P nsamezne Številke« Navadne Bin —•-75, ob nedeljah Din 1*50. •TABOR- bhaitt vsak dan, rarvea nedelje in prašnikov, ob 18. ori s “•uimom naslcdnjcjra dne ter stane mesečno po pošti D 10'—% za inozemstvo D18’—, dostavljen na dom O 11*50, na izkaznioe D 10‘—\ buerati po dogovoru. irVr^a *° P” opravi /TABORA*. MAUiBOR, Jurčičeva ulica štev.-i Uto: tv. Polšja nrsw Posamezne feteviihe« Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*50. URElDNISTVO m nahaja r Maribora, Jurčičev* ul. it. 4, L nad« »trap; e, Telefon int«rurb Ut. 27 ^ UPRAVA •• nahaj« v Jurčičevi utici fit \ pritličje,- desno. Tel©-it 24. —■ SHS postnooakttvoi w?i»» 5tw*. VL.787. Na naročila brez denarja #* •» * K okopui m — vračajo- Maribor, sobota 17. marca 1923. Številka: 62 ©s**g© @ sss®@@® SIMf ^••ci:;cra Nsjir©sjr— Papež podpira Nemce. Pariz, 16. marca. (Izv.) O organiza- W as h ing tori, 15. marca. (Izv.) Vc-cfji francosko - belgijskih okupacijskih sti, da Zedinjene države na pobudo An-Oblasti v zasedenem ozemlju prinaša glije, naj bi Amerika provzela posredo-sOeuvre« sledeče podatke; Vojaška po- vanje med Francijo in Nemčijo, niso od-sadka šteje 90.000 mož, h katerim je tre- govorile, ne odgovarjajo resnici. Angleš ba še prišteti 10.000 mobiliziranih želez- ka vlada sploh ni stavila v tem pogledu ničarjev. Inženerske komisije so podreje- nikakega predloga. Na drugi strani pa jo ne direktno generalu Degotrtte. Obstoja- jasno, da bi Francija nikdar ne sprejela ta dve civilni komisiji in sicer francoska predlogov, ki prihajajo od tretje strani, pod vodstvom Frentzena in belgijska pod Amerika pazrio zasleduje razvoj dogod-vodstvom Heriecartea. Železniški režim je kov in bo v danem slučaju z vsemi moč-popolnoma pod vojaškim' nadzorstvom, mi podpirala rešitev tega problema, Ole V, vsem’ ozemlju se ustanovi več premo- de tež koč, radi katerih se pritožujejo ra govnih centrov, kjer se bo koncentriral zni importerji, se je izkazalo, da so jih vos premog ki se bo potem izvozil iz za- zakrivili ti sami, ker si niso preskrbeli 'sedenega ozeanlja v Francijo in Belgijo v predpisanih dovoljenj. Francosko vlado smislu hačrtov sklenjenih na bruseljski pri tem1 ne zadene nikaka krivda. Vesti, korifererici. i' '' > da jo ameriška vlada radi tega protesti- K o 1 n, 16. marca. (Izv.) »Kolnische Zei- rala pri francoski vladi, so s strani Nem-tung« poroča, da je papež daroval za cev. tendenciozno izmišljene, prebivalstvo y Poruhrju 500.000 iir. ki ko Be pa razbila. Škrinj‘ica v maribor-X0rn volilnem okrožju jo 3f -Ur' BORZAl Z a: g r e b’, 16. marca;. (Izv.) Pariz 6.20 S CuriK, 16. marca. (Izr.)' Sklepni te- Svica 18^-18.65, toridori 4.67- caji; Pariz 33.90, Beograd 5.50, London' 4-70- Berlin' 0.48-0.50, Praga 2.97o 2.99; 25.18, Berlin’ 0.0258, Praga 15.95, Italija Dunaj 0.1375—0.1395, Italija 4.77—4.80, 25.85, Newyork 537.37, Dunaj 0.00775, žig. Newyork 97—97.75, Budimpešta 2.80—2.88. krone 0.0075, Budimpešta 0.16 ena osmin,- . .Varšava 0.0118. Sofija 3.30,^ • Or. Grasselli — dr. (Mal spomin na narodna »junaštva« radikalnih kolovodij). Vsakomur izmed nas je leto 1918 in 1919 v dobrem spominu. Koliko hudega in koliko razočaranja smo morali doživeti! Posebno zavedni nacijonalni slovenski vojaki in častniki so bili v stalnem strahu, da jih vojni sod ne spravi v temnice in na vešala. Pri vsakem polku in vsaki komandi je kar mrgolelo la-kozvanih žpijonaže-oficirjev. Te avstrijske propalice so na jako nečasten načiri zasledovali vse, kar je le čutilo slovansko. Vse obsodbo vreden je bil poklic teh judežev. Marsikateri nosi še danes težko vest in gorje mu, če bi nedolžne slovanske žrtve vstale in jih sodile! Koliko sedaj tako odličnih in na videz zavednih mogotcev bi moralo zapustiti stolček in’ jih zamenjati z nečloveškim zaporom, kjer ječe naši najboljši nacijonalisti samo zato, ker se nočejo vklonlti izdajicami iri ker se jih na podlagi anonimnih pisem neopravičeno zatira. Eden bivših črrio - žoltih Spijonaže-oficirjev je tudi sedajni državni pravdnik in radikalni mogotec dr. Grasselli. Naš prvi slovenski general Maister je zbral takoj po preobratu malo četico jugoslovanskih junakov z geslom: Rešimo, kar se še da'reši til Okoli 80 zavednih slovenskih in srbskih vojakov pod poveljstvom dveh častnikov se je odpravilo par dni pred Božičem, da zasede železnico Špilje—Radgona in me&to Radgono samo. Četica narodnih idealistov je dospela v Špilje, ko izve, da je želez, proga zasedena od nemških Volkswehrovcev iri Radgona sama polna nemških vojakov. Ta vest četice ni uplašila, temveč vfjajc mož je stisnil pest, nabasal puško iri hajd v boj za mile brate. Počasi in, previdno se je pomikal vlak iz Špilja proti Radgoni. Do Omureka ni bilo drugih1 dogodljajev, kakor nekaj strelov iz bližnje okolice, ki pa niso zadeli. Vlak prisopiha v CJjnurek, Na postaji je čakala pripravljena nemška četa in ko je le ta zagledala jugoslovanske šajkače in bajonete, jo dobila tak strah, da se je takoj brez vfiakega obotavljanja udala in izročila vse orožje. Po končanem lahkem odpravku prispe četica kak kilometer pred Radgono. Častniška patralja s kakimi 20 junaki, oborožena z bombami, vdre na Radgonski kolodvor in glej, nemški zajci so že bili iz Cmureka obveščeni, da mar-šira proti Radgoni regiment »Komitači-jev in Windischer-jev«. Ko je bila patrulja na kolodvoru, stopi iz čakalnica na celem životu se tresoči dr. Kamnikeri v spremstvu nekaj vojakov in civilistov in preda mesto Radgono jugoslovanskim' vojakom z besedami »Nur der Gevvalt weichen wir«. Okoli 12. ure ponoči je bila Radgona zasedena, ostanki »Volkswehr-rovcev« pregnani čea madžarsko mejo in pri sumljivih osebah uvedena še isto noč hišna preiskava. Preiskava ni bila zaman1. Različnega orožja se je našlo v veliki meri. Povsod, kjer so se vršile hišne preiskave, so domačini zatrjevali, da jih jo hujskal dr. Kamniker k vstaji oziroma pobuni proti jugoslovanskim četam. Kljub temu, da četa 3 noči ni spala, je bilo vse moštvo na svojem mestu in izvrševalo težka povelja. Saj jo vsak vedel, da samo z vztrajnostjo in zavednostjo rešimo progo Špilje—Radgona in celo apaško kotlino. Prebivalstvo se je hitro privadilo novim razmeram in bilo tudi razen nekaterih renegatov z upravo prav zadovoljno. Dan na dan pa so prihajale pritožbe zoper dr. Kamnikerja, češ da vedno hujska in da naj bo jngoslovenska' vojska pripravljena, da jih Kamniker sl svojimi Volkswchrovci ne napade. Z razpoložljivimi vojaki se je skrbno patrulU ralo ia stražilo. . ■ ^ SEr«tt 5?" *T 'A1 B O RV. .+wrj Maribor. 17. rr.arc-a Neke Sora je Stražo opozorilo Bočno Streljanje na madžarski meji. Streli so prihajali vedno bližje. V bližini vojaškega poslopja, kjer je bila jugoslov. komanda, eksplodira bomba. V dvorišče pribeži nokaj vojakov ii£ civilistov, ki so izjavili, da jo dr. Kamniker iriscc-riiral napad na našo stražo in dal oropati radgonsko bolnico. Še pred ti o se je zbrala in prišla do bolnice, so nemške in’ madžarske bande zginile čez mejo, bolnica pa je bila popolnoma oropana vseh dragocenih instrumentov (med temi tudi Rontgenaparat) in vsega perila. Upravitelj bolnice, neki Madžar, je še pustil poročilo, v katerem' je rekel, da jo dal za to početje povelje tedanji primarij bolnice dr. .Kamniker. Napad iri rop se je javil generalu Maistru v Mariboru. Takoj dobi komanda povelje v Mariboru, da ima Kamnikerja aretirati in ga živega ali mrtvega pripeljati v Maribor. Začelo se je iskanje Kamnikerja, ki se je Skrival pri radgonskih renegatih. Po tridnevnem trudapolnem! zasledovanju se je posrečilo Kamnikerja aretirati okcli 8. ure zjutraj v privatni hiši. S prvim vlakom ga je častnik, katerega so prebivalci imenovali »serbiecher Revolver-lentriant«, pripeljal v Maribor. Vse mesto je bilo veselo, da so je vendar enkrat posrečilo, tega prijeti iri ga odvesti v zapor. Večina Radgončanov se je izrazila Sledeče: »Gott sei Dank, dass sie dieseri Hetzer erwischt haberi!« Med transportom je bil dr. Kamniker y vednem' strahu iri povpraševal jo Spremljajočega častnika, kaj se bo z njim zgodilo in kdo da je državni pravdnik. Okoli pete ure zvečer je bil Kamniker pri g. Maistru, ki ga je takoj izročil državnemu pravdniku dr. Grasselliju. Stopivši v sobo g. državnega pravdnika je bil Kamniker od dr. Grassellija s sledečimi besedami sprejet: »Servus Kolle-ga; dass ich dich iri einer solchen Situ-atiori je trefferi werde, hatte ich wohl riie gedaoht.« Napram poročniku pravi iGraffselli: »Prosim, g. poručnik, en moment, imam z njim nokaj privatnega govoriti, pojdite ta čas k preiskovalnemu Hodniku.« Nič hudega sluteč, je častnik res šel k preiskovalnemu sodniku iri bil tam zaslišati. V nadi, da je Kamniker zaprt, se je drugi dan zjutraj odpeljal nazaj v Radgono. Pa glej! V Radgoni so mu : javi dr. Kamniker z listkom, da je prost. Renegati so se smejali jugoslov. vojski, javno zasmehovali častnika iri nekaj ted-inlov potem je bil ponovljen napad ria Radgono, pri katerem’ smo izgubili 'nekaj najboljših vojakov. Značilno je tndi. to, da so nemške čete vpile: »Dass ist die Raehe vom dr. Kamniker.« Med tem’ ča-Som! je bil Kamniker v Parizu, je tam rovaril proti riaži državi iri konec igre 5e bil, da 'smo izgubili Radgono iri colo progo do Špilja. Tako jo ravnal ob času prevrata sedanji državni pravdnik dr. Grasselli, pod Čigar egido se sodaj preganjajo in zapirajo jngosloveriski riacijonalisti. Mih®l Zevaco: Markiza Pompadour. ; F Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosandra. F (Dalje.) (51) f »Ali ste morda kak duhovnik?-« — je Vprašala Julijeta Becu malo vznemirjena. — »Ne rečem ravno, da Me, — sicer pa Snislite o meni, kar vami drago, — kajti gre se tu le za vas!« — je odvrnil gospod 'Jakob. — »Gre se....« — Gospod Jakob je še počakal par tre-fiutkov, gotov, da se je oddaljil grof, potem je zaprl vrata iri zategnil zastor na oknu, ter odprl skrivno omaro v Steni. — Vzel je zopet šop listin iri začel pisati, — spisal je kakih dvajset pisem. Delal je približno do osme ure zvečer. — Potem je večerjal. — Njegova večerja je obstojala, — kakor pravijo kironike tedanjih časov, — navadno ved-rio iz juhe, malo rib, malo piščanca, in voda z tnalo vina. — Zjutraj je bila ri-iba riadomeščena z krožnikom zelenjave, a mesto piščanca malo drugega mesa ali pa jajca. — Vladala je že temna noč, ko je končal gvojo priprosto večerjo, katero je prinesel tih gtrežaj. «— Volitve in opatijska konferenca. Laška pomoč radikalcem! Trst, 12. marca. (ri. ri.) — Po prvem jugoslovenskem porazu v opatijski paritetični komisiji, ko je jugoslovenska delegacija po navodilih iz Beograda pristala na italijansko tezo, da se namreč vsa vprašanja, na katera se nanaša svetomargerit-ska konvencija, razpravljajo obenem, no da bi se prej rešilo vprašanje razmejitve med Jugoslavijo iri reško državo, je komisija delovala par dni, od srede do sobote, a potem se je delo zopet zaustavilo. Kakšen je bil povod? Stvar je na zunaj popolnoma enostavna: beograjska vlada je želela imeti točnejše informacije o poteku opatijskih razprav in je zato predsednika svojo delegacije, dr. Rybara, poklicala v Beograd, da poroča. Da, stvar je preprosta, tako na videz, ali v svojem bistvu je tako pomembna in dalekosežna, da so mora jugoslovenska javnost pač nekoliko temeljiteje poba-viti ž njo. Gre namreč naravnost za jedro jadranskega vprašanja in beogradska vlada igra nevarno igro izigravanja naj-bitnejših državno-narodnih koristi! Italijanski tisk kar ni mogel zatajiti svojega zadovoljstva, da, svojega vzhičenja, ko se je zaznalo, da je v sredini seji paritetične. komisijo jugoslovenska delegacija opustila svojo zahtevo, da morajo pred nadaljevanjem vsega drugega konferenčnega dela izprazniti Lahi Jugoslaviji v rapallski pogodbi priznano ozemlje Delte in Baroševe luke. Vsa Italija je bila prepričana, da se jo s tem Jugoslavija enkrat za vselej odrekla suvorenskim pravicam nad tem ozemljem, katero pač, če ne že sedaj, pa prav gotovo v dogledni bodočnosti pripade Reki, a prehod so zakrinka z nekakim pristaniškim korisorcijem, ki naj bi n-pravljal vse reško pristanišče z Delto iri Baroševo luko vred. Da, Lahi so šli da 1 je! Delta in Baroševa luka jirri ne za dostujeta več in laški železniški izveden ci so že predlagali, da naj se ne samo nemudoma otvori železniški promet med Jugoslavijo in Reko, temveč da naj se celo tudi železniško omrežje ne le na Delti iri v Baroševi luki, temveč tudi na Brajdiči, torej na že sedaj nespornih, od Lahov izpraznjenih sušaških jugoslo-vonskih tleh podredi nekaki skupni u-pravi. Seveda, na Brajdiči prihaja od glavne proge, ki vodi preko Rečine na reški kolodvor, odcepljena tovorna proga naravnost do morja po jugosloven-skih tleh, ne da bi se dotikala kje reškega ozemlja. Zato se hočejo Lahi s predlagano skupno upravo polastiti tudi te za jugoslovenski promet tako važno proge .iri tndi železniških naprav ria Brajdiči Jugoslavija bi tako niti na svojih tleh ne bila gospodar svoje železnice! Do ta- Potem je vstal in pogledal še v svoje zapiske, — potem pa je šel na cesto. — Prehodil je ozke temne ulice do stare ulice Barres, — kjer je vstopil v pripro Sto skromno hišo. — Vse je bilo tiho in mirno v hiši, — vse je že spalo. — Gospod Jakob je brez obotavljanja sel do temnih stopnjie in šel po istih navzgor do zadnjega nadstropja. — Obstal je za trenutek, potem' pa odločno potrkal na neka vrata na hodniku. — Hitro na to so se odprla vrata; prikazala se je mladenka s svetilko in radovedno 'se je ozirala ria kasnega obiskovalca. Ori pa je s klobukom v roki in s skoro spoštljivim glasom rekel, priklonivši se: »Gospica, — mi li hočete dovoliti, da Spregovorim z vami par besed, vkljub pozni uril« — »Gospica«, — »kasna« ura Besede. katerim 'se je lahno nasmehnila, — a potem' odgovorila: »Vstopite gospod, — mene še rie nadleguje nikdar, če 'sem prosta, kakor je to na primer danes zvečer!« — Gospod Jakob je vstopil, pa se vsede v naslonjač, katerega mu je ponudila, — in z bistrim pogledom onih, ki vidijo vse in dobro, — je pregledal 'sobo — potem' žerisko. — V sobi, napravljeno deloma kot spre jemnica, deloma kot 'spalnica, jo opazit lepo ležišče — posteljo, — naslonjače glasovir iri par slik poobešenih po fete ri ah. —' Ali vse je bilo že Staro iu ob- kih nesramnih’ zahtev jo dovedla prva jugoslovenska popustitev! Ker svetomargeritska konvencija določa, da se mora za jugoslovenski Kastav, ki je takorekoč popolnoma odrezan od vsega ostalega sveta — Kastavci morajo celo po svoja lastna drva v svoje lastne gozde hoditi v tujo državo iri se sploh ne morejo geniti, ne da bi morali ali preko italijanske ali pa reško meje — uvesti e-nak obmejni promet, kakor se je uredil za Zader. Lahi so tudi tu namesto za pomoljeni prst zagrabili za vso roko: zahtevajo, da naj se v ozemlje, ki riaj bi bilo prosto carine, vključi tudi vsa Liburni ja, torej Voloska, Opatija iri Lov-rana, vse kopališko področje, ki je pod Italijo prišlo popolnoma na nič in naj bi se sedaj s pomočjo Jugoslavije zop.it dvignilo na noge. V zahvalo, da so Lahi z najbrutalnejšimi nasilstvi zatrli tu skoraj že zadnji utrinek našega narodnega življenja, riaj bi jim’ Jugoslavija pomagala zopet dvigniti, kar so oni sami ukončali! V splošnem’ je popolnoma jasno, da hočejo Lahi jugoslovensko popuščanje izkoristiti prav do 'skrajnosti, češ, če so Jugosloveni popustili v najvažnejšem, glavnem vprašanju, zakaj no bi tudi v postranskih, manj važnih stvareh! V Beogradu bi morali biti res slepi in gluhi, da bi ne spoznali, kam meri.io Lahi. In tu pada potem na radikalsko vlado gospoda Pašiča vsa ogromna od govornost za opatijske sklepe, ki pomenijo za velik dol Jugoslavije, da, za vso državo naravnost življensko vprašanje, obenem pa seveda tudi življensko Vprašanje za Pašičevo radikalno stranko zlasti glede sedanjih volitev. Ali hi bilo že dovolj, da je jugoslovenska delegacija po navodilih iz Beograda popustila v vprašanju Delte iri Baroševe Inke, a se daj naj še izroči železnice iri vse drugo Lahom?! Ali more jugoslovenski narod imeti tudi le še mrvico zaupanja v tako vlado, v tako stranko?! Ali je mogoče, da bi se riašel šo kak pošten jugoslovenski volilec, ki hi dal svoj glas takim izdajalcem jugoslovenskih državno - narodnih koristi?! In kako imam prav, ko pravim tako, je najboljši dokaz pisava italijanskih listov. Vzemite le včerajšnji tržaški »Pic colo«, pa boste videli, kako njegov opatijski dopisnik povdarja, da mu je pred sednik jugosiovenske delegacije dr. Ry-bar ponovno zatrjeval, da je Jugoslavija razburkana po najsrditejšem volilnem boju iri da bi se Italija vkljub temu, da se konferenca nima brigati za jugoslovensko volilno borbo, vendar morala ko-likortoliko ozirati nanjo. In dalje pravi dopisnik, da te izjave dr. Rybareve niso ne logične, češ, »ker bi zmaga Pašičevi vla di naklonjenih strank olajšala položaj jugosiovenske delegacije in potemtakem tudi delo konference, dočim bi pa zmaga opozicije ustvarila le nove ovire jugoslovanskim zastopnikom in konferenci! Zato je italijanska delegacija menila, da rabljeno, kazalo je bedo, katera pa je bila skrbno skrita. — Zenska sama je bila res krasna — Krasno bitje, — zmagoslavno mladosti s črnimi očmi, zasenčenimi z dolgimi trepalnicami, oči, ki so se zdele še večje iri temnejše vsled množice ognjeno zlatih las. Njena obleka je bila izbornega okusa. — Govorila je prikupno, a njen’ glas ni imel onih odurnih naglasov, katere imajo navadno vse prodajalko ljubezni. — Da, — ta mladenka je bila res prodajalka ljubezni. — Ko je gospod Jakob dokončal svoje opazovanje, je vprašal, pokazavši na glasovir: »Ali švirate?« — »Da, še dovolj dobro, da se mc rado posluša! Ali morda želite... ?« — ^e je hotela vstati, da ustreže mogoči želji po godbi poznega obiskovalca, katerega ji je paklonil slučaj, kakor je mislila. — »Hvala!« — je rekel ta, — .vprašal šem le malo iz radovednosti. — Tn' — o-prostite, — tu opažam nekaj slik brez podpisa...« — »Da, — to so moje, — slikam pač malo, — a rie ravno slabše od drugih. — To je kopija slavne slike, katero so hoteli..« »Že dobro, že dobro! — Le ostanite, draga deklica. — Torej poznate godbo in slikanje, — toliko boljše!« — »Zakaj, — toliko boljše!« >- 'je vprašala sedaj mladenka, v sc je treba kolikortoliko .c>/urati na P®* ložaj, ki so ga opozicijonalno strank® povzročile jugoslovanskim zastopnikom ali pa, če ne njim, vsaj 'Pašičevi vlad'. Ne sme se pozabiti, da jc jugoslovenski ministrski predsednik mnogokrat P°v' darjal, da želi prijateljskih odno?aj®v med svojo in našo (laško) državo In da p® minister zunanjih stvari Ninčid tudi^ iz' javil, da gre njegova politika za svrho.« Dopisnik pravi končno, da negotovost, ki vlada v Jugoslaviji, izgine P® 18. tm. in bo potem komisija v OpaW* labko pospešila svoje delo. Ta laški glas govori pač dovolj jasriO, da, kriči v jugoslovensko javnost, radikalska vlada gospoda Pašiča in gova stranka igrata silno nevarno, P°' gubno igro z najvitalnejšimi interesi ga našega naroda V Rapallu so nss d* pol milijona pod nož, v Opatiji pa na®1 hočejo izpodrezati edino življens ,ko žil* in vlada gospoda Pašiča in njegova f5' dikalna stranka dajeta za to noš v ro^e našim krvnikom! Seveda, v zadnjem trenutku s® ^ zgrozila gospoda v Beogradu pred tel® svojim herostratskim zlodelom, iri P0' klicali so v Beograd predsednika dele?3' cije, dr. Rybara, da poroča, potem, k® mn že prej dali navodilo, da naj — P° pušča! In ker »laška delegacija upoSis'r* položaj«, se bodo vsi važni sklepi ®P^f tijske komisije odgodili na čas p5 ‘ ;.. tm., po volitvah, ko ne bo več nevar^ sti, da bi mogli gospodu Pašičn in vi radikalni stranki škodovati v volil’"®, boju. Ciljem pa že danes gospoda Paiil< ča, kako bo potem, ko bodo. končno''0, Ijavno izdane naše koristi na Jadran11’ odgovarjal na ogorčene interpelacije zt radi tega izdajstva: »Ovaj..., ta 1*? ste n... »vaj... Abaciji samo vaše de, Rybara, Šilovlča, a tn ta Beogrs« Lagiriju,... same vaše Ijnde, pa sto'* dete još više!« Saj se je reklo tudi tedaj ko je šlo za zamenjavo primorskih, j 1 jugoslovenskih zadružnih zvezah rial’,i5 nih milijonov, ki je splavala po vodi 1 ž njo naše zadružno življenje na Priw ^ angelj, — ki je sicer padel precej # g boko, — ali kaj hočete, živeti je treba!« — »Vem, vem!« — je pritrdil gos'vi kob, -- ter zmajal z glavo. —* * vendar žalostno živite, — in triiičo®. ra biti pač to za vas, ki sto lepi strega duha!« — . ^ \t Zdajci pa se je oglasil otroški sosednje sobe. — Julijeta je hitro la iri se opravičila: mal® »Oprostite gospod za hip sarrio."________ se je zbudila in hoče piti! — Da> ^a’ -p/i sem. dragica, ne joči več, saj s0in tebi!« - b.tcia Vstopila je v drugo sobo m je{c0 k zibelki, kjer je ležalo lepo ® n}]j kakih treh let, — lep angeljček ^aj0 oči, kodrastih las, — med ^P^^^ova' zibelke. — Čeprav je bilo vse v s^elk9 n ju skoraj revno, — je skrajno okusna in bogato opremi nI1Ji-Ko je mala videla Julijeto se ju|;> rila takoj iri nasmehnila veselo. ,nej?a jeta je vzela malo skodelico 1______________ mleka iz svetilke, kjer se je gre o, ^ ponudila malemu arigeljčku, ki k '' na pil liotem pa zopet nagnil S Maribor, 17 mtrc« 1923. 4T'X cscram a. Politične vesti. ^ Poljski zunanji minister v Parizu. oljski zunanji minister dr. Skrzineki je ^Potoval v Pariz. Njegovemu potovanju Popisujejo veliko važnost, ker bo veleposlaniška konferenca v bližnjih dneh ^sevala vprašanje poljskih vzhodnih naej. Voiiino gibanje. . ^olilci! V vaših rokah leži bodočnost zla + ^avc i11 domovine. Minulo leto, j. ^ Pa zadnji dnevi so vam dovolj raz-5‘Sk^ Politični vidi Vsak pošten’ in v, reh Jugosloven bo volil demokratsko ®Q^o, katere skrinjica je prva! rimorci. Ste li čitali zadnja poročila j as°vanjc naših interesov iri naše sever- ■ Jadranske obale, ljubše kot naše pra- ■ c® 'P naše imetje in dobrobit in1 proda' Ce^e*a naroda in’ države. Na to iZ' ^PJstvo odgovorite dne 18. marca! Niti ’dit Jcro^l°a P® sme pasti v skrinjico ra-^'alcev, ki je zadnja, ampak glasujmo , ®Paktno vsi za jugoslovensko demo- s^rankD, ki z nami čuti in’ zastopa interese. Primorci! Naša skrinjica . Prva! Kdor bo glasoval drugače, bo to 3'la^ec našega Primorja, ki mu tega ne "Urdar pozabilo in odpustilo! £ *• skrinjica pomeni boj reakciji in .^fupciji. Prva skrinjica je branik zoper ^toško in nemškutarsko rovarenje, po-5n"i zmago nad tisočletnim sovragom na-86 lobode! _ :«. marec je dan ošvete vsem onim, ki ^ “arantali za naše narodne interese, ki ®skrnn jevali našo narodno državo in 'usali zanesti med plemena našega tro-. ®He?a naroda spor in sovraštvo! Ju-obračunajte s temi izdajicami sia interesov in naše svobodne domo-i> e- V sak iskren in pošten Slovenec in Posloven bo vrgel svojo kroglico v P ^njico! Srh ^ Nemce, kakor demokrate! To je Pr,ec politične nemorale, ki jo je za ®sila stranka, katera se imenuje ria-m naro<^n* socijalisti. Ta žago/ stranka j® izdala v Prekmurju in ^ tudi drugod, geslo, naj oni, ki ne zanje, vržejo krogljice v katero-U-L^krinjico; samo ne v prvo in zadnjo. , eva vse škrinjice, med njimi tudi to. Vprašamo naše narodne socija- prosta volilna podkupnina. — Iz popol-1 Železničarji, zavedajte še, da Heobhodifo noma zanesljivega viTa izvemo, da je ta rabite zastopstvo v parlamentu in da svota samo podojilo, ki ga dobi invalid- Vam tega NSS ne more nuditi, ker bo ska zadruga, če se ustanovi, ker sedaj še izšla brez mandata! ne obstoja. Gotovo je, da bodo podkupo- Občina Krčevina pri Mariboru ima valci že v nekaj dnevih po volitvah iz- svoj lokal za volitve v narodno skupšči ginili. Nova vlada pa radikalskih pod- no v poslopju ljudske šole Lajtersberg kupnin ne bo priznala. Zato je namenje- Krčevina v Tomšičevem drevoredu, na podkupnina le pesek v oči, in se ali Krasen' volilni shod .TDS stranke se sploh ne bo izplačala, ali pa se bo mo-1 je vršil v sredo, dne 14. tm. v Laškem, na rala vrniti. — Vaši 15%—20% invalideki katerem so poročali srezki kandidat dr. so Vas torej izdali in prodali za slamnate Roš, prof. Mravljak iri obrtnik Sv. BiZ' obljube. Zato pa so Vam invalidom nako-1 jak. Na shodu je bik) navzočih nad sto pali nasprotstvo vseh drugih strank, kar | Laščanov iz vseh stanov, ki so skoraj tri boste bridko občutili sami na lastni koži. I ure pazljivo poslušali izvajanja posa-Še je čas. Poizvejte pri merodajnih ob-| meznih govornikov. Srezki kandidat dr. lastvih o resničnosti naših navedb. Po- Roš se je v jedrnatih besedah dotaknil tem pa'Uaženite Vaše podkupljene »iffva- vseh vprašanj, ki jih hoče demokracija lide« in’ volite svobodno vsak po svojem izvesti, prof. Mravljak se je posebno ob-prepričanju. Ne pozabite pa, da je in- širno bavil z zboljšanjem položaja javnih validski zakon, katerega sprejetje je pro-1 nameščencev, predsednik celjske obrtne prečila radikalska stranka, delo dr. Ku-1 zveze Bizjak pa je pojasnil stališče slo-kovca in’ dr. Žerjava._Kdor hoče celoti venskega obrtništva napram stranki, invalidov dobro, bo vrgel svojo krogljico I Na predlog g. Elsbacherja se je soglasno v prvo skrinjico. — Več invalidov. I in z odobravanjem sprejela naslednja re-Kako dela invalidska organizacija v solucija: Danes na volilnem shodu napr, Mariboru? K novici o Bozmanitovi pod- kmečko-obrtne zveze v Laškem zbrani pori 400 D še izvemo drugo. Težek inva-1 volilci izjavljajo, da se popolnoma Btri-lid, ki noče biti imenovan, je naklonil I njajo s podanim poročilom svojega okr. že 4. febr. tl. invalidski organizaciji v| kandidata za volitev v narodno skupščr-Mariboru 1000 D z naročilom1, da se naj u0 g. dr. Fr. Roša, kakor tudi s poroči-deriar takoj razdeli med najrevnejše čla- lom kandidata in zastopnika uradništva ne. Organizacija do danes denarja ni raz-1 g. prof. Mravljaka iz Celja. Pozovemo in delila, niti ni daritelju potrdila sprejem, prosimo oba gospoda kandidata, naj se v Invalidi! Nevredni člani so si vedeli pri- slučaju izvolitve krepko potegujeta v boriti vodstvo organizacije, katero sedaj nar. skupščini za težnje in interese vseh kljub navodilom iz centrale, da se ima stanov, za katera stremljenja se bodemo organizacija vzdržati v volilnem bojuj mi volilci oddolžili s tem, da bodemo na vsakega strankarstva, zlorabljajo. Na-| ženite to vodstvo, ki Vam neizmerno škoduje. — Več invalidov; Naš železničarski sestanek v gostilni I dan volitve solidarno glasovali za listo napr. kmečko-obrtne zveze. Zahvaljujemo se obema kandidatoma za njiju poročilo in za trudapolno agitacijsko delovanje, H v kolikor jih je poštenih, ali sogla-s tem odkritim narodnim izdaj-Gospod Brandner ima besedo! fcte »Jutro« piše: Finančni mini- n r,Sln.iadinovi6 je nakazal brez dovo-^avn® kontrole 200.000 K za inva-^ 0 zadrugo v Mariboru. Ta svota je v?25®® ter Smehljajoč se, zopet zaprl ljubezni, ki je postala ^ila7m resna- — 86 -i® sklonila pa polju ha • no na čelo malo dete, — potem i w, . stopala proti vratom, gledajoč jo ®^ekljivo ljubeznijo. — gla hčerka?« — jo vpraša mahoma 1^..°/aila se je in zagledala neznanca, 13e bil sledil in videl cel prizor. Mir (v Frankopanov! ulici) je pokazal, | katero hvalo tudi izrečemo zastopniku da se železničarji zavedajo resnosti po- obrtništva iz Celja g. Bizjaku, čigar položaja, ki je nastal vsled cepljenja že- ročilu so posebno navzoči pridobitni slo-lozničarjev. Po poročilu in stvarni raz- ji sledili z velikim zanimanjem, pravi gg. govornikov so zbrani železni- Slivnica pri Maribora. (Klerikalna po-čarji protestirali proti demagogiji in krnrija.) Z velikim porapom fco oznanje-brezciljnosti NSS, katera je zgubila iz- vali in’ plakatirali tukajšnji klerikalče-pred oči blagor železničarjev in’ se podi ki svoj volilni shod za nedeljo 11. tm’. pri le za osebnimi koristmi. Ti ljudje so izgu- Lobniku v Orehovi vasi, a sreča je opo-bili vse cilje; povdarjajo vedno, da je teč a. Na cedilu jih je pustil tudi »kmet« njih dolžnost preoblikovanje internaci- dr. Leskovar, vsled česar so že v naprej onalcev, pristaše pa lovijo v že naeional- obupali. Tudi pri volitvi shodovega pred-nih krajih. — Radikalski teror se je naj- sednika so ostali v manjšini, vsled česar strožje obsojal. Enoglasno ga hočemo so raje od te volitve odstopili. Govoriti obsoditi dne 18. marca. Dolžnost vseh že- je smel po milosti kandidat Falež iz lezničarjev je, da kompaktno glasujejo Orehove vasi, kateri je iz neke modre za. 'stranko, katera bo prišla v vlado in si brošure dobesedno čital svoj govor. Ble-tako zasigurajo zastopstvo in vpliv. — betai je o vsem mogočem zelo površno, Številna udeležba in’ pritrjevalni vzkliki glavno seveda o avtonomiji, katere pa na so pričali, da železničarji cenijo trezno zahtevo seve ni znal v ničemur razjas-in naporno rlek) demokratskih kulturnih niti. Misli menda, da obstoji avtonomija delavcev. Izrekla se je zaupnica kandi- samo v šolstvu, ker je tako slavno čital, datom' gg. prof. Reisnerju, prof. Mrav- da smo šole sami zidali iri jih vzdržuje' jaku in ministru ri. r. dr. Kukovcu. — mo. Prihodnjič bodo seve morali uoi-Dodatno se je sklenilo, da se ustanovi po- telji iti k njemu po plažo! Tudi je čital seben’ železničarski odsek, katerega ria- samo o 6 mesečnem službovanju tukaj oga bo, da informira v vseh tekočih kje na Pohorju ali pa v ljutomerskih go-podrobnih vprašanjih naše parlamen- ricah! Celo čitanje njegovega govora je tarče in ki bo reševal vse intervencije. | bilo zelo smešno, ker ni znal na stvarne medklice dati sploh nobenega odgovora, ker seve v brošuri ni odgovorov. Na pomoč mu je prišel g. svak, pa seve njegova surovost in divjaštvo ni prišlo do velja ve, ker so nasprotniki bili zelo mirni in so imeli za njegove medklice samo za 'Ne. — to pi moja hčerka,« je tiho Via. " Jr v, o sta bila zopet v prvi sobi, je ri» ^6vala; je Ana, — moja Sestrica!« — mala deklica se je zvala Ana Pozneje se je zvala tudi oria go- Jtta ails?e, kakor njena Sestra Juli-^ater® xa 3® podedovala. — In G’. ~~ 1° Je 8* decembra 1793 je -a ni®ria glava pod giljotino. —-1 ostanimo pri naši povesti. «— Sj)0(j dekletce,« — je vzkliknil go- akob. — »Kakor se vidi, jo imate ^radi!« - ^ t^a’ mav zares! — Poslušajte, — jaz *** ^ ^nam', da vi niste prišli le za to, Sjp • 0r vsi ‘ir'n?!. — To mi daje zau-'n lahko vam povem, da je otrok Iftat; rn°j® veselje. — Ko je umrla moja fc* *** dvema letoma, mi jo je pri ^tat a Z za(lIIj’m pogledom1. — In od Iti j. 8ei^’ Postala jaz njena mama. — W. moram hliniti ljubezen, da Si am vsakdanji kruh, Sem skoraj sa- Sebe prepričala, da Beni resnično lju- doval amerikanski cuker in' petrolej, ki ga pa nikdar nismo videli. Sv. Križ nad Mariborom. V »Straži« z dne 9. marca se nekdo iz Sv. Križa strašno jezi nad dejstvom, da je višji volilni odbor določil za tukajšnjega volilnega predsednika g. nadučit. Spreitza iz Zg. Kungote, kakor tudi nad tem, da je učitelj Mirt iz Sv. Križa čuvar demokratske skrinjice. Hvala za taka lastna izpričevala, kajti s tem so naš »Gospod« sami prav jasno pokazali, kako si »Oni« predstavljajo klerikalno avtonomijo: tako namreč, da bi nihče, celo vlada ris smela brez »Njihovega« dovoljenja ničesar ukreniti. — Pridem pogosto med tukajšnje ljudstvo, a nikdo nima pritožbe proti enemu ali drugemu zgoraj imenovanih učiteljev. Srečni boste Križevča-ni, če Vas g. župnik ne bodo bolj strahovali, kakor pa liberalni nčitelji. Sv. Barbara v Halozah. Neki mazač je polil v »Slov. Gospodarju« s svojimi slinami naša kandidata Lovra Petovarja in Janka Debeljaka. Pravi, da hočeta železnico v Medribnik'. Bi ne bilo slabo, zlasti bi bilo velike važnosti za klerikalne agitatorje, ki hudijo z mastnmi nahrbtniki po shodih in so si raztrgali že vse čevlje. Omenja tudi neko tovarrto v Medribniku. Napravili bomo tovarno za krtače, s katerimi bomo krtačili klerikalne podrepnike. Dne 18. marca pa Ikihi o volili naša kmečka kandidata! V Ormožu Iri njega neposredni okolic! je podvzela prejšnja nemška Iri nem-škutarska družba strastno agitacijo za svojo kakor pravijo domačo gospodarsko ali nemško listo. Med drugimi se plazi goispod Stammeri kakor volk porioči od hiše do hiše ter apelira na 'svoječasno tesno nemškutarsko bratstvo češ. da morajo spet, solidarno nastopiti. Gospod Štefan Brodar povdarja na drugi strani, da miorajo zopet enkrat pokazati, da ne Spijo, temveč živijo. Ko bi gospod Brodar bil Nemec, bi mu tega ne zamerili, da pa rojen Hrvat kupuje iri prodaja pristna slovenske duše nemški stranki, si pa moramo odločno prepovedati. Obratno, zdi se nam, da smo ravno mi dosedaj spali ter so ravno vsled tega tfašega spanja strupene kače prejšnje nemškutarsko sodrge začele dvigati glave ter Sikati iri bruhati svoj ogabni strup med naš dobrosrčni slovenski živelj. Še le Sikanje teh strupenih kač nas je zdramilo is mrtvila in’ spanja. Da tudi mi živimo iri hočemo živeti, bodo pač ravno isti, H so nas iz tega spanja vzdramili, morali občutiti na lastni koži — ker za sedemi le! pride vse prav in tako e« bodemo mi po njihovem’ svoječafcriem receptu posluževali vseh metod iri sredstev, katerih so s« svojčas posluževali v pogibelj našega slovenskega življa. bila, da sem bila ljubljena iri da imam hčerko. — Kadar sem sama in sedim pri zibelki, tedaj mislim take misli in tedaj se začnem jokati, kakor sedaj-le!« — Julijeta Becu, — ali gospica Lange, 1’ ange, — kakor se že hoče. si je obrisala smeh. Ugovarjal je tudi govorniku stvar solze, katere so se ji zarosile v očeh; — I n0 neki delavec, ter ga prosil za pojas- »Ali sem se morda zmotil,« — je blebetal s stisnjenimi zobmi. —»Ali semspo znal tu dekle s čutečim srcemf — To bi ] bila smola!« — i,r f h »Kaj pravite gospodi« —* »Nič posebnega, — premišljeval Bern le čudno usodo nekaterih ljudi, — ki so vrženi iz svoje naravne življenjske po- nila o agrarni reformi, o čemur mu seve kandidat ni mogel dati nobenega pojas nila. Da bi 8e še kdo oglasil k besedi, ni kandidat Smatral za umestno ter je ria veselost vseh zaključil shod. Navzočih 50—60 ljudi z ženskami. Napredni mlini meljejo počasi, a sigurno! Pika. Ptujska gora. Prof. Vesenjak, ki se ti, kakor ria primer vi. — Vi bi bili na je iz zavitega slogaša tekom let razvil primer z vašo nadarjenostjo iri’ dobrimi v najzagrizenejšega klerikalca, je v ne lastnostmi prav dobra hišna gospodinja, deljo imel pri znanem bivšem nernšku Srečna in ponosria, da bi bila srečna mati, tarju Repi, sedaj seveda zvestem slugi zvesta soproga!« — Korošca shod. Pri tistem Repi, ki je svoj Julijeta pa je vdarila v prisrčen Smeh, I čas pribežal od župnišča, ko so na žup-ki je razkril njene lepe zobe. — Ta smeh, | nikovem stanovanju zažvenketale šipe, ta prožnost duha, — to Se je zdelo, da j zopet pomirja gospoda Jakoba. — »Preseneča vas?« — je vprašala Juli-1 jeta smejoč se še vedno. — Smejem se., Pri tistem Repi, ki je istemu župniku pripomogel do zapora v času naše na; hujše sile ter mu priredil špalir s ptujsko fakiuažo. ko se je vračal iz zapora. In a □ cxraanaxincD V nedeljo vsi proti razdiralcem sloge naprednjakov, proti samostojnežem in narodnim socijalcem! Vsi krogljice v prvo škrinjico! ixincraxraxm d □ oprostite, ali zdi sc mi kaj čudrto, kar pri tem Repi je Vesenjak udarjal po pravite. — Kar se tiče otrok, ne rečem »prekletem’ militarizmu«, iri podžigal so-ravno, da bi jih’ hotela, -r mislim celo, vraštvo in mržujo zoper državo in Srbe. da bi jih bila imela rada, — ali kar se Lepo mOra vzgajati ta pedagog Maš uči-tiče zvestobe, — rie, to je pa presmešno! teljski naraščaj kot profesor ria mari-Ubogi revež, kako bi se mii smilil! — Po- borskem' učiteljišču! Nas borcev "Seh pa slušajte, zdi se mi, da isem res razpolo- je pa dan’ volitev sveta dolžnost, da na-žeria za izpoved nocoj!« — stopimo proti takim laživoditeljem. Ne »Le povejte mi, — vse mi povejte, jaz premišljujmo in vrzimo krogljico v prvo bodem že potem se. govoril!« — škrinjico. Niti glasu Vesenjaku, ki je 1. - ( > v ***«*«'' 1 /Dalje prih.) 11919 z trorekih stopnic pri cerkvi uapove- Volilna procesija. Po blatni cesti se vleče dolga proceib ja. Spredaj ogromen križ, toda brez Boga, ki so ga med potom izgubili, nat« brezštevilna množica vernikov, stiskajoč se v gručah k svojim zastavam, ki so neenakomerno razdeljene v tej dolg! vrsti. Vse barve so zastopane; tam je rumena, ki hodi prosit dežja, tam zopet modra, kakor da je povaljaua v pesku iri ona zelena, mnogo pretežka za šibkega nosilca. Tej sledita dve enaki, ena ima sliko sv. Stipice, droga blaženega Antona. Najbolj razcefrana je rdeča, ki ji b« zdaj, zdaj veter odnesel zadnje cunje a oguljenega droga. Najumetnejša je zadnja, ki vihra kakor mogočna bela brad* vsa pretkana z zlatimi iri srebrnimi nitkami. Iri kadar pride procesija mimo ljudi, tedaj so dvigne križ, molki zaropo čejo, bandere zaplapolajo, zastavonoše pl povzdignejo svoj glas, da oddrdrajo ria. učene molitvice, skušajoč prevpiti dru* drozega. In sedaj si oglejmo napise ria teh za stavah! Avtonomija. Pravijo, da je t* tisti paradiž, v katerem rie bo nobenih davkov, (čemu pa nam je bogat Banat?j in nobenih vojakov (zato imamo Srbe) i< v Ljubljani bomo imeli Svoje ministr« Sfrafi 3.' »TSBO TL< Mafifcor, 17. marci 1923. ki se bodo tolikokrat menjali, da bo lahko vsakdo vsaj enkrat prišel na vrsto. Na Hrvatskom bo pa Radič imel svojo avtonomijo. Da pa nam odvzame nekaj nepotrebnih skrbi, si bo dvojo republiko zaokrožil z našim Prekmurjem in Prlekijo. Banat dobi seve tudi svojo avtonomijo, Maoedonci svojo, Črna gora svojo, Dalmacija svojo, Muslimani svojo in itpa-jno, da se še med tem kdo zglasi, ki hoče imeti tudi svojo avtonomijo. Potem pa Skličemo geometre vsega sveta, da nam razmerijo te avtonomije irt jih ogradijo 's plotom, da ne bodo kokoši uhajale na sosedovo dvorišče. Republika. To je tako, kakor z zakramentom svetega zakona: Kdor je zunaj, sili noter, a kdor je notri, sili ven. V državah, kjer imajo republiko, imajo tudi monarhistične stranke (v Avstriji, Nemčiji Franciji, Ogrskem itd.) in stalim, ko bi bila pri nas repiiblika, bi ravno Novačan ustanovil monarhistično fetranko. Zmerom bodo ljudje, ki hočejo bit; po vsej sili originalni, dobro računajoč, čim! novejša je moda, tem bolj dobo frfre norele za njo. Kapitalizem. Proč s kapitalizmom! kričijo strančice, dokler ga še — nimajo. Tudi v Rusiji «o tako delali tako dolgo, da je izginil ves kapital v njihove Sepe. Ni slabo! Draginja. V prvi vrsti so je krivi duhovniki, ki Me utegnejo z dobrim vagledom in' prepričevalno besedo nastopiti proti človeški sebičnosti in lakomnosti. V drugi vrsti pa oni poslanci, ki so ematrali za svojo edino dolžnost, hoditi v Beograd po dnevnice in druge pri delu zadrževati. Vera. Ta adut ni več za vse karte; zato ga rabijo Samo še v tistih krajih, kjer imajo ljudje deske pred očmi. Stan proti stanu, pleme proti pleme-jtfo. Le vkup kmetje, kričijo eni, kakor 'da jih Hočejo gnati v vojsko. Le vkup, duševni in ročni proletarijat, mi smo va-«i odrešeniki, mi, ki imamo v parlamentu »največ« poslancev! Tako vpijejo dru-«j, pazljivo motreč, kje bi skuhali svojo fapoo. Kairo ameSne is malenkostne Bo vse te Stranke in strančice, če jih primerjamo z 'demokratsko! Mimo, brez demagogije HKd JDS kaže pot, po kateri lahko hodi Jugosloveri, ki hoče dobro sebi, ljubljeni državi in domovini. Mežnar. V nedeljo vsi proti golouhovsklm, korenovsklm, nachtlgalovskim In drugim zapeljivcem delavstva. Vsi kro- gljlce v prvo škrinjico! o ii:rixo i □ o noimmiiD Dnevna kronika. f *-* Klnb Slovencev ▼ Beogradu. Za lpredsednika kluba je izbran' g. dr. Ribar. iV odboru so poleg drugih gg. dr. Lotrič, dr. Jež, Josip Mihel j. — Slovencem, ki prihajajo v, Beograd ta potrebujejo informacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba, vsak dan od 12. do 14. ure iH od 18. do 20. ure zvečer y hotelu »Tri-fflav« na Zelenem Vencu. — Potres v Jugoslaviji. Včeraj ob tri fcertrt Ha sedmo uro so zabeležili seismo-grafski aparati močan potres. V Sarajevu no se sesuli dimniki in pri mnogih »gradbah podrli zidovi. Porušilo se je fiest hiš, z mnogih je popadala opeka. Škoda je ogromna. — Veliko škode je povssročil potres tudi v Mostaru in’ v Du broVfiiku. V Dalmaciji je bilo porušenih več hiš. Natančne vesti še niso došle, po roča j o pa tudi o človeških žrtvah. — I® pisma 'slovenskega vojaka v Bitoli n. Naj poročam še na kratko o življenju slovenskih vojakov v Bitolju, v tej Obmejni točki južne Maceedonije. Mesto damo leži bolj rta hribu, vslecf česar malarija, ki sicer v teh krajih grozno raz-Baja, Ui tako nevarna. Obdajajo ga visoke albanske gore, pokrite s snegom in ledom!. Pogrešamo pa naše slovenske gozdove. Tukaj raste samo nizko grmičevje, ki ga prebivalstvo vlači domov na Svojih osličih in mezgih. V mestu samem fee še vedno poznajo žalostno posledice lanske eksplozije. »Oficirski dom« je po polnoma porušen', isto tak o tudi bivša turška podoficirska šola. Mnogo hiš po (mestu jo bress streho in le malokatera biga ima vse štiri .vogle. Tudi naša vojašnic ca je vsled eksplozijo Hudo trpela in popravila še Sedaj niso končana. Trgovina in obrt sta tukaj še zelo slabo razviti. Vidijo se le znane turške trgovine: prednja stran pritlične stavbe je odprta i 11 izleženi domači pridelki, kakor opanke, sadje itd. Pred. trgovino pa sedi Turek ali Macedonec in premišljuje, kako bi več zaslužil. Prebivalstvo je jako različno. Siromašni Makedonec se meša med fino oblečeno »boljšo« gospodo, ki pa v mnogih slučajih ni nič bolj pismOna, kakor prebivalec albanskih gor&. Mestne Makedonke so zelo elegantna in lepa dekleta, (kar za vgriznit pravi v pismu) ki se sprehajajo med črno oblečenimi in' zastrtimi Turkinjami. Vmes pa švigajo turški paglavci in' kričž ponujajo svojo »bozo« (turško pivo) iri turški med. Vročina jc že sedaj precej huda. V pomanjkanju zdrave pitne vode Se moramo zadovoljiti (če nam seveda dovoli naš domači »finančni minister«) S kislim ma-cedonskim vinom, ki se našim od štajerskega vina razvajenim jezikom1 prav nič ne prileže. Mleka je tukaj sicer dovolj, toda eno »oko«, t. j. \XA listra stane poldrugo »banko«, to je 15 dinarjev. Razen' kruha jo vse dražje kakor v Sloveniji. Slovencev nas je tu krog 30. Razdeljeni smo na dve četi ter imamo tud; komandanta Slovenca, ki postopa z nami, kakor oče s svojimi otroci. Vojaško življenje ni nič hujše, kakor drugod, treba je le nialo dobro volje in razumevanja, pa se vse z lahkoto prenese. Mleko in med pa se nikjer ne cedi in' tudi v Sloveniji ne frče rekrutom pečeni goiobi v usta. Edino, kar najbolj pogrešamo, je čtivo. Zato prosimo vse rojake, danam pošljejo kaj knjig in časopisov, za kar jim bomo zelo hvaležni. Knjige naj So blagovolijo poslati na komartJo 2. čete 1. bataljona 46. pešpolka v Bitolju. Vsem rojakom pošiljajo iskrene pTjdrave slovenski fantje iz Bitolja. — Otvoritev novih' teleforiičmh eenr tral. Dne 20. januarja t. 1. je bila pri pošti Gnštanj otvorjena telefonska centrala r. javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevrio službo. Dne 1. marca pa v Selcah nad Škof jo-loko. — Prevoz zemeljskih' ostankov v Ju denburgu padlih žrtev. V maju leta 1918 je bilo po prekem sodu v Judenburgu na Gornjem Štajerskem’ ustreljenih šest vojakov bivšega 17. pešpolka, ki so se hoteli otresti tujega jarma, ki m spoznali prevaro, da se ne bore za naše koristi, ampak za koristi Nemcev in Madžarov. Že takrat je v njih srcih dozorela volja in’ hotenje po narodni svobodi, po lastni državi. Toda to svoje prepričanje so morali odkupiti s svojo srčno krvjo, 9 svojim' mladim življenjem. Njih zemeljski ostanki pa še danes trohne v tujini, daleč od domače grude, za katero so darovali svoje sanje in nade. V Ljubljani so je od pripadnikov bivšega 17. pešpolka sestavil poseben odbor, ki hoče judert-burške žrtve prepeljati iz mrzlo tujine v domačo grudo. Istočasno s prevozom in pokopom teh žrtev se ima odkriti nagrob ni spomenik, ki je namenjen vsem, ki so sc zgrudili in umrli v odporu proti nasilju za našo svobodo, kot vidno znamenje našega suženjstva in vstajenja. Odbor se obrača na vse politične stranke, kulturne organizacije, narodna in stanovska društva itd. s prošnjo za podporo pri izvedbi te velike naloge. Skupno s temi zastopniki bi se sestavil širši odbor, kateremu bi se poverila izvršitev te Ha loge. Vsi tozadevni predlogi naj se naslove na »Odbor za prenos 1. 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu u-streljenih vojakov 17, pp. v Ljubljani«. — Jugoslov. akad. društvo »Triglav« v Zagrebu je izvolilo na semestralneiri občnem zboru, ka se je vršil dno 4. marca tl. sledeči novi odbor: predsednik Kapus Ivan. stud. med. vet.; podpredsednik Delak Franjo, cand. med.; tajnik T. Kozinc Makso, stud. med. vet.; tajnik II. Jelačin Ivo, stud. ing. agr.; blagajnik Miklavžič Josip, stud. ing. for.; knjižničar I. Žagar Ivan, stud. ing. agr.; knjižničar I. Žagar Bogdan, stud. ing. for.; knjižničar II. Kajfež Drago, stud. ing. for.; arhivar Želko Josip, stud. ing. agr.; odborova namestnika: Košak Vinko, stud. ing. for. Rudolf Branko, Stud. med.; revizorja Nič Makso, stud. med., Grulili Ljubomir stud. ing. for. — Lenin zopet umira. Leninova žago netna bolezen je zopet privedla k smrtn krizi. Baje ga jc zadela kap. Voditelja boljševiške revolucije zdravijo najodlič- nejši nemški zdravniki. Po zadnjih vesteh je njegovo stanje brezupno. Lansko leto je že »umrl« enkrat, pa se je pozneje izkazalo, da je bila vest prezgodnja. Čez par tednov pozneje je govoril na nekem zborovanju. — Kraljica Milena na smrtni postelji. Črnogorska kraljica Milena, babica našega kralja, se nahaja na smrtni postelji. — Volilne kroglice kradejo. V Nišu so prišli na sled tatvini volilnih kroglic, ki so jih deca uporabljala za igračo. — V Sarajevu je redarstvo aretiralo štiri odpuščene pisarje, ki so v odpravništvu volilnega odbora v Beogradu ukradli večjo množino kroglic in celo deset ključev za volilne skrinjice. — Strašen samomor v Sarajevu. Grk Teologino Gorganatus, brat bogatega sarajevskega trgovca Vasilja Gorgonatosa, se je v, navalu blaznosti polil rs petrolejem in zažgal, vsled česar jo umrl v strašnih mukah. — Poslaniške palače v Beogradu. Beograjska poslaništva Belgije, Nizozemske in Madžarske bodo začela v bližnjem času graditi Svoja poslaništva v Beogradu. — Aretacija komunistov v Zagrebu. V nedeljo je zagrebška policija aretirala 25 komunističnih omladincev. ki So imeli svoj sestanek v kleti gostilne Jančar1. Med aretiranci je več dijakov in zasebnih nameščencev. Izgovarjajo se, da so se sestajali v prosvetne namene, komunistična propaganda da je bila izključena. Preiskava bo dognala resnico. — Petdesetletnica češkega učenjaka. Te dni slavi svojo petdesetletnico češki pri rodoslovec dr. Bogomil Nemec, rektor Karlove univerze v Pragi. Prof. dr. Nemec je "nan tudi kot popularizator prirodoslovne vede in je nedavno začel izdajati poljudno pisani časopis »Vesmir«. — Otvoritve VI. praškega velesejma sta se udeležila kot zastopnika industri-jalcev in; drugih pridobitnih krogov gg. Dragotin Hribar in inž. Milan Šuklje. Sejem je bil žo prvi dan izredno dobro o-biskan. Napovedani so številni posetni-ki iz inozemstva. Bodoči tržaški škof. Nekateri tržaški listi poročajo, da bo bržkone imenovan za tržaškega nadškofa monsignor CotT-stantini. dočim drugi tržaški listi imenu jejo padovanskega škofa Pelizza. — Dve sto ljudi utonilo. Iz Aten poročajo: V bližini otoka Pritalije se je potopil parnik, na katerem jo bilo približno 4rkesteI'' »Volkašin«. Petje je spremljat o '-rtituor, i/. iaarca inza. »T A B O K«, viimKršrmišra* ’tri* •*> fi-yv ^ olkašin' in’ Kata [sta igrala izBorSo, a rodi drugi so pokazali vise spretnosti. — teleti bi bilo, da se koncert ponovi v drugih krajih Mežiške doline, da tudi dru-8'°d spoznajo krasne slovenske skladbe in: Pesmi. Pevovodji g. naduo. Močniku pa toscitamo k lepemu uspehu. Ne moti naj Marljivo društvo, da jo oblast prisodila Klasovir razpuščenega »Gesangvereina«, društvu »Svoboda«, ki ga je posodilo ne-stranki, ampak neustrašeno naj nadalje, dokler si iz lastnega ne kupi glaso-^lr3a. Zadoščenje bo tem večje. Celste vesti. Poročil se je v pondeljek v Celju g. °yro Miklavčič, carinik v Čakovcu z ed6- Marico Pušnik iz Gaberja. . Slovenska delikatesna trgovina iri za-^utrlcovalniea v Celju. V Aleksandrovi »Ijici v Celju sla otvorila te dni novo dc-^Katesno trgovino in zajutrkovalnico gg. rece in Plahuta ter sta v to svrho po-°-n°ma renovirala dri modernizirala trgovski. prostor. Je to prva slovenska Dr°dajalna te vrste v Celju. Nadnje celjsko porotno zasedanje. Po petnem presledku je trajalo prvo po-p° n° zasedanje v tekočem letu 8 dni. — v *ed poroto je prišlo 10 kazenskih slu-®s:a« d. z o. z. Ljubljana — po-v^fP® Jugoslaviji župnijskim' uradom S^afiraHe dopisnice v blaženi riem-(nnf • ^UriSer Vere iri, der ausehliesslich rie tr *^e- :ma^;eTielle Wohlfahrt der dejj p r segriirtdet1 worderi ist, h at mit 8egci i ocke”^iessereie®( eirieri Vertrag ?S9en< ^d. Vse po starem avstrij-Icoin kopitu... Pač ni treba nad al j neg n ^^tar ja. iB:^ielich’e Hotspeditioff des Konig-tioj. ^ SHS »Orient«, Zentrale iri Mari-Uoeilj ^ naP^ riosijo tiskovine, ki jih ka Hea ^ugoslovenska« spedicijska tvrd-feaši j ie T inozemstvo, temveč tudi po 5*ekel I2Evi- ^ dovolj, da na tak način, »dvom ’ ^rara°ti podeljeni ji riaslov da dii]0* 'sPe^ici5c> sre celo tako daleč, : ea Podjetja, ki mo holj narodna, v iriozemstvU denuricira kot Nemcem sovražna, da bi na tak način uničila konkurenco, ki ji menda raste čez glavo. — Prinašamo izvleček iz pisma, ki nam je slučajno prišlo v roke, pisano od »Orienta« neki dunajski tvrdki: »Wir konnen Ihnen zur hiesigen Verbindung gratu-liereri, die zwar auf deutsche Verbindung reflektiert, jedoch die deutsche Sprachc niclit verstehen will und dieselbe direkt briiskiert... Auf Ihre glany,ende Verbindung und Verbissenheit dieser Firma werderi wir alle Stendeskollegen im Aus-lande aufmerksam' macheri.« Podpisan: Pečovnik, m. p. Generaldirektor der »Orient« A. G. — K temu postopanju, za katero ne najdemo besed, da bi ga primerno označili, pripomnimo le toliko, da je predsednik upravnega sveta »Orienta« novopečeni radikal Janko Tavčar. Govori se, da prevzame v kratkem predsedstvo Ivan Hribar, kateremu bo dodeljen! sam Rade Pašič. O poštenosti in značaj-nosti te tvrdke pa si naj javnost sama ustvari svojo sodbo. Toliko za danes! m Operni in koncertni večer g. Zdenka Knittla, in ga M'arte-Iva.nove Pospivšil, članov zagrebške opere. Jutri priredita v tak. gledališču gosta zagrebške opere Knittl (tenor) iri ga Marta Pospišil (alt) svoj operni iri koncertni večer! Gospod Zd. Knittl, nam poznat že izza mnogokratnega gostovanja v našem gledališču, si je izbral za ta večer repertoire, ki mu jc glasovno najbolj prikladen in v katerem tudi kot igralec prvači (Carmen). Na tem koncertu nami bo g. Zd. Knittl šele pravzaprav pokazal vso vrline Svojega herojskega tenorja. Slišali bomo odličnega pevca bo Wagrierjevih oper itd. Partnerica mu bo odlična iri Splošno znaria iri priljubljena pevka ga Marta-Ivanova Pospišil, ki si je izbrala kakor g. Zdenko Knittl izvanredno pester iri lep spored, ki bo nudil izvajan od odličnih umetnikov lep užitek. Predvsem1 bo zanimiva zadnja točka sporeda, na katero še posebno opozarjamo. G. Zdenko Knittl in ga Marta-Ivanova Pospišil bosta odigrala in odpela v maski in kostumu zadnje dejanje iz opere »C ar m e n«. m Koncert ruskih pesmi v Mariboru. Vojaški umetniški zbor kozakov »Kuhan« priredi na svojem potu v Španijo v Mariboru iri v Ljubljani koncert ruskih pesmi. Pevski zbor sestoji iz 35 pevcev pod vodstvom slovitega zborovodjo S. G. Sokolova. Koncertnemu zboru se je pridružilo nekoliko članov zagrebškega in beograjskega opernega pevskega zbora, Do-sedaj so nastopili z velikim uspehom v Beogradu, Subotici, Somiboru in Osijeku, v bližnjem času pa potujejo v Italijo in Španijo. V Mariboru se vrši koncert v četrtek dne 22. t- m. ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Eazprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik iri pri Hoferju. Cene v diriarjih: 25, 20, 15, 10 sedeži, 5 stojišča in dijaška 3. Koncert bo nudil obilo užitka. rii Potres v Mariboru. Na drugem' mestu poročamo o močnem potresu, ki je včeraj pretresel Bosno in Dalmacijo. Potresni Sunek se je ob % na 7. uro zjutraj čutil tudi v Mariboru. G. Hvaletic, uradnik »Posojilnice« v Narodnem domu nam je prinesel sledečo notico: »Potresna suri-lra sta se čutila danes zjutraj ob % na 7. uro. Bila sta valovita. Trajal je vsak po par sekund.« Mi smo se informirali v Gradcu iri v Zagrebu, vprašali smo tudi več drugih oseb, a nihče ni vedel ničesar, zato je dotična notica izostala. Iz istega vira izvemo, da se je rahel potresni sunek čutil tudi 17. februarja, dasi je na splošno ostal neopažen. m Telefonski promet Maribor—Wierier Neustadt. Po odloku poštnega miniistr-slrva se je otvoril dne 15. marca 1923 telefonski promet med Mariborom iri Wierier Neustadt iri sicer samo v noč-rieiri času od 18. do 8. ure. Pristojbina za enoto pogovora (3 min.) znaša 50 dinarjev. V dnevnem času to je od 8. do 18. ure se iz Maribora vWierier Neustadt n c more govoriti. m Stanovanjskim najemnikom v mestu iri v okolici priporočamo v njih interesu, da v bodoče točno informirajo razsodnika, ki si ga izvolijo, da jih za stopa pri stanovanjskem razsodišču. — Zgodilo se jo v neštetih slučajih, da razsodniki niso bili prav nič informirani ter je bilo uspešno zagovarjanje stranke s tem silno otežkočeno. Predvsem je potrebno, da javi stranka vse nedostatke stanovanja. Resnične podatke naj vpo šljc vsak najemnik, kojemu Se odmerja stanarina pri razsodišču, pismeno iri o pravem času na naslov, razsodnika, ki si ga je izvolil. (Prosimo ostale liste, da to notico ponatisnejo!) m Dar protituberkulozni ligi. Ravnatelj Cntralne banke gospod Herman jo izročil iz neke dobljene stavo 3000 K ligi. G. Popovič pa je poslal ligi 200 K. — Vsem darovalcem iskrena hvala. Posnemajte! m Občni zbor Slov. trgovskega društva. Slovensko trgovsko d ruštvo v Mariboru naznanja svojim članom, da mora svoj občni zbor, ki je bil določen za 10. tm. vsled koncerta, ki ga priredi ljubljanska Glasbena Matica na ta večer, preložiti na 25. tm. (nedeljo) ob 10. uri dop. v kmetski sobi Narodnega doma. m Občni zbor podr. Jngoslov. Matice jo preložen, ker ga je zadnjič razutf odbora posetilo samo — 6 (šest) članov, čeravno jih šteje podr. mnogo nad 1000. Vrši se nepreklicno ria Jožefovo (pondeljek) ob 10. uri predp. v mali dvorani Nar. doma. m Člane SPD Se opozarja, da sprejema članarino za leto 1923 blagajnik trgovec I. Baloh v trgovini ria Grajskem trgu. Istotairi so dobe oberiem legitimacije. m Društvo za podporo revnih otrok je meseca februarja obdarovalo 97 otrok in sicer je dobilo 62 dečkov popolna oblačila, 3 suknje oziroma hlače, 20 rleklic isgotovljene obleke in 12 otrok novo čevlje. Na društvo je prišlo vprašanje, koliko časa se bo obdarovalo otroke, saj je Božič že minul. Usojamo si odgovoriti, da so bili .vsi ti otroci potrebni in vredni podporo že o Božiču; a ker je društvu rie-dostajalo sredstev, so morali čakati do zdaj. Še vedno nismo oskrbeli vseh iti dokler so revni otroci brez obleke in perila, še društvo ni izvršilo svoje dolžnosti. Da nam bo mogoče storiti še več, pomagati še riaprej, prosimo iskreno vse plemenite mlarlinoljube, da nam odprejo srea iri roko še zanaprej. Istotako izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so društvo tako velikodušno podprli ter naklonili znatne švote ali darove v blagu. Do zdaj fio pristopili društvu kot ustanovni člani S 100 Diri. Sledeči gg. oziroma gospe: Balon, Bayer-Swaty, Berdajs, Bernhard, Dračar, Durjava, Filipič, Fontana, Fiirst, Gotz, Hermann, Hetzl, Hintze, Ju-ritsch, Kiffmanri, Klobučar, Kočevar, Kovina in dr., Kiister, Lajričič, Lautne-, Jug. Lloyd 250 Din., Martin z, Matzun, Medvešček, Mermolja, Moravec, Pelikan, Pogrebno društvo, risi. juž. žel. 300 Diri., Podporno društvo j. ž. Vzajemnost t-00 Diri., Posojilnica, Ravnik, Rapoc, Eosfen-berg, Skaza, Skušek, Slovenska banka, Soss, Stergar, Suppanz, Toman', Tomšič, Trgovska banka, Trop, Valjak, Weixl, Writzl, Wogerer, Zelenka. Trgovina Sax je podarila šolskih potrebščin v, vrednosti 500 K. — Društveno vodstvo. Narodno giedali&e Repertoire: Petek, 16. marca. Koncert g. Zdenka Knittla, ter Marte Pospišil Ivanove, člana zagrebške opere. Sobota, 17. marca. Pri ‘jelI mladenkah', C (kuponi). Nedelja, 18. marca ob1 15. uri Baron Trenk, izv. Znižane cene. Nedelja, 18. marca ob pol 20. nri Težke ribe, izv. Premijera. Pondeljek, 19. marca ob1 14 %. Urh, grof celjski, izv. Znižane cene. — ob 19Vj. Pri treh mladenkah, izv. —n— Spored opernega iri koncertnega večera g. Zdenko Knittla in ge Marte-Iva-nove Pospišil, članov zagrebške opere. 1. Saint-Siieris: Arija Dalile iz opero »Samson«; Me,yerbeer: Arija Fides iz opere »Prorok, Marta Ivanova. 2. Leon-cavallo: Dve ariji Cania iz opere »Pa-gliacci« Zd. Knittl. 3. Thomas: Dve ariji i« opere »Mignon« Marta Ivanova. 4. Wagner: Pesem iz opere »Mojstri, pevci Niimberški, Povest o sv. Gralu iz opore »Lohemgrin«, Zd. Knittl. 5. Pesmi: Zajc: Prosjakinja, Binički: Jorgovan, Milojevič: Jesen, Baranovič: Tri sestre, Marta Ivanova. 6. Verdi: Dvospev (Ra-dairies iri Amneris) iz opere »Aida«, Marta Ivanova in Zd. Knittl. Odmor. 7. Bizet: C ar m en IV. dejanje. — V sceni, maskah iri kostumih'. Carinen, Marta Ivanova. Don Jose, Zelenko Knittl. »Pri trah mladenkah«. V soboto 17. mareri se vprizori za ab. C (kuponi) opereta »Pri treh mladenkah«. Ker je pri ab. C več prostorov še na razpolago, opozarjamo cenj. občinstvo, da si še pravočasno Stran fk, oskrbi vstopnice, da rie bo nepotrebnega' navala pri gledališki blagajni. j Predstave v nedeljo in praznik dri# 18. in 19. t. m. V nedeljo, 18. t. m. se vpri-< zori popoldne ob 15. (treli) uri zadnjič v sezoni in ob znatno znižanih cenah, pri-' ljubljena opereta Srečko Albini ja »Baron1* Trenk«. Ta opereta, ki se odlikuje po svojih lepih, mestoma narodnih melodiji jah, in romantičnem motivu, je vselej nadvse ugajala občinstvu. Cene so znat-| no znižane, da si morejo ogledati to lepe)! opereto tudi manj premožni sloji. — V|i nedeljo zvečer pa se vrši premijera Ste*: seloigre »T e š k e ribe« od Baluckijaij • Teške ribe« so si kjerkoli v pri zor jene, namah pridobile simpatije občinstva. —■) Veseloigra sc odigrava v meščanskih krogih, nedolžna naivnost ter otroška do^' br o dušno st nas zamamita, da se zdimott*' in tam, kot da smo živeli to življenje nek* i daj v lepi pravljici. Za marsikoga bodoj »Teške ribe« veselo razvedrilo; ob pogle* du na to veseloigro se bo oddahnil od vsakdanjih skrbi ter prisrčno n a smehljal ljudem dobrega in naivnega srca, 1 V pondeljek. »Urh. grof celjski*. i\Qi pondeljek popoldne 19. t. ni. ob pol treh; se vprizori Parmova opera, »Urh, grof i celjski«. Ker je predstava zgodaj poV' poldne in' je zveza z vlaki jako ugodna,' si lahko ogledajo izvirno slovensko opero tudi zunanji gostje. Predstava končal že ob 4. popoldne. Cene so znatno znižane., — Zvečer pa se ponovno vprizori nadvset' priljubljena opereta »Pri treh mlade#' kali« (»Dreimaderlhau&c). j ICuSturain umetnost t »Veleturist«. V nedeljo dne 18. t. UL o*b’ pol 8. uri zvečer ponovi Ljudski odeir, v Mariboru burko »Veleturist«, ki jo jo z velikim' uspehom vprizoril že v po«e-' deljek, žal ob veliko premajhni pozornosti naše javnosti. Sicer pa je bila pojffie-f deljkova predstava najboljša reklama zal] reprizo, za katero vlada že sedaj velikof zanimanje. Vstopnice se dobe vsak dart od 11. do 15. ure v pisarni Ljudskega od} ra v kazini (Slomškov trg). \ »Trpljenje iri smrt JezuSa Kristusa«. Pasijonska igra v 8 (slikah. Na Cvetno nedeljo dne 25. t. mi ob treh popoldan;; v ponedeljek 26. ifl torek 27. t. m’, obj osmih zvečer vprizori m'aribor»kl Ljud-> ski oder y tak. Narodnem domu pasiiotf^ Pri predstavi nastopi celokupen! igralski! zbor iri ves naraščaj Ljudskega odra* skupno ca. 50 oseb. Vsled velikih režijskih stroškov; so cene prostorom’ za pasijon nekoliko zvišane, kar pa gotovo Met bo nikogar oviralo, da porabi priliko Jpii si ogleda veličastno dramo, ki bo že polj načinu inscenacije (draperij) za Maribor nekaj posebnega. Vstopnice Se dobe o3 danes naprej v pisarni Ljudskega odra^ Ker si bo pasijon prišla ogledat tndt dežela, opozarjamo vse posetriike z dežele*; da si vstopnice nabavijo takoj1 po poSflJ Denar za vstopnico iri poštniflo je vpo-] slati riaprej. Cene vstopnicam1: Dt& SS>,1 15, 12, 10, 8, 4, 2. i Objave. § Mestni kino. V. iri oberiem zadrijaij epoha zanimivega amerikanskega puSSto-.J lovskega filma »Carstvo džungle« iri hUh cer »Tajnost propadlega mesta« vi 6 «te-| j a,njih' še predvaja v petek, sdboto, riedo** Ijo in pondeljek. Gospodarstvo.^! g Krajevno vinarsko društvo za rlbor iri okolico. Radi zaposlenosti nekaki terih društvenih članov kot čuvarjevi skrinjic itd. povodom volitev drie 18. tm*,] prelagamo za ta dan določeni I. redni ob«jj čni zbor na nedeljo, dne 25. tm'., na istenS^ mestu, ob enakem času ter z istem! spo-" redoiri. — Odbor. |»j g Produktna borza v Novem: Sadu, 14,*) marca: pšenica 445, ječmen 315, oves 285,! koruza 250, Ka april 265, fižol 450, mok«j »00« 6R0, pšenični otrobi 160; tendenca^ živahnejša. furistika in šport.: : O. A. SPD. 24. marca: Urška. Ohji 19.56 do Guštanja. Oprema zimska, ev. krplje, derezo — provijant — nočna tura. — Natančneji spored v izložbi gg. Ba* loh, Grajski trg ali Majer, Glavni trg. : O. A. SPD. 1. in 2. aprila: Golte (Mo- , zirska koča). Ob 5.20 do Celja — Paške • vasi. Provijant. y^mk v&mz&i mmm. •>.'J;V *; i; ■ #;/ * sfiteSlč $pG|' f 'p^^; ii^fe;: Maribor. 17. mnrca 1923. © @©0©®®s©^ Velika izbira vsakovrstnih § ročnih torbic, fistnac, kov- @ g čekov, gamaš i. t. d. || # GoniSni jermeni la vrste || od 30—350 mm v zalogi 52) 10—1 © © @ ® iv. Kravos, Maribor g ^ Telefon 207 Aleksandrova C. 13. Telefon 207 jp #@® s#®"s 9® e mmmmmem GUMENE PETE m GUMENE POTPlATi ceneje In trajnlje s® kak®? ucnenal Najbolje varstvo preti vEagi I mrssa I Zahtevaite povsod ,TABOR' S KNJIGOVEZNICA MARIBORSKE TISKARNE D. D. 'S 1*° M NAjagopERNo6g UREJEMA. PRŽPOROČA CEWENgMlToB5NyF>Al M g OBLASTVDia IN URADOM. PREV V^maI g S 'VSA V KMHQOVESKO OTROŠKA InlancM, absolvent trgovske akademije, vešč vseh trgovskih po-»lov. dober organizstor in kalkulant, ki ge je do sedaj bavil s komtreijalnim vodstvom industrijskega podjetja, veii nraven slo-Ten?fin<5 hrvaščine, nemičine in francoščine, želi spremeniti dosedanjo službo. Gre tudi na deželo. Cesj. ponudbe pid ,„Komercijalist“ na anonžni zavod Atoma Company, dr. z o. z , Ljubljana, Kongresni trg 3. 528 NAJBOLJŠA HRAN* ik ;JDOJENČKE, OTROKE in C0jHJE': r iJStADOVNI B KAKJ01 STROKO ?/PADA- KREPILO ZA BOLNIKE itvREKONVALESCERTE VSAKE starosti'" NARAVNI PROIZUODHeClSTE0)* SUOA IZVRŠBA SOLIDNA! OSME ZMERNEf ha prvo mesto za dobro idočo trgovino z mešanim blagom v večjem industrijskem kraju za čas 1—3 let proti najvišjim obrestim polletno v naprej. Varnost zajamčena tudi ▼ nepremičninah. Ponudbe pod »Ka-toital* na anončno in reklamno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. ___________________529 o~tr ZATVoimico^rttAHR, f V ZA0SEB, KSAVERSItA.,CEir**l*\: Sirit* povsod maš Hiti Mestna občina mariborska javlja tužno vest, njen zaslužni občinski svetnik, gospod Fran Postrak strojevodja juž. železnice dne 14. marca t. I. preminul. Pogreb pokojnika se vrši v soboto, dne 17, ob 17. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. v Časten mo spomin S Maribor, dne 15- marca 1923. marca Lagtnlk ig izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. — Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. —> Tiska: Mariborska tiskarna d. d.