Prosvetni praznik slovenske univerze. (Govor rektorja dr. Aleša Ušeničnika 27. januarja.) Njegovo Veličanstvo naš kralj je založil posebno ustanovo, ki naj bi iz nje dobivali dijaki-akademiki naših univerz za najboljše znanstvene izdelke častne nagrade. Nagrade naj bi se razdeljevalo vsako leto na današnji dan. Panes 27. jan. (po julijanskem koledarju 14. jan.) je namreč dan sv. Save. Sv. Savo pravoslavna cerkev časti za svetnika, a obenem ga časte Srbi in z njimi ga častimo tudi mi za velikega prosvetite-Jja. Tako je dan sv. Save tudi nekak prosvetni praznik naših nniverz. Po sv. Savi se kraljeva, ustanova imenuje sve-tosavska ustanova. Menim, da se ne motim, če pravim, da ima svetosavska ustanova dvojen pomen: spominja na preteklost, da ustvarja bodočnost. Svetosavska ustanova nas spominja sv. Save. Bilo je pred 700 leti. Štefan Nemanja, nazvan »ustanovitelj 6rbske države«, se je bil umeknil kot menih Simeon v samostan na goro Athos. Vlado je prevzel sin Štefan Nemanja Prvoveneaiii (1217). Ta kralj je spoznal, da za pravo blaginjo držav no zadostuje meč, ampak da treba dvigniti kulturo, tla je potrebno vsestransko prosvetno delo. Zato se je krepko zavzel za obrt in trgovino, poklical v deželo oaške rudarje, odprl pota trgovcem, pospeševal razvoj trgov in mest. Za višjo kulturo, za reiigiozno-etično in umsko prosveto mu je prišel na pomoč brat, menih z gore Athos, sv. Sava. Skupaj sta osnovala samostojno nadškofijo, ki je bila poslej trden temelj narodni samostojnosti. Sv. Sava je ustanavljal samostane, v tedanji dobi prva kulturna ognjišča, po samostanih šole; prevajal je obredne knjige, napisal življenje svojega očeta meniha Simeona. Tako je položil s svojim bratom temelje srbski kulturi in književnosti in postal bodočim rodovom vzor prosve-titelja. Kulturno seme, ki ga je sv. Sava sejal v srbsko zemljo, je začelo čvrsto kliti in se razraščati. Sto let pozneje, pod Dušanom Silnim, prvim srbskim carjem, je bila srbska država že ena izmed najbolj modernih držav. Imela je svoj zakonik (1349), bujno sta cveteli v njej obrt in trgovina, kopičilo se bogastvo in prospevala splošna kultura. Dušan Silni je celo že zamislil idejo, da bi srbska država združila v sebi najboljše prvine zapadne in vzhodne kulture in bi tako kulturno posredovala med vzhodom in zapadom. Zal, da so te velike zamisli velikega carja uničili manjši potomci z neslogo in dinastičnimi prepiri. Tako se je še ne pol stoletja pozneje zgodilo, da needini in nezaupni niso mogli odoleti turškim navalom. Na Vidov dan 1389 je svoboda Brbske države na Kosovem polju legla \ grob. Po južnih elavljanskih deželah je zavladala globoka bol. Naivno in vendar obenem tako resnično psihološko se jo izrazila ta velika bol v tožbi Kosovke-de-vojke: »In ko bi se za zelen bor prijela, I zelen bor bi se posušil!« Še bolje moremo doumeti to narodno nesrečo mi, ki leži pred nami pol- tisočletna doba in ki zremo, kako je turška zmaga na Kosovem polju zavrla za stoletja kulturni razmah ne le Srbov, temveč tudi Hrvatov in Slovencev. Srbi so se mogli le v pritajenem gnevu pripravljati na osvobodilni boj, Hrvati in Slovenci pa so trosili svoje moči, ko so morali braniti civilizacijo zapadnih narodov pred turškimi navali. Stoletja so minevala. Šele 400 in več let po bitki na Kosovem se je začela zopet buditi in živeje gibati zakopana, a ne zamorjena južno-slovanska svoboda. S srbskih tal so začeli vstajati borci — Mrkonjiči —, po Sloveniji je mogočno zaoril glas: Napoleon kliče: »Ilirija vstan«! na hrvatski zemlji so žice same zaigrale: »Zora puca, bit će dana«! In prišel je, a zopet šele čez sto let, dan, ko je vstala ne več samo država Srbov, temveč svobodna in ujedinjena država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsega tega nas spominja svetosavska ustanova. Tu se pa obrača pogled v sedanjost in bodočnost! Vse kaže, da hoče kralj, kj bo kralj Prvovencani Srbov, Hrvatov in Slovencev, v tej državi nadaljevati tradicije sv. Save, Štefana Nemanje in Dušana Silnega. Tudi njemu država ni zgolj politična tvorba, temveč obenem etična, pravna, socialna, kulturna. Zato se dobro zaveda, da treba tudi v novi državi kulturnih ognjišč. Poleg cerkve so pa v moderni dobi najvišje narodne kulturne institucije univerze. Z univerz izhajajo ideje, ki se vtelešujejo in oblikujejo v kulturnih napravah. Znanost je sicer sama sebi namen, vendar zakriva v sebi mogočne tvorne sile. Ali se ne ostvarjajo v stavbah in zgradbah, v prekopih in mostovih, v jamah in plavžih, v električnih napravah in kemičnih tvornicah ideje, ki jih je zamislil tehnik na univerzi? Ali ne napreduje individualna in socialna higiena, kakor napreduje medicinska znanost? Kdo je zaustavil črno smrt, kdo izumil aeeptiko, sterilizacijo in pasterizaeijo, kdo usovršuje bolj in bolj vse razne načine terapevtike, kakor znanost, ki na univerzah znanstveno preučuje bolezni in njih vzroke? Ali poglejmo pravo! Ves napredek prava in pravnih uredb vodijo univerze.. Nove težnje in morda tudi nove misli prodirajo časih tudi iz globin ljudske duše, a univerze jim morajo dati znanstveno sankcijo, če noj se uveljavijo v ustavah in zakonih. Filozofija preučuje zakone, ki šele omogočujejo človeštvu gospodetvo nad prirodnimi silami. Teologija izkuša človeštvu znanstveno ugotoviti najvišje, religiozne in etične vrednote. Univerze so dandanes kulturnim narodom najvišje znanstvene instance, in kdor hoče kulturni napredek na osnovah znanosti, mora hoteti univerzo. Z afirmacijo univerz gre vzpored afirmacija znanstvenega napredke, z negacijo univerz znanstveno kulturno nazadovanje in nemoč v kulturnem svetu. Svetosavska ustanova je afirmacija univerz. Naš kralj se zaveda pomena univerz, zato hoče, da se akademska omladina resno posvečuje znanstvenemu delu in da so najboljši med njo г znanstvenim delom pripravljajo tudi nn akademski poklic. S svetosavskimi nagradami jim hoče kralj tudi sam dajati pobude. Morda snuje naš kralj tudi tisto kraljevsko zamisel, ki jo je domislil, a ne mogel dovršiti Dušan Silni? tisto zamisel o kulturnem poslanstvu naše države med zapadom in vzhodom? Kakšna bi mogla biti ta Dušanova zamisel v naši dobi z ozirom na pomen nniverz? Mislim, da le takšna: Ena država, en politični narod, a kulturno trije narodi, etniško tri plemena, zato tri univerze. Poleg internacionalne znanosti in enotne državne in nacionalne zavesti naj bi na£e univerze v medsebojni, zares svetosavski tekmi gojile in razrijale vse, kar je v kakem plemenu kulturno pomembnega, negovale tradicije, ki morajo kulturo obogatiti, budile kulturne sile, ki spe v narodovi duši. Ker sta delovala na plemena naše države zapad in vzhod, bi nastala tako bogata višja sinteza zapadnih kulturnih vrednot. Le tako bi bila mogoča kulturna misija naše države med vzhodom in zapadom. Vsaka enostranost, vsaka ekskluaivnost bi seveda škodovala celoti, I ker bi morila kulturne kali in prvine drugih plemen. J Pakiranje med Nemci In radikaii. Belgrad, 27. jan. (Izv.) Danes je ministrski predsednik Nikola Pnš.'ć sprejel podpredsednika nemške stranke dr. Kraftn, urednika »Deutsches Volksblatta«, ki je prišel, da stopi v pogajanja z radikalci zn skupen nastop pri volitvah. Dne 4. februarja bodo imeli Nemci skupščino, na kateri bodo postavili kandidatne liste za Vojvodino. Nemci zahtevajo od radikalcev, da postavijo sorazmerno po moči tudi nemške kandidate v okrajih, kjer morejo biti izvoljeni. KONFERENCA PROTICEVIH DELEGATOV. Belgrad, 27. jan. (Izv.) Današnji »Radikal« sklicuje za 31. t. m. delegate neodvisne radikalno stranke na konfe- Morda, pravim, je naš kralj mislil na to zamisel Dušana Silnega, ko je i»> rečno določil svetosavsko ustanovo tudi za novo univerzo v Sloveniji. Vsekako pa je hotel pokazati naklonjenost tudi naši univerzi, ki se je ustanovila pod mogočno zaščito njegovega junaškega očeta, Petra Osvoboditelja, potem ko so Slovenci nad pol stoletja zaman po njej hrepenoli! Upajmo, da bo ta znak kraljeve naklonjenosti migljaj tudi našim državnikom, da bodo omogočili naši univerzi ob> stoj in razvoj. Nedvomno bo pa naša akademska omladina skušala z resnim delom bolj in bolj dokazati, da je vredna kraljevega zaupanja. Svetosavska ustanova bo spominjala našo akademsko omladino, naj se zaveda svojih dolžnosti in svojega zvanja. Omladina bo vedela, da zre nanjo domovina, da zre nanjo kralj. In če ji bo hotel v težavah kloniti I duh, bo ob tem spominu pogumno dvignila glavo in .šla na novo delo s ponos-i nim klicem: ŽIVEL KRALJ! renco ter poziva prijatelje in somišljenike v Belgradu in notranjosti dežele, naj se organizirajo kot neodvisni rtfdikalci, naj o tem takoj poročajo uredništvu »Bo dikala « ali pa Stojami Protiću samemu ter naj postopajo glede vprašanja kandi datnih list na podlagi izdanega proglasa I7PBEMEMBE V DIPLOMATSKI SLUŽBI. Belgrad, 27. jan. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je izdelan ukaz, ki bo predložen kralju v podpis in s katerim so imenujejo dunajski poslanik Tiča Popovič za državnega podtajnika zo zunanje stvari, pol-nomočni minister v Tirani Ljuba Nešio r» našega poslanika v Pragi, rimski poslanik Antonijević za poslanika ra Dunaju in pol-nomočni minister ter pomefnik zunanjega ministre PnntR Gnvrilović za poslanika v Rimu» Volivno razpoložene v Prekmurju. SIJAJNI SHODI SLS. KUKOVČEVF. l* FARBANJU SE VSE SMEJE. NOVA AGITACIJA. LUKA- Murska Sobota. 27. jan. (Izv.) Slovenska Macedonija, kakor je blagovolil nazvati dr. Kukovec naše Prekmurje, je zelo oživela in kaže vse znake živahnih volivnih priprav. Vse stranke so se spravile nad to pokrajino: demokrati, samostojni, socialisti in Radićevci. Naša SLS, ki je edina domača in od ogromne večine ljudstva upoštevana stranka ima svojo politično in volivno organizacijo izvedeno od Dolnje Lendave do bližine Monoštra v vseh vaseh. Prekmurci so sami po vseh vaseh sestavili volivne odbore. Agitatorji se šolajo in ves narod se je letos s posebnim veseljem lotil smotrenih volivnih priprav. V obeh prekmurskih okrajih je vprašanje kandidatur ugodno rešeno. V lendavskem okraju je ljudstvo poverilo kandidaturo zopet staremu izkušenemu voditelju Kleklu, v vol i vnem okraju Murska Sobota pa so zaupniki iz vsega severnega Prekmurja dne 27. t. m. na velikem zborovanju zaupnikov v Murski Soboti poverili kandidaturo mlademu odličnemu inteligentu evangelskemu domačinu. Prekmurje šteje nad 21.000 volivcev, od teh je 11.000 v okraju Murska Sobota, okoli 10.000 pa v okraju Dolnja Lendava. Dne 26. in 27. t. m. so se vršili po vsem Prek-murju veliki volivni shodi, line 26. t. m. je bil volivni shod v Veliki Poljani (blizu D. Lendave), nadalje v Beltincih (v središču Prekmurja) in v Bogojini (v zgornjem Prek-murju). Poleg Klekla ie no teh shodih govoril o našem programu in političnem položaju poslanec Zebot. Dne 27. t. m. se je vršil veli': shod v Fokovcih, sijajen shod zaupnikov v Murski Soboti in zaupniSki shod v Tišini. V Prekmurju se vse smeje dr. Ku- kovčevemu pisarjenju, da bo JDS dobila. : v Prekmurju .10.000 glasov. Naj poizkusi dr. Kukovec .sklic iti še kak javen shod , v Prekmurju, bo že videl, kako ga bodo : sprej li. Še njegov kandiik.t Štefan Kuhar se mu hoče skujati. Vsa prekmurska ! inteligenca se sramuje Kukovčevih far~ i barij v »Jutru« in »Taboru« o 10.000 glasovih. Samostojni so poslali v kočiji kneza Esterhazija, bivšega poslanca Dobnika v Prekmurje, toda shoda se ni upal nikjer sklicati. Samo nekaj živinozdravnikov, nekaj uradnikov agrarne reforme ter Pucljevi ekonomi so edini volivci samostojne stranke v Prekmurju. Radič pošilja svoje korteše (agitatorje) v vzhodno Prekmurje, a nimajo srečo. Ljudstvo se ne da odtrgati z nobenimi praznimi obljubami od SLS. Radičevim agitatorjem se godi tako slabo kakor socialno demokratskemu poslancu Kisovarju, kî so ga ljudje kar sami iztirali iz Prek murja. Dne 27. t. m. so je preko Radenc pripeljal v Prekmurje direktor agrarne reforme za Slovenijo dr. Luk an. ki je poslan, da dela razpoloženje za radikale. Nekaterim veleposestnikom je dr. Lukan že prvi dan obljubljal, da ne bo izvajal agrarne reforme na njihovih posestvih, ako bodo upoštevali njegove, nasvete. Ko pa se je peljal proti MureK Soboti, je srečal delovno ljudstvo, ki se je vračalo z zborovanja. SLS, pa jim je kar na cesti obljuboval razdelitev grofov; >kili posesti — »če bodo pametni«. Mi se bomo začeli za delovanja uradnika agrarne reforme v Prekmurju natančneje zanimati. Slev. 22. v LWimi, v Mis № 28. јаоипл иа Leto LL am Cmi tainatomi« Haoatolpaa çvotttma rr*t« ail oiglMl po Me. I- la Dtm.l S% Tflikt oglati Mi 46 ил f* «ta« po Pli. 'i —, pesiui m po !)>*. 3 — Ш пЦп аагобОа iiiiot Uhala «uk dan IxvMaaSI joaadottka ta daort po pia«* nlfci ob 1. ari ijibi). Piitiiupiičiuvlitifilt шшж Nrnhiu-it M državo SHSi do preklica: a) P* po.lt Hoaatno Dla 1< b. tmlifl|n.iilM BMefaj...... „ lt m laozematve: ■•'•«» .......on as ш Sobotna izdaja: ш * Ji|o*U(tit.....В.и M * iBozoneHa...... «• Ишмгшшг Posamezna Številka stane 1 Din. Foimčen list za slovenski narod. Uprava jo t iopitarfort al.?. — Radon poitao kras. 1|аМ|аваке št. 090 za aarofalao la IL 340 ta ogtaae, aafroh3*.«t1. enraie* /»88, pratfco ladaaaj. J4.797. IC UrotaliiTo jo v Kopitarjev» aliei Hov. 6/Ш. Boitai ao ae »racalo; netriafclrasa plima so м »prejemajo. D rt de. telet štr. M), spran. itv. 3». Stran 2. SLOVENEC, dne 28. Januarja 1928, Stev. 22. POSVETOVALNI ODBOR. Belgrad, 27. jan. (Izv.) Finančno ministrovo je pozvalo industrijsko zbornico, naj imenujo enega člana v posvetovalni odbor. Enak poziv ie bil poslan zvezi bank. Kakor znano tvorijo posvetovalni odbor en član kasacijskega sodišča, en član apelacijskega sodišča, dva profesorja pravne fakultete in po en ("lan zveze bank in indnetrp-ke zbornice.. Posvetovalni odbor ima dajati vladi nasvete glede vseh pogodb, ki se bčejo trgovine in irdustrije. DR NINCIC POJDE V BUKAREŠTO. Belgrad, 27. jan. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič bo te dni odpotoval v Bukarešto, kjer se bo posvetoval z ministrom Duco o zunanjem položaju. Bolgarski demanti. Belgrad, 27. jan. (Izv.) Tukajšnji bolgarski odpravnik poslov je poslal našemu zu- najemu ministru pismo, ki s« ^lasi: V izpf • polni.ov moje izjave, ki sem jo podal pol-nomočnemu ministru in pomočniku zunanjega ministra Pauti Gavriloviću, mi jo čast sporočiti do nalogu svoje vlade, da so vse vesti, ki jih je v zadnjem času prinesel romunski tisk z ozirom na agresivne namene Bolgarske napram sosednim državam in o sporaztenu med mojo in maiarsko vlado glede skupne akcije, popolnoma izmišljene in brez vsake podlage. Z ozirom na razorožitev Bolgarske so glasovi, ki jo hočejo označiti kot sotrudmeo kake tuje države ali ftu&ije, ne morejo smatrati za resne. Bolgarska poljedelska vlada je vedno zvesta politiki sporazuma in dobrih odnoSa-jev s sosednimi državmi ter smatra za potrebno še enkrat povdariti, da ni v zvezi z nobeno t..jo državo, najmanj pa v vprašanju kake vojne akcije, ter da bo vedno vodila samo mirovno politiko. Za ohranitev evropskega miru, Dunaj, 27. jan. (Izv.) Ugleden člau dunajskega diplomatskega zbora je Izjavil, da je francoski nastop v ruhrskem ozemlju reš;l evrop. mir. Nemška vlada, ki ni daleč od nacionalnega boljševizma, ne izpolnjuje ne samo mirovne pogodbe, temveč kuje z boliševiško Rusijo tudi načrte proti Versailles kim pogodbam, ki so očividno vojni načrti. V ta namen potrebujeta Nemčija in sovjetska Rusija premog, železo in vse ruhr-sko industrijo. Ako sta Francija in Belgijav mobilizirali radi grozeče vojne nevarnosti*, in zato, da iztrgata Nemčiji iz rok rubrsko ^ ozemlje, sta s tem rešili ce.lo Evropo nove vojne. Carinska črta Essen, 27. jan. (Izv.) — Carinska črta okoli ruhrskega ozemlja oziroma ločitev od ostale nemške države bo izvedena bržkone danes o polnoči. Uradniki in delavci so bili deloma poslani demov, deloma pa je delo ustavljeno radi poseganja francoskih oblasti v notranje obratovanje. Na progi Diisseldorf—Oberhausen se vrše transporti čet le s težavo, ker nemški železniški delavci nočejo vršiti službo v kretniških sta-nicah, francoski železničarji pa ne poznajo nemških naprav. Carinska črta Je na jugu že vpostavljena. Po dnevu se pomikajo neprestano množice vojaštva s tanki in topovi na meje ruhrskega ozemlja. UGOTOVITEV REPARACIJSKE KOMISIJE. Pariz. 27. jan. (Izv.) Uradno se poro-ča, da je reparacijska komisija »prejela nastopne sklepe: 1. Nemška vlada je s svojo izjavo od 13. t m. razveljavila svojo prošnjo ud 14. novembra 1922 za moratorij. Nepotrebno bi bilo sklepati o prošnji Nemčije, ki je radi njenega postopanja postala nična. Radi tega je določba od 5. maja 1921 v veljavi «d 1. januarja 1923. 2. Ugotavlja se splošna zapadlost л nnčije glede obveznosti napram Franciji in Belgiji ter se to sporoči prizadetim državam. Komisija je sporazumno sestavila pismo, » katerim so nemška vlada obvešča o teh sklepih. POINCAREJEV ODGOVOR NA NEMŠKI PROTEST. Berlin, 27. jan. (Izv.) Na nemško protestno noto od 24. L m. radi aretacije uradnikov v rubrskem ozemlju je odgovoril ministrski predsednik Poincare 26. t m., da so francoski ukrepi poslediea kršitve miru. ki jo je nemška vlada podpirala, ko je prepovedala svojim uradnikom Izvrševati pogodbo. Poincare je pristavil, da odgovarja s tem pismom v naprej vsem nadaljnjim poročilom, ki bi jih v tej zadevi prejel od nemškega poslanika. SAMOZAVEST NEMŠKEGA URADNIŠTVA Berlin, 27. jan. (Izv.) Policijski načelnik in podžupan v Diisseldoriu sta bila aretirana, kakor tudi večje število višjih in ližjib carinskih uradnikov. Policijski načelnik v Essenu je izjavil francoskemu mestnemu poveljniku na njegovo zahtevo, naj se policijski uradniki umaknejo za francoske straže, kadar bi ne mogli več zadrževati pri demonstracijah množice, da ne bodo nemški policaji nikdar nudili francoskim četam prostega polja za streljanje na njihove ro.'ake. NEMŠKO POROČILO. Brrlin. 27. jan. (Izv.) Listi poročajo, da je razburjenje prebivalstva v starem zasedenem ozemlju in v ruhrskem ozemlju narastlo radi postopanja Francozov in Belgijcev do vrhunca. V Diisseldorfu so belgijsko čete nastopile proti nemškillla uradnikom z golim orožjem, ker so demonstrirali proti aretaciji predpostavljenih. V Trieru so bile po proglasitvi obsednega stanja ranjene številne osebe, med njimi tudi ženske in otroci. Promet počiva skoro popolnoma. Pošto in železnice so Frarcozi zapustili, ker so uradniki zapustili službo in so se Francozi nato zaman prizadevali, odpo-slati razne vlake z lastnim osobjem. Nad Koblenzom Je proglašeno obsedno stanje radi demonstracij, ko so se vozili skozi mesto obsojeni ruhrski industrije!. Essen, 27. jan. (Izv.) Osebni promet na železnicah v ruhrskern ozemlju je vsled vmešavanja zasedbenih oblisti popolnoma desorganiziran. Večina vlakov snloh ne vozi. Stavka železničarjev se je dînes razširila tudi na levi breg Rena. Francoski železničarji poskušajo prevzati obratovanje v svoje svrhe. Vlaki s četami vozijo zelo počasi. A MEHIKANCI. Koblenz, 27. jan. (Izv.) Opoldne so Amerikanci izročili poveljniško oblast v Koblenzu Francozom. Rusija mobilizira. Varšava, 27. jan. (Izv.) ^Dzienik Gdan-ккк poroča, da je sovjetska Rusija mobilizirala pet letnikov, da pomaga Nemčiji v slučaju vojne s Francijo. Moskovski ofici-elni krogi pričakujejo, da bo Nemčija došla do' spoznanja, da je njena rešitev samo v ožji zvezi z Rusijo. POMOČ AVSTRIJI. Pariz, 27. jan. (Izv.) Ob desetih dopoldne se je prvič sestal pod predsedstvom prof. Pantaleona v ženevskem protokolu predvideni kontrolni komite jamstvenih vlasti. Seje se udeležuje tudi generalni komisar Zimmermanu, ki bo poročal o poteku avstrijske sanacijsko akcije. r>r Seipel fn dr. Griinberger sta takoj po prihodu v Pariz stopila v stik г raznimi vodilnimi osebami (1ri:vha narodov. SEIPEL PRI MILLERANDU. Paris, 27. jan. (Izv.) Avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla in zunanjega ministra dr. Grûnbergerja jc v spremstvu avstrijskega pariškega poslanika Eichoffa sprejel danes dopoldne predsednik posla-niške konference C-^bon, zvečer pa predsednik republike Millerand. TO* F A AVSTRIJSKE VLADE PROTI DUNAJSKEMU ZUPANU. Dunaj, 27. jan. (Izv.) Avstrijska zvezna vlada je pri ustavnem sodnem dvoru vložila tožbo proti dunajskemu županu Reu-maimu, ki ni hotel izvrševati navodil glede prepovedi dunajskega krematorija. i/Aï if^NSTRACi JE B FZPOSELNin NA DUNAJU. Dunaj, 27. jan. (Izv). Socialdemokratsko delavstvo jo priredilo danes popoldne v zvezi s komunisti velik protestni sprevod po Ringu proti brezposelnosti in za delavske zahteve. Sprevoda se je udeležilo 300 tisoč oseb. Vse trgovine eo bile zadrte. Policija ni imela povoda za posredovanje, ker se jo demonstracija vršila popolnoma mirno. DR. ŠVEHLA OZDRAVEL. Pra»a, 27. jan. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla je svojo bolezen srečno prestal. Na nasvet zdravnikov še ne bo izvr- I seval vladnih poslov ter bo odpotoval na oddih na Jadransko morje. z. )rav-i''r;-::o в^лгтјв dr. rašina RESNO. Praga, 27. jan. (Izv.) Zdravstveno stanje fin. ministra dr. Rašina je postalo resna ker so je vnetju pl juč pridružilo tudi vnetje trebušne mrene. Bolnik trpi velike bole čire. r.A"vJNSKl KRALJ 0»7'?E VARŠAVO. Varšava, 27. jan. (Izv.) Listi poročajo, da bo romunski kralj potoval v Varšavo šele i vvicca marca. V pesetu ror.unskega kralja vidi poljsko časopisje dokaz za dobre odnošaje med obema državama. FRANCOSKI PRORAČUN SPREJET. Pariz. 27. Jan. (Izv.) Zbornica je vče-raj sprejela cel-tu i državni proračun s 480 glasovi proti 81. TURŠKI DELEGAT V LAjUSANNI ODPOKLICAN. London, 27. jan. (Izv.) Listi poročajo iz Carigrada, da je angorska vlada sklenila odpoklleati radi dogodkov v Lausanni delegata Ferid beja. TURŠKI NAPAD NA ANGLEŽE. London, 27. jan. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada, da je neki Turek streljal z revolverjem na dva angleška častnika, od katerih je eden mrtev. Napadalec je pobegnil. Turške oblasti so se pri generalu Haringtonu opravičile. 50 IRSKUI VSTAŠEV USMRCENIH. Dublin, 27. jan. (Izv.) Včeraj so v Wa-terfordu ustrelili 5 irskih vstašev. Celotno število usmrčenih znaša 50 oseb. Г 4- Bivši ieldvebel kot iilozof. Občutljiva stara dama »Slovenski Narod?: se je izvolila egerčiti nad odgovorom, ki smo ga dali nekemu g-snedu Tkalcu, kateri jo v uvodnem članku »Slovenskega Naroda« polemiziral proti vseučiliščnemu profesorju dr. Kušeju v taistem ^Slovenskem Narodu«. Naš odgovor na trditve tega Tkalca, ki je iz podntkov statističnega oddelka zagrebško policije dokazoval, da katoliška cerkev ne vrši svoje moralne naloge, je bil popolnoma stvaren, kakor se lahko vsak prepriča. Ce smo se pa pri tem nekoliko poncrčevali iz »Slovenskega Naroda«, ki vsak dan samega sebe pobija, nam ne smo preveč zameriti. Človek bi moral biti iz kamna, ako ne bi fenomenalna izpremen-I ljivcst »Slovenskega Naroda,«: ki v teku j enega tedna šestkrat menja svojo poli-I tičoo m kulturno srajco, zbudila v njem ironičnih čustev. Kar pa se tega Tkalca tiče. ki ga »Narod« stavlja kot »filozofa« v eno vrsto z dr, Kusejem, smo izvedeli, da js ta »filozof« bivši feldvebel in zdaj piše v neki vojaški »ksneelarijk, če se izrazimo v jugoslovanskem službenem jeziku. Na rodu« j2 na toki pridob:tvi iskreno čestitati, ker bo zdoj filezofični resor nri njem zaseden po prvovrstni kapaciteti. + Za avtonomijo Južne Srbije. V bel-grajskih «Novostih« piše zemljoradniški poslanec g. Jovanović o Protićovem nastopu med drugim: »Stojan Protič ima doslej lepo uspehe v Vojvodini in v Južni Srbiji. Njegovi agitatorji nastopajo odkrito s parolo: Avtonomija za -Južno Srbijo!« -f Jeza radikalcev nad Bunjevri. Radikalci so si mnogo prizadevali, da bi pridobili Bunjevce, da se z veže jo z radikalci pri volitvah v Vojvodini. V svet so spuSčali vesti, kakor da se jim je posrečilo Bunjevce v tem oziru razcepiti, kar so bile seveda gole izrvirjotine. Ko se je radikalski manever med Bunjevci popolnoma ponesrečil, je začela oficielna Pašičeva ;;Samoupravam b'juvati ogenj ' ■ žveplo nad Bunjevce, zlasti na bunjevske duhovnike. + Cievari ' o Protiiovi akciji. Znani Cicvarić ugiblje, da bo Protič nedvomno postal šef današnjo revizionist.ične opo zicije. kateri pripada znaten del naših političnih strank. -f Preiskava proti Xvoraču. Minister za socialno politiko dr. Perić je dal pregledati račune bolniških blagajn v svrho, cla se ugolove morebitne zlorabo na račun delavskih grošev. Trdijo, da so bolniške blagajne izplačevale stroške za avtomobilske vožnje L t. d. raznih inšpektorjev, direktorjev in drugih uradnikov, ki. jib je nastavil g. Korač. Minister Perič. je poveril vodstvo preiskave p. Vasi .Knt ževiču, bivšemu socialističnemu poslancu, ki pa je pozneje iz socialdemokratske stranke izstopil. — Tako poročajo hrvatski listi. Še bolje bi pa bilo, Če bi g. minister Peric ukazal preiskavo, zakaj se mora slovenski delavski denar scejat' ravno v Zagreb oziroma v Belgrad. KANDIDATNE LISTE BPS ZA DALMA CIJO. Zagreb, 27. jan. (Izv.) I>ne 24. t. m. se je vršila v Splitu seja pokrajinskega vodstva hrvatske ljudske stranke za Dalmacijo, na kateri so bili predlagani naslednji kandidati: za splitsko volivno okrožje dr. Ante Dulibič, za šibeniško volivno okrožje Stje-pan Borić, za sinjski volivni okraj dr. Janko Simrak, za timoški volivni okraj Stanko Ba-nić, za Split prof. Juras, za Dubrovnik Pero Klaić, za Šibenik in Drniš dr. Ante Dulibič, za Benkovac prof. Juras, za Brač zdravnik dr. Baturić, za Kotor dr. Ciko, za Makarsko don Jerko Vodanovič, Med dalmatinskimi Prvi Zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 6 Augleiki spiesJ H. O. Wnll*. — Poslovenil —e—. (Dat je). »Pa si privoščite novo navado! Namesto tiste, ki sem vam jo uničili Vaaj za toliko časa, dokler se ne pogodiva za hišico. — Pravite, da vam je sprehod potreben in da potoma razmišljate o svoji iznajdbi. To ste dosedaj vedno storili. Žal, jaz sem kriv, da ne morete več zbrano misliti. Molil sem vas. — Pa zakaj bi ne prišli k nvni in mi ne pripovedovali o svojem delil? Me uporabljali kot steno, ki vanjo mečetc svoje misli iu jih zopet ulovite, ko se odbijajo od mene —? Gotovo da nisem dovolj izobražen in ne vem, kako bi vam pomagal ter ujeklenil vaše misli in načrte —? Umolknil sem. Zamislil se je. Videti je bilo, da mu predlog ugaja. »Pa bojim se, m'm — da vas bom dolgočasil — l« je dejal. »Mislite, da sem preneumen za —?« »O ne —! Ampak, veste, same suhoparne, tehnične stvari--.« »Vsekakor! Strašno sem se zanimal zanje že danes!« »Sevada, takile obiski bi mi bili dobrodošla pomoči Nobena stvar ue razbtetri misli bolj ko podroben r.ugovor —. Do da nos —.< >Moj dragi gospod, prosim, nikar ne pret'ravajte !« ïAmpak — bodete res tudi imeli časa . zame —?« »M ga boljšega počitka ko raznoličnost v delu I« sem dejal z globokim prepričanjem. Zadeva je bila rešena. — Pri vratih se je še enkrat obrnil. o bilo nastanjene vse pozornosti vrerlrio reči, električni stroji «o stali v kleteh in v vi. sem videl gazometei. Z zauv" o, :m;over > fiorečnostjo človeka. ki je že predolgo živel zmotno, mi je vse tu ljukuzovai. Njegova dosedanja osam- ljenost je prekipevala v pretirani zaupljivosti in jaz sem imel srečo, da sem bil prvi. ki mi je zaupal svoje skrivnosti. Njegovi trije pomočniki so bili vsega spoštovanja vredni možje tiste vrste, ki jili navadno imenujemo dninarje. Zvesti so bili, četudi ne preveč brihlni, krepki, vljudni in ubogljivi. Pivi, Spargus, je bil izučen mornar, opravljal je kuhinjska dela in vse kar spada v kovinarsko obrt. Drugi, Gibbs, je bil mizar, tretji pa izšolan vrtnar in Kavorjev glavni pomočnik. Ti trije so zgolj izvrševali, kar jim je naročil Kavor. Duševno delo je opravljal on eam. O tem so njegovi pomočniki še manj razumeli ko Jaz. hi kaj je bil predmet Kavorjevih učenih raziskovanj? Tu se žal začnejo težave--. Nisem učen človek in če bi v visokih, učenih Kavorjevih terarih razlagal, kaj jo hotel najti s svojimi ровктш, se bojim, d i' bi me moji bravei no razumeli. Niti jaz bi samega sobe ne razumel. Najbolje je torej, če pripovedujem s svojimi lastnimi dosv-čimi besedami, kaj sem videl v delavnN svojega novega prijatelja in kako sem rivn rr —-ol. Da na kratko povem, Kavor je h': R svojimi poskusi najti snov, ki hi bila ne 1 ■ !!)". a za vsak;'" -rivlnčnost (Dalje.) Stev. 22. volivci je razpoloženje za hrvatsko ljudsko stranko jako ugodne. v Volivno gibanje HPS v Dalmaciji ee zelo uspešno razv ija. Te dni je bil okrajni sestanek v Šibeniku, ki je bil zelo dobro obiskan. Po severni Dalmaciji, na Rabu, Pagu in po trogirskih zagorskih selih sta imela dobro uspele shode poslanca dr. Šimrak in Barić. v Sestanek zaupnikov Hrvatske pučke stranke za Hercegovino, ki se je vršil v nedeljo v Mostarju, je bil zelo dobro obiskan. Za nosilca liste je bil soglasno izvoljen dr. Ira Dominik Mandič, organizator pridelovalcev tobaka v Posledica volivnega dogovora med /adikalci in Nemci ter Mažari. V Novem Sadu je nanovo vpisanih 15.000 Nemcev in Mažarov-volivcev, v Somboru pa 40.000. Svetosavska slavnost na ljubljanski univerzi. V soboto 27. januarja se je vršila na univerzi slovesna podelitev častnih nagrad iz ustanove Nj. V. kralja. Slavnosti so se udeležili razni predstavniki oblastev, tako kot zastopnik kr. pokr. namestnika ministra Hribarja dvorni svetnik Kremenšek, presv. g. knezoškof dr. A. B. Jeglič, veliki župan dr. Baltič, načelnik oddelka za pro-sveto dr. Skaberne, predsednik višjega sodišča dr. Babnik, načelnik oddelka za pra-vosodstvo dr. M. Škerlj, načelnik oddelka za obrt in trgovino dr. Marn, predsednik obrtne zbornice Knez, predsednik odvetniške zbornice in komisije za državne pravne izpite na univerzi dr. D. Majaron; zastopniki tujih držav: gen. konzul češkoslovaške republike dr. Otakar Beneš, francoski konzul Paul Joseph Flach, avstrijski generalni konzul dr. Kohlruss in dr. Slavnost je otvoril rektor dr. A. Uše-ničnik z govorom o pomenu svetosavske ustanove. Govor g. rektorja objavljamo na uvodnem mestu. Po govoru je rektor prečital poglavitne odstavke iz pravil. Vsakoletne nagrade znašajo 4000 Din, ki se porazdele med fakultete, na vsako po 800 Din. Tekma se razpiše koncem februarja. Vsaka fakulteta razpiše navadno po 4 nagrade à 200 Din. Rok za naloge je do 15. novembra. Potem strokovni profesorji razprave ocenijo. Na dan sv. Save rektor objavi izid tekme, razprave, ki so jim fakultetni sveti prisodib nagrade, gesla, ki so bile razprave z njimi označene, in imena tako odlikovanih akademikov. Ta imena se objavijo tudi na črni deski. Odlikovanje ee zabeleži tudi v diplomo, ozir. izpričevalo. Ko Je rektor še pozval akademsko omladino, da bi sledila njih zgledu, se je obrnil na zbrano odlično občinstvo in dejal: Častna dolžnost mi je še, da se vam vsem, predstavnikom oblastev in prijateljem naše univerze iskreno zahvalim, da ete počastili našo univerzo ob tej skromni slovesnosti s svojo navzočnostjo iu dali tako nam profesorjem in našemu dijaštvu nove pobude in moralnne podpore. Zakaj ne morem zakrivati, da preživlja naša univerza težke dni, ko se že štiri mesece ta-korekoč od dne do dne bori za svojo eksistenco in ko naša akademska omladina živi od dne do dne v negotovosti, ali ho mogla Se nadaljevati na naši univerzi svoje Študije. Zato je tudi ta naša slavnost skromna, ker so naša srca žalostna, ko je svetosavska slavnost na univerzi v kraljevem Belgradu polna svečanosti in kraljevskega sijaja. Naj smem ob tej priliki prositi tudi našo javnost, da bi se bolj zavzela za našo univerzo. AH ni naša univerza skupna narodna last, ki naj ho vzvišena nad vse stranke in strankarske boje? Kako lep je spomin na tiste čase, ko se je slovenski narod brezupno, a složno boril za svojo univerzo J Naj spomnim, kako je sedanji kr. namestnik g. minister Hribar kot župan stolnega mesta Ljubljana ves živel za univerzo, kako je po njogovi iniciativi ljubljansko mesto določilo 1 milijon kron za j^radbo bodoče univerze in kako je podani vso svojo bogato slovansko knjižnico. Naj spomnim še dveh mož, ki jih zrem hi v vaši sredi, presv. g. škofa dr. Jegliča in predsednika odvetniške zbornioe ter komisije za državne pravne izpite dr. D. Maja-rona. Ta dva je — letos bo prav 25 let — tedanji deželni zbor odposlal na cesarski Dunaj, da bi tam tolmačila želje in zahteve slovenskega naroda glede univerze. Čakala sta pred cesarskim Dunajem, a čakala eta zaman — ponižana sinova ponižanega naroda — ker cesarski Dunaj ju ni sprejel. A že to dejstvo samo je dalo ideji naše univerze novih moči, zakaj ožarjena z inu-čeniško gloriolo je bila vsem Ie tem dražja in milša. Trdna vera je prevzela vse, da bo vendarle prišel dan, ko se bo ta narodna želja uresničila. Ta dan je prišel, a šele po prevratu. In zopet je bil, ko je zasijala možnost, da se bo ta misel končno vendarle uresničila, poleg tedanjega poverjenika dr. K. Verstovška, dr. Majaron, ki se je s čudovito mladeniško ognjevitostjo vrgel na delo za uresničenje zlatih sanj svoje SLOVENEC, dne 28. januarja 1928. Stran 8. mladosti. Kot predsednik vseučiliške ko- • misije je žrtvoval ves čas in vse moči temu idealu. Ko se je zdelo, da je misel dozorela, je pohitel v Belgrad, da je odstranil zadnje ovire in v zvezi s poslanci pospešil zakon o ustanovitvi univerze. Naj bi zgledi teh in drugih mož vzbudili tudi v mlajšem rodu več ljubezni do univerze 1 Seveda resničnost ni nikdar tako lepa in tako svetla, kakor je bila slika, ki smo jo nosili v svoji duši. Tako je tudi z našo univerzo. Toda resno voljo imamo mi profesorji in resno voljo ima vsa akademska omladina, da hočemo dvigniti univerzo do tiste višine, ki je v naših razmerah nuv goča — če ji bodeta le tudi država in narod dajala, česar ji je treba za obstoj in razvoj! Ko se torej častiti gospodi zahvaljujem za prisotnost in jo prosim še nadaljnje naklonjenosti, se ob sklepu vračam zopet k njemu, čigar mogočno pokroviteljstvo je tudi za našo univerzo najboljše jamstvo lepše bodočnosti. Zato kličem: Njegovemu Veličanstvu našemu kralju Slava! zaupnikov SLS \\ SLS« ki bo v smislu poslovnika stranke določil kandidate za prihodnje skupščinske volitve, se bo vršil v ponedeljek, dne 5. februarja ob pol 11. uri dopoldne v Lubljani v veliki dvorani hotela Union s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika SLS dr. A. Korošca. 2. Zahteve slovenskega ljudstva: govori poslanec Sušnik. 3. Določitev kandidatov za vse volivne okraje Slovenije. 4. Slučajnosti. Vabimo Vas, da se zbora zaupnikov zanesljivo udeležite. Ljubljana, 26. januarja 1923. Za načelstvo SLS: Dr. Korošec s. r., t. č. načelnik. Dr. Knlovec s. r., t. č. tajnik. Opomba. Tajništvo SLS je pričelo razpošiljati vsem zaupnikom SLS vabila na zbor zaupnikov. Kdor izmed gg. zaupnikov ne bi do srede 31. L m. vabila prejel, naj nam nemudoma sporoči, da po-greško pravočasno popravimo. Gg. zaupnike opozarjamo, da bo vabilo služilo za legitimacijo. Zato naj vsi zaupniki prineso vabila seboj. Tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. — Shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico bo 31. t. m. ob desetih dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani, Ko-menskega ulica 10. Na dnevnem redu so volivne priprave in kandidaturo. Vsak zaupnik prejme pismeno vabilo. Če bi ga kateri ne prejel, naj se oglasi isti dan pred zborom v tajništvu SLS, kjer se mu bo vabilo izgotovilo. Vsi zaupniki naj se točno udeleže. — Za logaški politični okraj se vrši zbov zaupnikov SLS v sredo, dne 31. januarja ob desetih dopoldne v posojilnifini hiši v Cerknici. Kdor izmed izvoljenih zaupnikov ne bi dobil povabila, naj se pred zborom javi pri tajniku KZ g. L>emšarju. Zbor je velevažen, zato vsi zaupniki točno! — Kranj. Shod zaupnikov SLS za Kranjski politični okraj se vrši v društvenem domu v Kranju dne 4. februarja ob 9. dopoldne. Vse zaupnike iz celotnega političnega okraja pozivamo, da se shoda udeleže. Poročal bo poslanec Brodar in tajnik SLS. Dnevni red: priprave za volitve. — Radovljica. Na Svečnico, dne 2. februarja ob treh popoldne (ne 5. februarja, kakor je bilo včeraj pomotoma poročano), se vrši sestanek vseh naših zaupnikov Radovljiškega okraja. Vsi izvoljeni zaupniki bodo prejeli vabila, če ga kateri ne bi dobil, naj nam pravočasno javi. Sestanek bo silne važnosti, da naredimo načrt za organizacijo volivnih priprav v okraju. Zato naj vsak zaupnik smatra udeležbo za dolžnost. UE k Koroške šole. Za šolstvo na Koroškem je za tekočo leto proračunanih 35 mi-Ijard. K temu bodo morali veliko prispevati tudi Slovenci, toda nimajo niti ene slovenske šole in niti enega slovenskega učitelja. Kar je utrakvističnih šol so prav take zloglasne nonemčevalnice kakor so bile v stari Avstriji in so samo po imenu utra-kvistične. k Delo poslanca Poljan ca. Posl. Po-Ijp.nec nedeljo za nedeljo prireja shode po slovenskih krajih in vaseh. 14. t m. je imel shnd v Svečah v Rcžu, rojstnem kraju Andreja Ein3piolerjx Ljudstvo — možje in žene — se je shoda polnoštveilno udeležilo in izreklo svojima poslancema soglasno zaupnioo. k »Bauernechreck— Tako imenuje •Kor-ški Slovenec« k roški deželni zbor, ki je za tek. leto zviša! zemljiški davek za 96krat. Razen tega bosta prisilno posjjiio in novi gospodarski program za sanacijo Avstrije Izpraznila kmetske hleve in gozde. O plebiscitu so pa obetali Slovencem, da sploh odpravijo vse davke. AH kolnejo sedaj tisti, ki so se dali premotiti, da so glasovali za Avstrijo. k Smrtna kosa. V Homcu pri Grebi-nju je umrl ugledni poeestnik in umni čebelar Jurij Meaner, prijatelj cerkve in zvest Slovenec. — V Breznju pri Grebinju je umrl posestnik Simon Kuster, vzoren mož in zvest sin svojega naroda. Po plebiscitu so mu Nemci zažgali hišo in gospodarska poslopja. Žalost nad toliko nesrečo in napor pri zgradbi novega doma je moža spravila v prezgodnji grob. Svetila obema večna luči Volitve v Pokojninski zavod za nameščence. Ugotovitve. Na neosoovana podtikanja, s katteriml skušajo gotove osebe v >Jutxu< in »Organizatorju« begati zasebne nameščence proti listi »Združeni zasebni nameščenci«, da bi jih »vabili na svojo listo, ugotavljamo naslednja dejstva: 1. DotiČne osebe eo eksponenti gotove politične stranke in stoje v službi tej stranki latine banke. Kot Člani sosveta Pokojninskega zavoda so te osebe že v dosedanji poslovni dobi jasno kazale stremljenje, da bi ee naj imetje Pokojninskega zavoda nalagalo edino le v njihovi banki. Da tega niso mogli izvesti, je bila zasluga opozicije v upravi Pokojninskega zavoda. 2. Da bi ta svoj namen sčasoma sigurno dosegli, so temu primerno sestavili statut Pokoj, zavoda. Po tem statutu, katerega je odobril tedanji minister za socijalno politiko g. dr. Žerjav, ee priznava predaedniku Pokojninskega zavoda pravica, da more sklepe upravnega odbora, neielstva, občnega zbora in komisij svojevoljno razveljaviti in ima tudi pravico odločevanja o nalaganju Imovine. Predsednika ne volijo delegatu, marveč naj bi ga imenoval minister ta socijalno poliliko (mišljen dr. Žerjavi) 8. Da bi 6e pridobile v upravo Pokojninskega zavoda že s prvimi volitvami po večini osebe, katere bi služile označenemu namenu, so eksponenti stranke ln njene banke kot člani sosveta Pokojninskega zavoda že meseca septembra 1022 začeli s tajnim nabiranjem delegatov med nameščenci. Vse to postopanje dotičnih oseb izpričuje, da njih kandidana lista pod naslovom »nadetraukar-ska« v resnici ni nadetrankarska, marveč je lista ene rame politične stranke. 4- To dejstvo potrjuje tudi sestava njihove liste. Iz »Uradnega lista< št- 7 z dne 19- januarja 1923 je razvidno, da imate Slavonska in Slovenska banka v Ljubljani, ki sta združeui pod oblastjo Prsprotnika, skupaj 15 svojih uslužbencev kot kandidatov. Ravno tako Ima >Jutro« 5 svojih uslužbencev na kandidatni listi. Praprohiik in Zd nadzorstvom ogrske vlade. Dasi je slab, da še ne more vstati niti sedeb' v postelji, vendar se mu zdravje vrača, tako da upa priti v začetku februarja do Belgrada, kier bo končnoveljavno zamenjan za nekega ogrskega detektiva. Naj bi še vlada skrbela, da pride hidi Štefan Krčmar iz Murske Sobote kmalu iz budimpeštanske ječe! Ze župnikom Jož. Kleklom ml., ki je tudi trpel po nedolžnem eno leto v ogrskih ječah, ie to tretja prekmurska žrtev ogrske barbarske krutosti. — Polhovgradec. Na dan sv. Pavla smo pokopali v Dvoru Blaža Trobca, Gu-glovega očeta z Loga. Pokojnik je dosegel visoko starost 77 let. Zadnja leta je bil prikovan na posteljo, pa je prenašal svojo bolezen z zgledno potrpežljivostjo in udanost-jo v voljo božjo. Vse življenje je nad vse ljubil petje — bil je več let organist — pel je še prav do zadnjega, da je le imel pevca poleg sebe. Med dolgo boleznijo je doživel mnogo težkih, pa tudi radostnih ur. Pred dvema letoma je obhajal zlato poroko s svojo blago ženo Marjano, ki sedaj joka za njim, pred poldrugim letom sta ga obiskala dva sina, Ivan in Jože, ameriška župnika. Takrat mu je mlajši maševal v domači hiši, da je mogel biti vsaj enkrat pri sinovi maši. S slabotnim glasom je rajni oče zopet in zopet zapel: »Novi roašnik, bod' pozdravljen !« Pred dobrim letom mu je umrl v Ameriki brat, znani slovenski škof Jakob Trobec. Tako jo dobri mož sprejemal različne darove iz roke božje previdnosti, za vse je bil Bogu hvaležen. — Pogreb je bil zelo slovesen. Opravilo je izvršil ob asistenci domačih gospodov njegov sorodnik, ki se je z lepim govorom poslovil od njega. Med ostalimi sorodniki žalujeta za njim dva sina v domovini, štirje sinovi in štiri hčere pa v Ameriki. Naj počiva v mini! — Uradniško vprašanje. Predsedstvo pokrajinske uprave nam poroča: Po brzojavnem obvestilu, ki ga je prejelo predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo iz Belgrade, bodo po naročilu ministrstva financ predloženi prihodnji teden finančnemu odboru predlogi: 1. da se izenačijo draginjske doklade, 2. da se izenači stanarina, 3. da se poviša maksimum za dodatke najnižjim uslužbencem, 4. da se zboljša položaj vpo kojencev. — Zveza Slovenije z morjem. Da se ' pride temu ra Slovenijo prevažnemu vprašanju bliže in da se končno tudi ugodno reši in izpelje, so se posvetovali pod pred- j sedstvom g. dvornega svetnika Frana Šuk-Ijeja dne 23. t. m. upravni sveti Dolenjskih železnic, lok. žel. Ljubljana—Vrhnika in Kranj—Tržič. Po strogo objektivnem in tehniško strokovnem poročilu gradbenega direktorja g. ing. Antona Klinarja o obeh v poštev prihajajočih varijantah, se je vnela vsestransko stvarna debata, katere so se udeležili gg. dr. Kari Triller, ing. Milan Šuklje, ing. Kari Polak, dvorni svetnik Fr. Šuklje in referent g. ing. Anton Klinar. Soglasno je bila sklenjena sledeča resolucija: Upravni sveti Dolenjskih železnic, lok. žel. Ljubljana—Vrhnika in Kranj—Tržič, so na skupnem posvetovanju o železniški zvezi Slovenija z morjem dne 23. januarja 1923 po referatu gradbenega direktorja g. ing. A. Klinarja in po intenzivni stvarni razpravi soglasno sklenili: a) Državna vlada se na- Stran 4. SLOVENEC, dne 28. januarja 1023. proša in poživlja, da pred končno rešitvijo vprašanja železniške zveze Sloveni je z morjem sklice enketo tehniških in gospodarskih strokovnjakov, raztegne svoje študije tudi na progo Kočevje—Brod Moravice ter njej posveti tisto pozornost, katero zasluži z gospodarskega stališča; b) da se objavi poročilo gradbenega direktorja g. ing. Antona Klinarja v obliki brošure v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. — V Škocjanu pri Mokronogu je umrla 23. t. m. v storcsti 38 let g. Rezka Čudo-van po kratki, zelo mučni bolezni. Blag ji spomin! — Osebne vesti. Višji oficinl Ivan So-telšek je imenovan za pisarniškega ravnatelja pri oddelku ministrstva za trgovino in obrt. Pristav Anton Fortič je premeščen iz oddelka za notranje zadeve na oddelek za socialno politiko. Ing. Alojzij Z u m e r je imenovan za začasnega gospodarskega asistenta pri šumarski upravi v Bohinjski Bistrici. — Jelica pri Ljubljani. Danes ob pol 8. uri zvečer se vrši v društvenem domu orlovska telovadna akademija. Pridite vsi, ki se zavedate pomena orlovske vzgoje in pokažite, da znate ceniti delo idealne mladine. Na svidenje! —- Bog živi! — Slovensko lovsko društvo naznanja svojim članom, da je železniško ministrstvo dovolilo udeležencem, občnega zbora, ki se vrši 2. februarja ob 8. uri pop. v Narodnem domu polovično vožnjo. — Nesreča ali sat—nor. Na: i uti Krškemu во našli na železniški progi di^e 23. januarja popolnoma razmesarjeno truplo ženske, ki jo najbrž sama skočila pod vlak. Doslej že ni~o dognali, kdo je in od'..od. Obleče a jo bila gosposko, stara do 20 let. — Tatvine. Jožefu Pogačniku v Ljubljani nu Gorenjskem je bilo ukradeno obleke v vrednosti 0000 kron in Janezu Selcu pa tudi obleke v vrednosti 2000 kron; Jerneju Cvenklju je pa bila ukradena odeja in dve nuhi, vredni 1200 kron. — Mesar Andrej Zorman v Brneku je bil 23. januarja po kupčijali na Vrhniki. Ko se je vračal domov, je prenočeval v Kranju v gostilni Franca Ma-1-olta, kjer mu je bila iz tujske sobe ukradena denarnica, v kateri ie imel 66.000 kron denarja. — Maksu Janiču v Celju je bila ukradena obleka v vrednosti 8920 K — Katarini Rant v Kloštru pri Gradcu je bilo ukradenega manufakturnega blaga v vrednosti 1500 K. — Ivani Švigelj v Borovnici je bila ukradena mala bagajna, v kateri je bilo zlatnine v vrednosti 50.000 K. — Za stradajoče rojake v Mareiloniji so darovali: Neimenovana gospa, tu: 20 I)in in 1 vrečo obleke; č. g. Fr. Ogrizek, župnik v p. v Vojniku: 10 dinarjev. — Bog plačaj! — Nadaljne darove sprejema »Dobrodelna pisarna« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. — Žrtev novih stanovanjskih določb. V Splitu se jo ustrelil trgovec Paško Markič, oče številne družine, ki bi moral po novih stanovanjskih določbah svoje prostore p-epustiti hišnemu gospodarju. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova ce-sta štev. 1._3322 Stoteri mmm, š Kriza v mariborskem občinskem svetu. V mariborskem občinskem svetu je nastala akutna kriza, ki so jo povzročili socialni demokrati s svojo korupcijo, kakor tudi s tem, da so neprestano osebno žalili občinske svetnike SLS in NSS. SLS je ostro nastopila proti korupciji, ki se je pričela s Kohlbesnovimi provizijami in utihotap-ijenjem povišanja piače županu Grčarju, česar občinski svet ni nikdar sklenil. V torek je bila proračunska seja, na kateri se je sklepalo o zvišanju doklad in novih davkih. Za nove nepopularne davke so glasovali socialni demokrati in demokrati, imeli pa so samo 16 glasov, medtem ko zahteva oočinski red za nove davke najmanj 21 glasov. Že takrat je občinslri svetnik dr. Jerovšek opozoril večino rekoč: >Premalo vas je, imeli morate najmanj 21 glasov.« Socialni demokrati in demokrati pa so glasovali dalje. V sredo pa je župan Gruar vsem občinskim svetnikom naznanil pismeno, da proračun v torkovi seji ni bil sprejet, ker je bilo za proračun 16 glasov namesto 21 in da bo zato v soboto zopet seja občinskega sveta, na kateri naj bi se ponovno glasovalo za nove davke. Snoči ob pol 8. zvečer je bilo zbranih 35 občinskih svetnikov v magislratni dvorani, seja pa se ni otvorila, ker ni bilo od nikoder župana. Večina, obstoječa iz demokratov in socialnih demokratov ni hotela pričeti seje, ker ni imela zase 21 glasov, temveč le 19. Sklicali so v županovo pisarnno občinske svetnike, o katerih so mislili, da bi se dali pregovoriti ali podkupiti, da bi glasovali za proračun, toda ves trud je bil zaman. Socialisti niso mogli ujeti nobenega kalina. Vsi občinski svetniki opozicije so stali trdno in neomajno na stališču, da ko-ruptni večini, ki jo tvorijo JDS in socialni demokrati, ne dovolijo proračuna, ker taka večina ni vredna zaupanja. Proti 8. uri so dobili zastopniki .JDS migljaj, da so pogajanja za proračun ostala brezuspešna. Nato so pograbili svoje suknje in klobuke ter odšli. Za topniki SLS so klicali uljudno za rj mi >Lahko noči« Nato so prišli v dvorano tudi nekateri socialni demokrati, ki so bili pri pogajanjih. Bili so popolnoma pobiti. Njihov vodja Bahun, ki je povzročil to krizo, je bil popolnoma tih in bled. Obe. svetniki SLS so ga spraševali, kaj bo s sejo, Bahun je vstal, vzel klobuk in izginil. Ob 8. je prišel tudi župan Grčar, ki je bil ves v zdaregi. Spregovoril ni niti besede, temveč je nem obstal pri svoji mizi. Zastopniki SLS so mu klicali: »Prepozno ste prišli. Vaši prijatelji iz JDS so bili pol-ncštevilno zbrani, ker pa vas ni bilo, so odšli!« Nato je zahtevala SLS ugotovitve, da je bilo navzočih 35 obč. svetnikov, da je bil obč. svet sklepčen, da pa župana ni bilo. Večina je spoznala, da ni več večina, zato jo je sramotno odkurila. To je bila menda zadnja seja občinskega sveta, župan nima proračuna, nima dohodkov, demokrati in socialisti pa so vajeni globokih in polnih korit. Mariborski obč. svet ni hotel napolniti socialistom in demokratom korit, zato se demokrati in socialisti tudi ne bodo več dolgo zanimali za mariborsko občino. Mariborčanom pa je odleglo, ker so se na ta način znebili nenasitnih pijavk. Zasluga SLS je, da so strmogljavljeni na magistratu vsi mestni korupcijonisti. š Požar v skladišču južne železnice še ni popolnoma pogašen. Ustavljeno je bilo samo začasno brizganje vode, ker se nihče ni upal v bližino skladišča olja. š Obletnica nemške revolucije v Mariboru. Avstrijski Nemci so skušali e tajnimi pozivi in brošurami vprizoriti v Mariboru protestno manifestacijo v spomin na 27. januar 3919, ko je tisočglava nemška množica v Mariboru demonstri rala na mestnem trgu pred antantno komisijo za Avstrijo in je bila policija prisiljena rabiti orožje. Pozivi in brošure ro bile zaplenjene. Samo »Mann^r gesan;,vcrein« je skušal danes slaviti v (iiitzovi dvorani to obletnico, vendar рч je policija prireditev prepovedala radi protesta od strani občinstva. Zato р<ч praznujejo to obletnico avstrijski Nemci v Gradcu in v obmejnih krajih. š Maril orski peki pred sodiščem. Državno pravdništ.vo v Mariboru zasleduje vse mariborske peke, ki so počet-kom meseca neupravičeno podražili cene kruha, dasi se cene moke tedaj niso zvišale. š Najemnine v Celju. Celjski občinski svet je sklenil, da zviša strankam v mestnih hišah najemnino individueluo. Socialno šibkejši sloji bodo plačali šest" :-atno predvojno najemnino, za manjše lokale osemkratno, za velje po sporazumu šc več. .Javni uradi bodo plačevali osemkratno najemnino. Bogatejšim najemnikom se .zviša najemnina individuelno. Od podnajemnikov bodo morali najemniki oddajati gospodarju po 15 % od mebliraue in po 30 % od prazne sobe. š Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici je umrl na operaciji posestnik Franc Rešek iz Ht. Janža na Dravskem polju. Bil je občinski odbornik in cerkveni ključar, povsodi spoštovan in priljubljen. — V Domovi pri Ptuju je umrl poseslnik Matija Zgeč, vrl javen delavec v naših organizacijah in cerkveni ključar. — V Cirknici pri fet. Ilju je umrl gostilničar lil poseslnik Martin Muršec. — V Iločah pri Mariboru je umrla soproga tamkajšnjega župana Ivana Vernik, v Gačniku pri Ja-renini pa gospodinja Marija Dogonik, obe vrli krščanski ženi. — V Studencih pri Mariboru je umrla ga. Eliza Mayer, vpok. učiteljica iu nad učiteljeva soproga š Nesreča pri razkladanju drv. 65 letni delavec Ivan Gornjak je na postaji Sv. Lovrenc razkladal drva. Pri tem se je podrl nanj velik kup drv in ga težko poškodoval. Gornjaka so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Narodno pMščs. DRAMA. Nedelja, 28. januarja: »Liliom«. Ob treh popoldne. Izven. »Vojiček.t Ob osmih zvečer. Izven. Ponedeljek, 29. januarja: »Madame Sans Gene:. Red E. OPERA. Nedelja, 28. januarja: »Nižava«. Izven. Ponedeljek, 29. januarja: Zaprto. Devizni trg. Ljubljana, 27. jan. 192,1. Ko je dr. StojadLnović prevzel rosort finančnega ministra, todaj si jo nadel nalogo, ila stabilizira našo valuto ter da reši po Dušanu PlavSiču vsaj to kar se rešiti da. Toda mesto stabilizacije je sledil težak Ln nepričakovan padec naše valuto, ki je vrgel naš dinar v Curihu od 5.60 v par dneh na 3.60. — Padec je vplival na našo javnost porazno. Toda kar naenkrat se je pričela naša valuta zopet dvigati ln je do.segiu '->čko 5.40. — Toda od te točke je ravnotako hitro padla danes zopet na 4.30 in na zagrebški ter belgrajski borzi so se dvignile vse tujo valute in devize na skoraj isto točko, kot so bile ob najnižjem padcu. Ves naš gospodarski svet zre s skrbjo na to dejstvo. Dr. Stojndiuovič je še daleč od stabilizacije — če nas ne varajo vsi dogodki, kot smo jih zadnje dni doživeli — ln to je v enem oziru hujše, kot rupidua deval-1 vacija Na zagrebški borzi je v današnjem I prostem prometu notiral ček Newyork 118 dinarjev, deviza Italija pa 5.60—5.65 Din ter v istem sorazmerju vsa druga plačilna sredstva, razven Berlina. g Žitni trg. Na novosadski produktu! borzi uotirajo žitu sledeče cene: pšenica 482.50 Din, ječmen 307.50 Din, oves 800 Din, koruza 225—227.50, pšenična moka št. 00 725 dinarjev, št. 0 700 Din, št. 2 675 Din, št. 5 576 Din. g Poljsko-rnska vzajemna trgovina. Po poročilih Ivovske trgovske zbornice je povzročila dra-I ginja na Poljskem ter na drugi strani pomanjkanje plačilnih sredstev na Ruskem, visoka carina in poostrene naredbe pri izdaji koncesij zasebnim trgovcem na Ruskem za inozemsko trgovino popolno stagnacijo v trgovini z Rusko in Ukrajino. Razširjenje prevoza med Poljsko in Ukrajino, t. j. med Podvoločisko in Voločisko ni imelo zaže-ljenih posledic. S poljske strani se razen nekaterih zastopnikov trgovskih firm, vozečih se samo do postaje Voločiske. uihče ne poslužuje vlakov in to samo zaradi pomanjkanja trgovskih pogodb med Poljsko in Rusko. Z ruske strani prihajajo zdaj p:i zdaj zastopniki mestnih sovjetskih oblasti in nakupujejo kaj malega za svoje osebne potrebe. g Situacija češkoslovaške sladkorne industrije. Izvoz sladkorja češkoslovaškega izvora je vse-k°ko povoljen. Avstrija je danes preskrbljena s češkim in avstrijskim ".lndkorjem, sladkor z Jave i ie ч trga potisnjen popolnomn. Kakor poročajo I »N. L.r, ponujsjo češki producentje sladkor pod j gvot'MTio pariteto, sa"io da bi zopet trdno zasid-; rali in izpodrinili ondotro inozemsko konkurenco. Izvr>7, na Angl?sko je živahen, a tudi Francoska in Jugoslavija pokupite večje množine češkega slad-l:orj". Zadnji čas se odp'ra češkemu sladkorju pot tudi v Romunijo in Bolgarsko, kjer se pa še bori z m«idžnrsko konkurerco, ki ima baje pripravljeno za izvoz veliko množino s'adkorja. ItQItZA. Curih, 27. Jon. (Izv.) Berlin 0.02, Newyork 536, London 24.88, Pariz S3.95, Milan 25.65, Praga 15.40, Budimpešla 0.2025, Zagreb 4.30, Bukarešia 2.15, Sofija 3.225, Varšava 0.00175, Dunaj 0.0073, avstrijske krone 0.00735—0.007375. S!užMajalci - ne nasetiite ! Za volitve delegatov v >Pokojninski zavod* v Ljubljani sta od službodajalcev vloženi v 1. (denarni zavodi) in V. (»vsi ostali poklici«) kategoriji po dve kandidatni listi. »Mladini« so postavili v I. kategorijo listo pod irmo »Zveza denarnih zavodov« — na kateri je večina, t. j. sedem kandidatov nastavljenih pri obeh mladinskih bankah v Ljubljani. V V. kategoriji so pod imenom »Združeni poslodavck sestavili listo, ki obstoji iz najiz-j razitejših mladinov in od njih denarno odvisnih j ljudi! Proti tema mladinskima listama so se t>si I ostali slnibodajlci cele Slovenije in Dalmacije brez i izjeme in brez razlike političnih strank zdruiiti ; v enotno gospodarsko fronto in v obeh kategorijah službodajalcev postavili svoji listi pod imenom: -Združeni sluibodajalci«. Voditelji mladinov, njih bivši ministri in njih priganjati so se vrgli v boj za svoji listi in pod raznimi krinkami nagovarjajo volilce-službo-dajalce, da dajo glasovnice za njihove liste ali pa da se vzdrže voiitevl V V. kategoriji so celo izbrali slično firmo liste, da bi se jim njih nakane lažje posrečile! Službodajalci — ne nasedite »mladinom«, ki napenjajo vse sile, da si pribore dostop v Pokojninski zavodi 1. Izpolnite vse glasovnice, ki jih prejmete, pravilno, L j. ne z imenom kakega kandidata ali nosilca liste, ampak z nazivom liste, ki je: »ZDRUŽENI SLUŽBODAJALCIPojte hribi in doline«, ki jo bomo potrebovali i«ozneje v slovesnem tre-notkv. 2. > Pevec < izide v nekaj dneh S tem *otno dovršili II. letnik (1022). Do sv. .'ož»fa pe bo izšla dvojna št o vtika letn'ka 1923 in z bogato v g*, blno. y prilogi »"dl pesmi, ki so Nle nagr4i®re. Odslej bo izhajal »Pevec« vedno v prvem te^nu a——n—i imtiiuj nnwiiwu4w^iin'i n tm vsakega drugega meseca. Goriški pevci so sprejeli »Pevca« tudi za svoje glasilo, odsek jim drage volje prepušča prostora y »Pevcu«. 8 tem se bo pogled naše pevske umetnosti razširil. V novem letniku bomo poročali tudi podrobneje o glasbenem gibanju krog na«. (Češko, Nemško, Italija 1. dr.) Zbori, poročajte za našo kroniko o vsaki prireditvi Cena »Pevcu« a prilogo letno 80 K. Vse dopise za »Pevca« pošiljajte do preklica na naslov: Artistični odsek P. Z■< Ljudski dom, ker je urednik bolan in izven Ljubljane. Turlstlka In sport. Owiika podružnica SPD ae Je razšla po sklepu «"ojega izrednega občnega zbora dne 19. L m. Tem potom se bivši odbor zahvaljuje podružničnim članom in čtan'-cam za njih stanovitnost in dru-iah*"» zavest. Vsi Člani biv?« goriške podružnice n»J ostanejo «vesti Planinskemu društvu. Odslej dobijo Izkaznice kot člani Osrednjega odbora v p|* sarni Slov. plan. društva na trgu Kralja Petra L Izgubila se je 24. t m. zvečer od Vodnikovega trga do sv. Petra ceste listnica s večjo vsoto denarja. Ker denar ni bil izgubiteljeva last, se najditelj iskreno naproša, da proti dobri neradi, vrne denar, ker je izgubitelj težko prizadel. Ne slov pove uprava »Slovenca«. Meteoroiogično poročilo. l-jnbliana 306 m n. m. vit. Imaš solnčne pege, zajedavce, gube, ogrce? Uporablja eter o porto! Ali želiš Imeti lep vrat, obraz in roke? 0 orzlfi Eisa obra no oomadol AH so ti roke m obraz občutljivi v z mi iu vetru? Diorabl a] Eisa iilfe-ra'e milo I Ali želiš imeti кого belo, mehko, (isto in zdravo? Dnorablai Eisa 1Н|Мв!воЛо! Ali tožiš na izpadanju las, prbut in osivelosti? D orabi ai Eisa pomndo za rast las! Ali želiš bujne mebke ln lepe lase? 0;ш!ш Eisa poiilo za rast lasi Ali hoče* biti In ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali ho< e1, da te vesel i tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Felle jeve Eisa izdelke in kmalu bodeS rekel tudi ti kakor vsi TO je ono pravo! Išči v vseh pislovtvcuh samo prave El«a izdelke od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane z omotom in poStni o če nošljei denar naprej ali po povzetju: 2 velika norcelenast i lončka Eisa obiazne pomade 25 Din. 2 vel lika porcelanasta lončka EUa-pomade za rast las 25 Din. 4 velike kose Eisa Mi j'nega mlečnega m 'a Зб Din. RAZLI* O: Lilijno mleko 6 Dio.j brkoraaz 3 D n ; naj fine ši Hego-puder dr. Klugetja v velikih orisonaialti škat Ijab 15 Diu.; najfinejši zobni pra ek „Hega* v patent dozah 10 Din.; puder ta dame v vrečicah 2 Din.; zobni prašek v škatljah 3 Um.; v vrečicah po 2 Din. sachet (dišava) za perilo o Din ; Bao pon za lase 2 Ошц rumeni Io za obraz 12 pismov 12 Din.; naifinej^I nar-Ium< od 15 Din. dalje; cvet /a lase 20 Din.; El a-ka ranovo milo 6 Din. — Za različne piedmete se omot in poštnina računa posebej. Na te cene ae računa še 5 % doplačila. Naročiina pismu nasloviti: Lekarnar EUGSN V. FELLER, STUÛICA DONJA, Elsatrg 13«, Hrvatsko. Ua« opatu-vai a Ha« met* t mm iuf mu-mviiii » C l'«IUr»i>' 'lil.r.noa F O. .N.IMl, it-uma v mm 26. 1. vil h <47-7 - 83 0-7 megla a. vzd. ЊЛ 7 h 746-8 11 0-7 megla sever - 27. 1. 14 b 742 9 3 1 megla aever VABILO k OBČNEMU ZBORU »Produktivne zadruge pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev r. z. z o. s. v Ljubljani, ki se bo vršil 4L februarja 1923 dopoldne v zadružni le-lavnici, Gosposka ulica štev. 4. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1922 in sklepanju o porabi dobička. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. p. vhodom, v bližini gledališča, i »če mlad glasbenik (člen oper. orkestra). V rahvalo р«и<*чје tudi gosli brezplačno. — Ponudb» pod »MIR« na anorčno drn^i Alomn Company, Ljubljana, Kongresni trg X "POZOR TRGOVCI! Prave tržaike BICFVNIKE ravptodaja po stari in znatno nizki ccni tvrdl-a: IVAN N. ADAMIČ, vrvarna v Ljubljani, Sv. Petra c. 31. Telclon 441. Smrekovo čreslo, HRASTOVO SKORJO, AROVICO, ŠČETINE. PARKLJE, MEZDRO. STARE KOVINE kupuje DION. DRUŠTVO ZA PROMET SIROVINA, ZAGREB. 520 Zajamčeno popravljene Lokomobile točno iz ekladiSč Zagreb in Ljubljana Woli-L»r»x vsake velikosti. Stabilne in vozeče lokomobile I omobilni kotli etno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom Braća Fischar ZAGREB Paatoviak 5 Nov FRAK naprodaj Hjterne cltre . «Sle s svilo podšit. — Naslov pove uprav niftvo «Slovenca« pod Stav, 437. naprodaj. - lovcncm Močna, 15 letna DEKLICA . : bi se rada IztdSIla v trgovini kjer bi imela j ОРГбЈШбШ SQStânOVdlCâ dobro ohranjene, in % VIJOLINA - Naslov pove upravništvo pod itev. S25. Naprodaj v Novem mesta enonadstropn* HIŠA Z LOKALOM obstoječa iz treh stanovanj, z "Vrtom, vodovod v hiši, pripravno za vsako trgovino ali obrt. Zamenjam jo tudi za malo ' posestvo s trgovino na deželi, pri farni cerkvi. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod »tev. 459. hrano in stanovanje. — Fonudbo s po-goji na upravništvo lista pod »PRIDNA« Služkinjo pridno, poSteno, katera bi znala vsaj nekoliko kuhati in v splošnem celo gospodinjstvo voditi, sprejmem takoj. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod številko 517. Iščemo laboran za večje шпјапко podjetje. Naslov pove upravnisivo »Slovenca« pod štev. 485. Rudnik Trbovlje Reflekfiramo samo na prvovrstno in popolnoma samostojno moč, z večletno vsestransko prakso v strojnem modeliranju. sprejme v delo mizarja. Iščem HLAPCA pridnega in poltenega, lahko tudi sta-rejša moč. Delo lahko, plača dobra. — Ponudbe spr»|ema upravništvo «'Slovenca« pod Številko 489. Pri večjem podjetja vstopiti v ali zavodu 2ELI službo kot SLUGA, EKSPEDITER ali kaj podobnega, mlad gospod. Na zahtevo vloži kavcijo. — Ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod: «1. iebraar 1933«. 498 Sprejmem UČENKO Krojaški pomočnik v trgovino X mešanim blagom. - Naslov v upravi -Slovenca« pod Stav. 494. Akademik išče InstrukcIJe (čo mogoč« okrog St Petra, v Vodmatu | ali Mostah). — Ponudbe na upi «Slovenca« pod «ODLItNJ; za veliko delo ae арга|ам pri K. PUČNIK, Ljubljana, Sodna uL 3. v »obo s posebnim vhodom. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« podi «SOBA V ŠIŠKI 536«. Re&kj priiika za kolesarje I Og ejle si velik« zalogo ravnokar došlih KOLES (b i c i k 1 o v) rs moške in ženske. »Na boLša angleška znamka.* Ve zamudite ugodnega nakupa, dokler traja zaloga! — KonauienSne ce : emajjllrane • ' - • i ' 'i LUC-ove peči Olnvne mloga, prodaja ln zastopstvo ®a Slovenijo in Ju*ito kraje pri .1 I1! i F. P. VIOIC A KOMP. trgovina stavbnega materljala PreSernova ul. I>)UBL]ABIA S*reSernova ul. UNITED STATES LINES Vam vs*un, ki ste spremljali našega nepozabljc-nega prečastlicga gospoda upokojenega župnika I» m na njegovi zadnji poli, dalje Vam vsem, ki ste ga folažOi v trpljcnjapolni bolezni, ter vsem onim, fe.i ste izrazili svoje sočuvstvovanje, se tem potom naj-îskreneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa izrekamo prevzviše-nemu gospodu knezoškofu dr. Jegliču in preč. gosp. dekanu Lavrenčiču, ki sta truplo umrlega izročila materi zemlji, vsej častiti duhovščini, ki je količkaj pripomogla pogrebu, gosp. nadučitelju Krištofu ter gosp. učitelju Mraku, ki sta s šolsko mladino prisostvovala pogrebu. Marijini družbi v Radomljah za po-klonjeni mu venec ter pevskemu zboru za ginljivo zapeti žaloetinki. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 28. januarja 1923. ob 7. uri pri podružnični cerkvi sv. Marjete v Radomljah. ŽALUJOČI OSTALL Poravnajte naročnino! Tudi Vi se boste prepričali. . Snttner. lastnih Henri Maire sLja&INž KnžansTri prlmrat ljubljanski javlja, da je umrl v Me'llkî dne 27. januiria t. 1. za večnost lepo pripravljen, v 92. letu starosti in v 67. letu mašništva prečastiti gospod Plsgr. fronto biserni mašnik križnškega reda, Njegove Svetosti tajni komornik, prošt. dekan in mestni župnik v p., škofijski in vrhovnega redovnega predstojnika duhovni svetnik. Pokojnikov pogreb se vrši v Metliki v ponedeljek, dne 29. januarja 1923 ob 9. uri dopoldne. Vse duhovne aobrate in mnogoštevilne pokojnikove prijatelje prosimo, da se ga spomnijo pri sv. maši ter v svojih molitvah. R. I. P. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijatrljem iti znancem prežalostno vest, da je naša nepozabna, iskrenoljubljena soproga," nenadomestljiva, predobra in skrbna mati, zlata stara mama, ljuba tašča, gospa lïlar*|a Krmpoiić roi. Krainik dne 26. januarja 1923. ob 20. uri v 51. letu svoje dobe nenadoma, za svojo rodbino prezgodaj, za vedno v Gospodu zaspala. Pogreb zemljskih ostankov premile pokojnice se vrši v pondeljek dne 29. januarja 1923. ob 14. uri iz biâe žalosti Galjevica št 5 (pri Rakovniku, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. januarja 1923. Josip KnapotK, Industrijalec na Vlrn, sopro?. — D». ft*arl — iob'na por. Radlkon - Karracla por. VoMi. — Snjan In Ada otroci. — Dr. GJorata Voaei, advokat v Tistu. — AIj n Ha* non, eodmk, mi«. — Ida »mpoU4 roj. Paatojevié, i>lto rmpol ë roi. Cntani, snahi. val vnuki in oatali sorodniki. Pro«lmo, da opn«t»te vsa soSaljna obiskovanja, kakor tudi darovanja vencev. da je v Vašo korist, eho naročite nnjp ei bogato ilustrirani katalog tvrdke H. SWTTMER (ImelnlhlfenrlMf Ire) V t. a U B I A N 4 «le«. 2 oteden ne odločite хч "a-t:j>. Ta katalog Varrt bo •valoval resnično dobre vre spécial, znamke „IKO" lastne tvornice v Švtci kakor tr.di druge dobre žepne ure, zapestue ore, «vetilne m stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namiz. orodje De'ie ttrstBB Ш i irœen. darila i« vso alataltio ln srebrnim ps tud porabn« predmete, hais. Škarje, riola. bv.tce, las»-s'riine- m br vske >:f.'0;e, ćrze ■j.a t'ibali, ivuIčIcg (n »in ч1 * steUforeucc, ouiinaîalke, de-i arr' ce !:н lie »*орто ln ee o pri tvrdK Kupujemo za takojšnjo alî poznejšo dobavo, posamezne vagone, kakor tudi cele partije. Prevzem in plačilo pri nakladni poslaii. Ponudbe na »CAREOFAG D. D. ZAGREB 1, poštni predal 74«. . l inpiovflnsKfl lvorica in К'Гс za Ш je začela obratovati « Mratlitu prt Kranju ter se priporoča veem c«tttj»httt trg-ovctfttt ta obilna naročila. ( Ivan Preiern, Kranj. Iščemo prvovrstnega korespondenta c-injo) za slovensko, hrvçifsko in nemško korespondenco, popolnoma zmožnega sienografije in sirojepisja. — Naslov pove upravrašlvo ®Slovenca« pod fit- 48i, i dobavlja takoj Josip MilkovK Telefon 11 93. Zagreb Mošinskoga 2. Zaloga klavirjev ^fff in planinov najboljših tovarn Bôsendorfsr, Ehrbar, Czapka, ifp ' Hôlzl, Schvveighofcr, Stingl itd. — Tudi na obroke. Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, HilSerjeva ul. 5 Na mariborski obrtni razstavi 1.1032 odlikovana z zlato kolajno (osnovan« od Joh. DENZEL okoli L 1800) — jo: Livarna zvonov In kovin Иагшог lut - i. A IL DUM RasMtat sestava glasov v«ako veliko»«. Mogočen, leo In «И glad Jamči м ta m«-zikaličoo vjemanje novih tvooov t oataHai atariiai avonovt. Največji v Jagoal. dotedaj vliti (vos ж 2700 kg ra i. cerkev v Konjicah. Maoco prlzBMj. Nliko eeno. Jamatro! I» « »h te ve prorafiun ta «tako паЛ«(М|е pajatnlle brerplaèno. M«* të/ad** v MartPen MHAtrftra alita, * НПI. priprtraml tn tfmi t mnrlml *ufmt 1л»лпТ>л#м h «i drobntrrtd tmUtreikop) ta ktm. rnsUroJtrtnfi kïiin Izdaja konzorcij >Slov«ncae. Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani; lugosiovnnska tiskarna v Ljubljani.