo upravno administrativno šolo Ljubljana, Poljanska 22. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem roku za prijave. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge Kc UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, profesor ali dr ustrezna izobrazba, za nedoločen čas s polnim delovnim čast UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, profesor, za določen kr; . polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavke med pOjO; niškim dopustom od 1. 9. 1988 do 14. 4. 1989. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po oB razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mc' Ulica talcev 3. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. ^ ________________________________________________________________'Bp $v< OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE UUBNO OB ra SAVINJI razpisuje dela in naloge UČITEUA TELESNE VZGOJE za nedoločen čas UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE za nedoločen,,. UČITEUA ZEMUEPISA, ZGODOVINE IN DRUŽBI' MORALNE VZGOJE za določen čas (nadomeščanje de| p° med porodniškim dopustom) Pogoj: P ali PRU. Začetek dela 1. 9. 1988 Bat |Bot Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. ! ’ J Ji---------------------------- i^bor delavcev gLasbene šole sežana |razpisuje prosta dela in naloge: p v Sežani: ^ UČITELJA KITARE za nedoločen čas s polnim delovnim časom p UČITELJA HARMONIKE za določen čas s polnim delovnim časom do 6. aprila 1989 (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) • v Divači: " UČITELJA TROBIL za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITELJA PIHAL (flavta, klarinet) za nedoločen čas s polnim delovnim časom ei .j-ačetek del je 1. 9. 1988. s! kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glas^. 3 ^nih šolah. Prijave z dokazili in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi ha naslov: Glasbena šola Sežana, Partizanska t1' kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. |^0misija za delovna razmerja G0Š HEROJA TINETA ROŽANCA, Pirniče 37b, Medvode Razpisuje dela in naloge " UČITEUA SLOVENSKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRU za dol. čas od 1. 9. 1988 do 22. 4. 1989, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom " UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU, za nedoločen čas p UČITEUA LIKOVNEGA POUKA, za nedoločen čas Komisija za razpis del in nalog SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE LENDAVA razpisuje v skladu s 174. čl. Zakona o usmerjenem izobraževanju in po sklepu zbora delavcev z dne 20. 4. 1988 dela in naloge - UČITELJA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA - profesor, za določen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA MATEMATIKE - profesor, za nedoločen čas - UČITELJA FIZIKE IN RAČUNALNIŠTVA - profesor z znanjem madžarskega jezika za nedoločen čas - UČITEUA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP Kovinarstvo in strojništvo - diplomirani inženir strojništva, za nedoločen čas - UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV v VIP Poslovno finančna dejavnost - diplomirani ekonomist z znanjem madžarskega jezika, za nedoločen čas - 2 UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA v VIP Kovinarstvo in strojništvo - inženir strojništva, osnovni poklic te smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v kovinskopredelovalni stroki, za nedoločen čas. Pogoj za razpisana dela in naloge je z zakonom predpisana strokovna in pedagoška izobrazba. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Srednja šola kovinarske, pedagoške in ekonomske usmeritve Lendava, Partizanska 82, v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po izteku razpisnega roka. Začetek delaje 1. 9. 1988. :n j^ačetek delaje 1. 9. 1988. mjave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi izpisa na gornji naslov. kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. ^misija za delovna razmerja Osnovne šole log-dragomer, p°lska c. 1,61351 Brezovica, i. Razpisuje prosta dela in naloge: šča " UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE Z ZNANJEM OS-;n 1 NOV RAČUNALNIŠTVA za nedoločen čas .. rod" UČITEUA MATEMATIKE-TEHNIKE za določen čas, nado- meščanje delavke med porodniškim dopustom o pačetek opravljanja del in nalog je 1. 9. 1988. Pijave s priloženo dokumentacijo o izobrazbi sprejemamo 8 dni po )bj,0bjavi razpisa. Kandidate bomo izbrali v 15 dneh, o izbiri bodo oiMveščeni v 15 dneh. pola je ob magistralni cesti Ljubljana - Vrhnika, 10km iz Ljubljane. £elo dobre prometne zveze. Razpisna komisija ^SNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO TRBOVUE, Leninov trg 6 Razpisuj e prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo P0 VODJE PEDAGOŠKE ENOTE Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti — v skladu z Zakonom o osnovni šoli ustrezno pedagoško izobrazbo — opravljen strokovni izpit — najmanj 3 leta delovnih izkušenj v osnovni šoli — organizacijske sposobnosti in biti družbeno-politično dejavni. kandidat bo izbran za 4 leta. Začetek dela 1. 8. 1988. p la nima stanovanj. ''rijavite se v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna Šola Josip Sroz Tito, Trbovlje, Leninov trg 6 z oznako »za razpisno komisijo«, ^javljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku roka prijavo. OSNOVNA ŠOLA TONE ŠRAJ ALJOŠA NOVA VAS - BLOKE razpisuje nestrokovno zasedena dela in naloge - UČITEUA SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA, 2 uri - UČITELJA KEMIJE, 4 ure - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, 11 ur - UČITEUA TELESNE VZGOJE, 10 ur - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, 4 ure _ UČITEUA GOSPODINJSTVA, 2 uri - UČITEUA LIKOVNE VZGOJE, 6 ur - UČITEUA FIZIKE, 4 ure Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Začetek dela 1. 9. 1988. Prijavite se v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Komisija za kadrovske zadeve in štipendiranje VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE ORGANIZACIJE ŽALEC razpisuje prosta dela in naloge: L V TOZD GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC: - za dislocirani oddelek Polzela: - 2 UČITEUEV KLAVIRJA, PRU ali P - za dislocirani oddelek Vransko: - UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P - v glasbeni šoli v Žalcu: - UČITEUA VIOLINE, PRU ali P - UČITEUA HARMONIKE, U - UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P - UČITEUA PIHAL, PRU ali P Za vsa našteta dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Za določen čas od 1. 9. 1988 do 24. 4. 1989 razpisujemo prosta dela: . - UČITEUA KLAVIRJA, PRU ali P 2. V TOZD OŠ VLADO BAGAT BRASLOVČE: - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, za nedoločen čas 3. V TOZD OŠ NADE CILENŠEK GRIŽE: - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za 4 ure na dan, za nedoločen čas - UČITEUA GOSPODINJSTVA, za nedoločen čas 4. V TOZD OŠ MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE: - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA (Velika Pirešica, Pe- ^ Snovna šola savo kladnik sevnica tazpisuje prosta dela in naloge: " UČITEUA FIZIKE IN MATEMATIKE, P ali PRU, za določen ) čas s polno delovno obveznostjo; od 1. 9. 1988 do 30. 6. 1989 " UČITEUA GOSPODINJSTVA, P ali PRU, za določen čas s polno delovno obveznostjo; od 1. 9. 1988 do 5. 3. 1989 " VODJA ENOTE za štiri leta: učitelj glasbene šole; začetek dela. trovče), za določen čas - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas 5. V TOZD OŠ VERA ŠLANDER POLZELA: - UČITEUA TELESNE VZGOJE, za določen čas 6. V TOZD OŠ BRATOV JUHART ŠEMPETER: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za določen čas 7. V TOZD OŠ IVAN FARČNIK-BUČ VRANSKO: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas 8. V TOZD OŠ UUBA MIKUŠ ŽALEC: - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas 1. 9. 1988 kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi na naslov: OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA. Trg svobode 42. 0 izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh. o d a m' Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Vzgojno-izobraževalna organizacija Žalec, Šilihova 1, 63310 ŽALEC (prijava na razpis prostih del). Kandidati prijavljeni na razpis bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem roku za prijavo. Stanovanj ni na voljo. Svet sa ^ozd srednja šola tekstilne usmeritve —•'"Eti METLIKA Komisija za delovna razmerja VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU B izpisuje prosta dela in naloge " UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI za nedoločen čas s polnim delovnim časom " UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjenem deli j^braževanju. Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Beti Metlika, kadrovsko splošni sektor. Tovarniška 2, Metlika. O izidu razpisa kodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. razpisuje prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas: - 5 VZGOJITEUEV (moški) — VZGOJITELJA - učitelja glasbenega pouka Pogoji: specialni pedagog - MVO, znanje slovenskega jezika, trimesečno poskusno delo, zaželene delovne izkušnje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 10 dneh po opravljeni izbiri. GLASBENA ŠOLA IDRIJA razpisuje dela in naloge — UČITEUA HARMONIKE z ustrezno izobrazbo, s polnim delovnim časom — UČITEUA KITARE, PRU, s polnim delovnim časom — UČITEUA KLAVIRJA IN KUUNASTIH FLAVT, PRU, s polnim delovnim časom , — UČITEUA VIOLINE, PRU, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA PIHAL, PRU, s polovičnim delovnim časom za oddelek v Cerknem — UČITEUA TROBIL, PRU, s polovičnim delovnim časom za oddelek v Cerknem Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE Bistriška 19 razpisuje prosta dela in naloge: v šolskem letu 1988/89 1. POMOČNIKA RAVNATELJA Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o združenem delu in Zakonu o osnovni šoli ter imeti: — najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Mandat traja 4 leta. 2. VODJE ŠOLSKE PREHRANE za nedoločen čas Pogoji: — PRU gospodinjstva — najmanj dve leti delovnih izkušenj — sposobnost strokovnega, finančnega in organizacijskega vodenja prehrane. 3. UČITELJA GLASBENEGA POUKA za nedoločen čas Pogoj: — PRU glasbenega pouka Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale, Bistriška 19. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh. Svet šole v ožji sestavi OSNOVNE SOLE 7. KORPUSA ŽUŽEMBERK razpisuje dela in naloge: - UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU ali P, s polnim delovnim časom za nedoločen čas Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje in pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Prijave in potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na svet šole v ožji sestavi OŠ 7. korpusa Žužemberk v 15 dneh po objavi razpisa. POPRAVEK V razpisu del in nalog Osnovne šole Boštanj, objavljenem v letošnji 8. številki Prosvetnega delavca, je nastala tiskarska napaka. Dela in naloge učitelja glasbene vzgoje so razpisana za nedoločen čas in ne za določenega, kot je bilo napačno objavljeno. Pravilen razpis se torej glasi: OSNOVNA ŠOLA BOSTANJ razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA GLASBENE VZGOJE, PRU, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom; začetek dela 1. 9. 1988. RAZPIS _____ Festival Kurirček Maribor razpisuje za lem 1988 literarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizor s tematiko iz naše revolucije: 1. PESEM ZA OTROKE PROZNI SESTAVEK (črtica za otroke) KRATEK DRAMSKI PRIZOR (oziroma skeč - primeren za otroke) 1. nagrada 80.000 2. nagrada 60.000 1. nagrada 80.000 2. nagrada 60.000 1. nagrada 80.000 2. nagrada 60.000 Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Razpis je anonimen. Pismene prispevke je treba opremiti z geslom, popolne naslove pa priložiti v zaprtih ovojnicah. Žirija bo upoštevala le tiste prispevke, ki jim bo priložena zaprta ovojnica z razrešeno šifro. Zaželeno je, da avtorji pošljejo vsaj po tri kopije. Rokopisov ne vračamo. Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki Festivala Kurirček. Prispevke pošljite do vključno 15. novembra 1988 na naslov: FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR, MARIBOR, TOMŠIČEVA 45 Razpise sprejemamo tudi po telefonu Pokličite nas! Naša številka (061)315-585 Na vprašanja bralcev odgovarja JOŽE KUHELJ svetovalec direktorja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije Ali se honorar šteje v pokojninsko osnovo? naš pravnik svetuje Vprašanje Leta 1971 sem prišel na podružnično šolo, kjer je bilo sistemizirano eno delovno mesto. Na šoli so bili štirje razredi v dveh oddelkih. Učil sem celodnevno - oba oddelka 35 ur na teden. Ali 'še honorar, dobljen od učne obveznosti do 35 ur pouka šteje v pokojninsko osnovo? Imam 41 let delovne dobe - pogoje za upokojitev. Nisem še star 60 let. Želel bi še eno leto učiti, da, bi šla z Ženo skupaj v pokoj. Je to mogoče? A. T. Odgovor Našteta dejstva v prvem delu vprašanja so precej skopa, zato lahko posredujem le svoje mnenje, ne pa popoln odgovor. Na podlagi povedanega - zlasti še ob upoštevanju trditve, da je bilo na podružnični šoli sistemizirano le eno delovno mesto - menim, da bi bilo mogoče osebni dohodek, izplačan za opravljanje učne obveznosti do 35 ur na teden, upoštevati v osebnem dohodku, ki se šteje za izračun pokojninske osnove. Osebni dohodek, izplačan za tako delo, bi kazalo prikazati kot osebni dohodek za redno delo, ne pa za delo prek polnega delovnega časa. V danem primeru je sploh težko govoriti o takšni obliki dela. Menim, da je bilo delo v celoti opravljeno v rednem delovnem času na rovaš krajšega obdobja, ki je sicer namenjen za priprave in druga dela v okviru delovne obveznosti, povezane z vzgojno-izobraževalnim delom. Odgovor na drugi del vprašanja je lažji. Po zakonu o delovnih razmerjih delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino v skladu z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovno razmerje preneha, razen če pristojni organ temeljne organizacije da soglasje, da delavec nadaljuje delovno razmerje. Takega soglasja ni mogoče dati le na podlagi ustreznega dogovora med temeljno organizacijo in delavcem. Pred tem je treba - 3 mesece prej, preden delavec izpolni pogoje za polno osebno pokojnino - dela in naloge, ki jih opravlja, razpisati. Če se na oglas ali javni razpis del in nalog ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje, lahko šele pristojni organ temeljne organizacije da soglasje, da delavec, ki izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojnino, nadaljuje delo. Nadaljevanje dela je v takem primeru časovno omejeno, ker je treba oglas oziroma javni razpis vsako leto ponavljati, in sicer toliko časa, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Delavka izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ko dopolni 35 let, delavec pa 40 let pokojninske dobe. Pri tem je mišljena predvsem efektivna zavarovalna doba, saj se lahko borec NOV, ki ima v pokojninsko dobo všteto udeležbo v NOB v dvojnem trajanju, pri ugotavljanju pogojev za polno osebno pokojnino izreče, da se mu udeležba v NOB sploh ne upošteva oziroma se mu šteje le v enojnem trajanju. Prav tako se lahko tisti delavec, ki je opravljal dela in naloge, na katerih se mu je štela zavarovalna doba s povečanjem, pri ugotavljanju pogojev za polno osebno pokojnino opredeli, da se mu obdobje zavarovalne dobe, ki se je štelo s povečanjem, upošteva v dejanskem trajanju. Pri tem bi opozoril, da opisane odločitve veljajo le za pravice iz delovnega razmerja, ne pa tudi za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To pomeni, da opredelitev, za katero od opisanih možnosti predstavlja le-to, da ima delavec krajšo pokojninsko dobo, ki ne zagotavlja pravice do polne osebne pokojnine in torej lahko ostane še naprej v delovnem razmerju. Kakor hitro pa delavec uveljavi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se mu seveda pokojninska doba upošteva v tolikšnem obsegu, kot jo izkazuje. Če bralec ni udeleženec NOB, niti nima v skupni pokojninski dobi zavarovalne dobe, ki se mu šteje s povečanjem, izpolnjuje pogoje za polno pokojninsko dobo, zato mu delovno razmerje preneha, če ne nastanejo okoliščine, o katerih sem prej podrobneje spregovoril. ŠE NISTE NAROČENI NA PROSVETNEGA DELAVCA? Pošljite nam izpolnjeno naročilnico, pa ga boste redno prejemali! Ime in priimek .................................... Ulica in hišna številka............................. Poštna številka in kraj............................ se naročam na Prosvetnega delavca. Datum: Podpis: prosvetni: rfplavr r H Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Naknadne razpise prostih del in nalog učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev vzgojno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacij bomo objavili še 20. junija t.l. Šole in vzgojno-varstvene organizacije prosimo, da nam pošljejo razpise vsaj teden dni pred objavo. Če imate težave pri usklajevanju rokov, nam telefonirajte in skušali vam bomo ustreči. Številka našega telefona je (061) 315-585. Vodstva šol in vzgojno-varstvenih organizacij obveščamo, da so cene razpisov v našem glasilu domala za tretjino nižje kot v dnevnem tisku, denar pa se vrača prosvetnim delavcem s primernejšo naročnino. Razpisne številke so naprodaj v knjigarnah v vseh večjih središčih Slovenije. VABILO Državna založba Slovenije vljudno vabi učitelje angleškega jezika na predstavitev prvih treh knjižic iz zbirke GRAMMAR IN STORIES avtorice Dušice Kunaver. Predstavitev bo v Okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 2. 6. 1988 ob 11. uri. Za vsebino prvih treh knjižic je avtorica izbrala tri slovenske ljudske pripovedi: Petra Klepca, Vilenico in Erasmusa Luegra Predjamskega. Učenci 6. c razreda osnovne šole Hinko Smrekar bodo po predstavitvi uprizorili zgodbo o Vilenici. Tokrat o Orsonu VVellsu V uredništvu Zorice Kurent je pri Kinoteki (v izdaji Ljubljanskih kinematografov) izšel nov zvezek; tokrat je Rapa Šuklje predstavila Orsona Wellsa. Kot režiser in igralec se je Welles zapisal v svet novejše zgodovine filmske umetnosti že s svojim prvencem Državljan Kane (1941-42), in ta je ostal njegova najboljša stvaritev. Film je nastal kot kritika ameriškega mita in kot filmsko inovativno podajanje. Avtoričina analiza seže od Državljana Kana, Veličastnih Ambersonovih do Dame iz Šanghaja ter manj pomembnih filmov, posebej pa je obravnavala Wellsa in Shakespearea. Shakespeare je bil zanj nenehen izziv. Nazorna je primera z beneškega festivala, ko so se leta 1949 morali odločiti ali Hamlet Lavvrencea Oliviera ali Mach-beth Orsona Wellsa? ali nekoliko bolj gledališka perfekcija Angleža ali bolj filmsko podani sijajni dosežek Američana. V vseh filmih po Shakespearovih delih je Welles znova in znova potrjeval svoje interpretivna in filmske zmogljivosti. Šukljetova je spregovorila tudi o filmih, ki niso potrdili nekdanjih Wellso-vih dosežkov, in ugotavlja, da je filmsko delo Orsona Wellsa ostal torzo. Škoda, da knjižica ne prinaša igralskih __ stvaritev Orsona Wellsa. Že v Tretjem človeku Carola Reeda je bilo očitno, da je izreden igralec; gotovo pa to ni edina vloga, vredna posebne pozornosti, saj je igralska paleta Wellsovih stvaritev že sama po sebi zanimiva. Avtorica je objektivno obravnavala njegove filme, in našla pravo mero za kritično sintezo. Na koncu je podala filmografijo, zatem pa še oris Well-sovega^ življenjepisa. Knjižica Rape Šuklje o Orsonu Wellsu je nova pridobitev v zbirki kinotečnih izdaj. IGOR GEDRIH Plakete pedagoškim delavcem iz lendavske občine Pedagoški delavci iz lendavske občine so proslavili svoj dan v dvorani Ine-Nafte v Lendavi. Ob tej priložnosti so izročili plakete mladi rod, ki jih vsako leto podeljujejo občinska izobraževalna skupnost za dosežke v vzgoji in izobraževanju. Letos so jih prejeli: Elfka Alt iz Vzgoj-no-izobraževalne organizacije Lendava, Irena Varga iz Osnovne šole Vlaj Lajos iz Gente-rovec, Julka Koveš iz Osnovne šole Štefan Kovač-Marko iz Turnišča, Franc Tarandek iz Srednje šole kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve iz Lendave in Pavel Berden iz Osnovne šole Miško Kranjec iz Velike Polane. JOŽE ŽERDIN STROKOVNI IZLET V KOPER _________________ Škofijska šola je po majskih praznikih pripravila ekskurzije v Koper za učence od 5. do 8. razreda. Petošolci so obiskali Tiskarno Jadran in se seznanili s celotnim procesom tiska knjige, v Galeriji Meduza pa so si ogledali prodajno razstavo slik primorskih umetnikov. Šestošolci so v Pokrajinskem muzeju pod skrbnim ravnateljevim vodstvom dopolnjevali znanje o nastanku in zgo- dovini mesta Koper. Sedmošolce so peljali v nove servisne delavnice tovarne Cimos in jih seznanili s poklici in z delom. Osmošolci pa so bili gostje Radia in Televizije Koper-Čapodistria, tam so jim prijazno razkazali svoje prostore in predstavili poklice. Po ogledu smo strnili vtise v ugotovitvi, da učence lahko pridobimo kot prihodnje delavce in obiskovalce kulturnih prireditev le s skrbno pripravljenim vodstvom. Za uspešno predstavitev in vodstvo se zahvaljujemo Pokrajinskemu muzeju Koper, Tiskarni Jadran ter Radiu in Televiziji Koper Učenci in učitelji Osnovne šole Oskar Kovačič Škofije Kulturno društvo dejavno povsod * v Kulturno društvo v osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi je v minulem letu doseglo zavidljive uspehe. V tem šolskem letu deluje 24 skupin ali krožkov, vanje pa je včlanjenih 450 učencev. Večina skupin je bilo zelo dejavnih, sodelovale so na vseh proslavah v krajevni skupnosti, pa tudi zunaj občine Lendava. Društvu manjka nekaj opreme, upajo pa, dajo bodo lahko kupili še letos. Nekatere skupine bodo v prihodnje dobile strokovne sodelavce iz Madžarske. JOŽE ŽERDIN Tehniška založba Slovenije iM MLADI TEHNIK, Ljubljana, Cojzova 2 Ravnateljem osnovnih šol - učiteljem tehnične vzgoje! V Tehniški založbi Slovenije (Mladi tehnik) smo v sodelovanju z Zavodom SRS za šolstvo pripravili komplete gradiv za uresničevanje programa tehnične vzgoje v 5., 6. in 7. razredu. Kompleti vsebujejo vzorce gradiv in pribor, ki ga učenci potrebujejo za reševanje nalog v delovnih zvezkih. Če boste komplete naročili do 20. junija, je cena zagotovljena do začetka šolskega leta. Hkrati s kompleti gradiv vas specializirana trgovina Mladi tehnik lahko oskrbi tudi z učbeniki in delovnimi zvezki za tehnično vzgojo v 5., 6., 7. in 8. razredu, z listi za tehnično risanje in raznim tehničnim materialom. NAROČILNICA ZA KOMPLETE GRADIVA ZA POUK TEHNIČNE VZGOJE Pri Tehniški založbi Slovenije - Mladi tehnik, Ljubljana, Cojzova 2. naročamo: za 5. razred ------------- kompletov gradiva (papir) cena kompleta 3.800 din za 6,razred ------7------ kompletov gradiva (les, kovine, umetne mase) cena kompleta 12.800 din —------------ kompletov lesa - cena kompleta 3.500 din ------------- kompletov kovin - cena kompleta 4.000 din ------------- kompletov umetnih mas cena kompleta 5.300 din za 7. razred -------------stružencev (lipa) - cena kosa 1200 din ------------- kompletov zavornega sistema cena kompleta 950 din ------------- kompletov treh palic za iskrni preskus cena kompleta 2.800 din ------------- kompletov profilov za statiko cena kompleta 4.800 din Šola ____________________________________________ Naslov:________ Datum: -------------------A Ravnateljev podpis Žig ELEKTROMEHANIKA JELOVŠEK DRENOV GRIČ n. h., 61360 VRHNIKA Telefon: (061)752-782 popravlja in servisira vse vrste • grafoskopov • ojačevalnih naprav • diaprojektorjev • gramofonov • episkopov • radiokasetofonov • mikročitalcev • manjših gospodinjskih • kinoprojektorjev 8,16 in . strojčkov 35 mm Izdeluje • ojačevalne naprave moči 30, 60, 120, 240 in 400 W • zvočne bokse moči 40, 80,150 in več W — z vstavljenimi domačimi ali tujimi zvočniki • ojačevalne naprave z vstavljenim radiokasetofonom s 100W izhodom, primerne za ozvočenje šolskih dvoran • mešalce zvoka — možnost priključitve 8 ali več mikrofonov Vstavljamo originalne rezervne dele Svetujemo pri opremljanju šol in kabinetov z avdiovizualnimi sredstvi in pri njihovi uporabi Na zalogi imamo več vrst projekcijskih žarnic SERVISNE STORITVE OPRAVLJAMO NA ŠOLAH Za vse informacije in pojasnila kličite dopoldne od 7. do 9. ure na navedeno telefonsko številko. Soja tudi v šolah O soji veliko govorimo, malo pa je napisanih knjig o njeni uporabi. Pomembna je za uravnoteženje prehrane. Mnogi drugi hranilni viri namreč niso najbolj zdravi zaradi razmerja med sestavinami, saj imajo npr. preveč škroba, zasičenih maščob ali pa premalo beljakovin. Soja vse te pomanjkljivosti odpravlja. Soja v kulinariki je naslov priročnika. ki ga je napisala Marinka Pečjak in je v začetku maja izšla med posebnimi izdajami založbe Feniks v Ljubljani. Avtorica opisuje vsestransko uporabo soje, predstavlja več kot tri5 tovrstnih jedi, pridobivanje s< nega mleka, skute, sira, jogut pripravo sojnih juh in nadev* namaza, pudinga, sladoleda, ( lačnik, kruha in peciva, soji1 arašidov, kave, klobas in še' liko več. Večino receptov je 1 torica sama sestavila in vse tudi preskusila. Potrebne se*1 vine za sojine obroke so na vo tudi v naših trgovinah, zato kuhe lahko vsakdo loti. Soja zelo primerna tudi za pripra jedi v vrtcih in šolah - ne zaradi svojih odličnih sestav temveč tudi zaradi ugodne cel Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc. Direktor: Stanko Šimenc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za leto 1988 znaša 7500 din za posameznike in 12000 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 6000 din na leto. Posamezna številka stane 500 din. Številka tekočega računa: 50101-603-46509. Tiska ČTP Ljudska pravica, ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kd teja za vzgojo in izobraževa' je časnik »Prosvetni delavf prost temeljnega prometni davka od prometa proizvoc ~--(glej 7. točko 1. odstavka j člena zakona o obdavčeval E proizvodov in storitev v pronf" tu).