Slev. 75.
¥ UMA Y шт dne 5. aprila M4. Posamezna itnnki stane 1 "50 Din. LetO UL
Naročnina
za državo SHS:
ne mesec......Din 20
и pol leta . . . . . u 120 ca celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu, . t . „ 60
Cene Inseralom:
lpr
mali oglasi po Din 1*30 in
Enostolpna petitna vrsta pc
Din 2'—, večji oglasi nad
45 mm viiine po Din 2*50, veliki po Din 3 - In 4'—, oglasi v uredniikem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSIoIba Mm v Boiovlnf,
Urednlltvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 30, upravniStva 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava )e v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun i Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.3*3. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Za javno poštenje.
Mi smo bili objavili članek proti korupciji v naši državi, v katerem smo ko-rupcioniste jasno označili z njihovimi imeni in drugimi pritiklinami, da ni mogoč noben dvom o njih, kdo in kaj da so. Dejali smo, da so to zajedavci, ki plenijo celo državo, da so to nevredni sinovi srbskega naroda, ki je v vojni trpel za svojo svobodo, zdaj pa ječi kot suženj pod bičem koruptne porodice. Izrazili smo tudi 6voje zadoščenje nad tem, da se pošteni srbski narod dviga proti tem pijavkam. Dočim smo pozdravili borbo za čast in poštenje srbstva med srbijansko demokracijo, republikanci, zemljoradniki, pa tudi delom radikalov, smo primerno ožigosali tiste slovenske in hrvatske mame-luke, ki si nadevajo ime »naprednjakov«, kateri z ozirom na svoj osebni in strankarski dobiček pomagajo korupcionistom v centrali, izmozgavati Slovence, Hrvate in Srbe.
Tak je bil smisel in take so bile besede našega članka, kakor se vsakdo lahko prepriča. Glasilo, ki pravi, da zastopa slovensko demokratsko inteligenco, pa danes črno na belem trdi, da smo napadli ves »srbski del našega naroda« in izvaja iz te laži svoje politične zaključke. »Narod« dobro ve, da namenoma laže, njemu je laž edino sredstvo, da pomaga centralističnemu režimu Slovence na podlagi takih podlih izmišljotin še hujše preganjati.
Kako naj se take politične metode primerno označijo? Če bi rekli, da so ciganske, bi se »Slovenski Narod« gotovo zelo razburil, toda naj najde kdo drugo ime. Kaj je dejal pokojni dr. Krek o teh metodah dne 21. novembra leta 1909., ko je slovensko ljudstvo protestiralo na shodu v Ljubljani zoper takratno gonjo »Slovenskega Naroda« ob priliki škofove brošure? Dejal je: »Nizka stopnja omike te (liberalne) inteligence je kriva, da pri nas ni mogoče resno govoriti o resnih stvareh, Kaj je mogoče storiti proti tej nizki stopnji omike? Storiti ni drugega mogoče od naše strani, kakor skrbeti, da tisti, ki so tako zaostali, da tisti, ki so tako malo sposobni za napredek, ne bodo nič pomenili v vrstah našega naroda. Z resnostjo obravnavajmo vprašanja v politiki, pred vsem pa vprašanja vere in morale. Nobena teh stvari naj nam ne bo samo na prazno pusto komedijo, ampak pečajmo se ž njimi vsak po svojem prepričanju resno in pošteno in potem nam bo tudi mogoče skupno delovati s tistimi, ki danes še stoje v nasprotnem taboru. Dokler pa tega poštenja, te resnosti ni, dokler kdo brez ozira na to, ali škoduje v javnosti ali ne, gleda samo na to, da blati svojega nasprotnika tn sebe za trenutek spravi na površje, toliko časa ne moremo imeti zdravih, poštenih, dobrih razmer v naši politild in celi javnosti!«
Te pred 15 leti izrečene besede veljajo v polni meri še danes, kakor vidimo. Ali se res pošteni krogi nasprotnega tabora ne morejo v prid kulture našega naroda povzpeti do tolikega poguma, da se nedostojne metode naše politične borbe enkrat za vselej onemogočijo? Ali je res tako malo ljubezni do resničnega kulturnega napredka našega naroda, da se ne morejo premagati v boju z nasprotnikom taki pojavi nebrzdanosti? Ali je spoštovanje do poštenega prepričanja vsakogar v slovenskem javnem življenju sploh nemogoče?
Zdi se, da je tako. Peščica tistih »slovenskih« demokratov, ki se je združila sedaj s Pašičem in ki vodi demokratsko politiko v Sloveniji, kakor v svoji taktiki, tako tudi v svojem časopisju, ne pozna nobene politične morale. Kaj so ti ljudje svoj čas brez vsakega sramu lagali, da so poslanci Jugoslovanskega kluba krivi uvedbe kuluka, in to v času, ko se je edini Jugoslovanski klub z vso energijo in doslednostjo upiral kuluku! Kritika njegovih poslancev je bila tako prepričevalna in krepka, da se radikalna vlada ni upala sprejeti več kuluka v finančni zakon. To je bil lep uspeh naših poslancev v tistem času, ko so demokratski korupcionisti bobnali v svet, da naši poslanci nič ne dosežejo, ker so v opoziciji,
Slovenski demokrati so sedaj v vladi. Kaj pa so dosegli? Nič! Bahali so se, kaj da bodo naredili, ker da so samo pod temi pogoji vstopili v Pašičevo vlado korupcije in nasilja. Da bi zbrisali oči svojim ljudem, so zopet lagali, da so oni kuluk odpravili, ko je bil že odpravljen. Uradništvu so obetali nebesa. Uradniški zakon se bo popravil, so dejali. Sedaj pa uradniki ne dobe niti plač po novem zakonu, ki so bile uradništvu že zagotovljene. Pač pa so si zasigurali bogate podpore v svrho sanacije lastnega strankarskega žepa, svojega protislovenskega ča-
sopisja in svojih bank, oziroma porodice. Javnost pa hočejo nalagati, da se bore za državo, za narod, za jugoslovanstvo!
Konec temu sc more storiti le, ako se vse naše ljudstvo združi proti stranki, katera s pomočjo koruptnih vlastodržcev, 'ki sc studijo samemu poštenemu srbskemu narodu (glej proglas srbske demokratske in zemljoradniške stranke!), v svoj osebni prid upropašča Slovenijo ter guli državo. Ta boj se mora končati z zmago, nakar bo naše politično življenje ozdravljeno.
korupcije
škripcih.
BREZUSPEŠNI POIZKUSI VLADNE MANJŠINE: RADIKALSKI POLITIKI OBOLELI ZA »PAŠIČEVO BOLEZNIJO«. - BREZUSPEŠNA PROŠNJA PRIBIČEVIČA ZA ODGODITEV SKUPŠČINE. - KRALJ SE JE IZOGNIL INTRIGAM.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Metode in nastopi, ki se jih v sedanjem položaju poslužuje Pašičeva porodica, prekašajo vse, kar se je dosedaj o tem pisalo in konstatiralo. Na oblasti hoče ostati, dokler je le mogoče. Take politične stvari niso opravičljive niti s stališča najbolj obskurnega bizanti-nizma in najbolj surovega balkanizma. O kakem parlamentarizmu seveda ni niti duha ne sluha. 0 tem pričajo sedanji momenti v razvoju krize, ki se vsak dan poostruie in se je iskrenosti poslancev večine zahvaliti, da je izzivanje vlade ostalo za sedaj brez hujših posledic. Da je vlada korupci-onističnega bloka v manjšini, o tem ni dvoma in to dejstvo priznavajo vsi. Zaveda se ga tudi vlada. Ker pa ji je za to, da Čim temeljitejše izprazni državno blagajno, preden se umakne s svojega položaja, se poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev. Eno teh sredstev je odlaganje narodne skupščine. Šo nikdar in nikjer so glede sklicanja sej parlamenta ni postopalo tako banditsko kakor se postopa sedaj. Kakor rečeno, ima vlada namen odlagati seje za mesec dni. Tej njeni nameri dobro prihaja demisija predsednika skupščine Ljube Jovanoviča, prvi podpredsednik Bakič pa je obolel. Sploh so talce bolezni kar na dnevnem redu, kajti jx>leg ostalih je obolel predsednik verifikacijskega odbora dr. Gjuričič, da bi mu ne bilo treba podpisati poročila. Predsedniško narodno skupščine je vsled teh bolezni prišlo do tega, da ni nikogar, ki bi mogel, oziroma lporal dati potrebna obvestila. Vladna manjšina in opo-zicionalna večina sta po krivdi vlade prekinili vse zveze. Dmgi podpredsednik skupščine Dragovič obvešča o naklepih vlade in skupščine le svoje strankine poslane?, dočim se napram opoziciji izvija in izgovarja z najbolj bedastimi in neverjetnimi izgovori, češ da ne ve, kdaj naj bi se vršila seja, da v danem slučaju ne more vedeti in slično. Obenem razširjajo radikali vest, da je odgoditev skupščine gotova stvar. Nekaj radikalnih poslancev jo tudi že odpotovalo. Vendar imajo vsi ti poslanci vladne manjšine nalogo, da se vrnejo brezpogojno v pondeljek v Belgrad. Ti dopusti in potovanja vladinih poslancev iz Belgrada do ene izmed prvih postaj iz Bslgrada imajo očividen namen prevariti opozicijo, da bi tudi njeni poslanci zapustili Belgrad in da bi vlada v slučaju, ko bi videla, da je večina opozicijskih poslancev odpotovala, nenadoma sklicala sejo in si na ta način poskrbela večino za svoje obskurne namene.
To postopanje je vredno vsakega obsojanja in kaže pomaniaknje sploh vsakega čuta parlamentarizma in politične dostojnosti pri današnjih vlastodržcih.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Nikola Pašič in tudi ostali člani vlade so že ponovno poskusili pri kralju do'seči sankcijo za odgoditev skupščinskih sej za mesec dni. Danes je v tem oziru skušal intervenirati Pribičevič pri kralju, vendar je moral tudi on imel zelo slabo srečo. Kralj ga ni niti sprejel, češ da je nerazpoložen. Da bi se tem neprestanim in nadležnim intrigam izognil, jo odpotoval na Belje, kjer ostane dva dni.
NEZADOVOLJSTVO PRIBIČEVIČEVIH VOLIVCEV. — ZAHTEVA PO ODSTOPU MINISTRA P0P0VIČA.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Dočim se jo dosedaj nezadovoljstvo proti položaju širilo v radikalnih vrstah, se je isto pojavilo tudi v maloštevilnih vrstah Pribičeviča. Te dni so se vršila v Pančevu, Zemunu in drugod v okrožjih, kjer je kandidiral sedanji minister Svetislav P o p o v i č, konferenco odborov demokratske stranke. Na teh sejah odborov je bilo soglasno sklenjeno, da mora Popovič izstopiti iz vlade in iz vrst pristašev Pašiča, kajti demokratska stranka v tem okrožju in njeni pristaši stojijo v odločni borbi proti korupciji sedanje vlado. Tozadevno je bila v Belgradu posebna de-putacija, ki je svoje zahteve sporočila Po-poviču. Na njihovo zahtevo je minister Popovič odgovoril, da ima različne tajnosti, radi katerih mora biti pristaš Pribičeviča. Deputacija mu je odgovorila, da demokratska stranka v njegovem okraju ni agitirala z različnimi tajnostmi, temveč z demokra-tizmom. Deputacija zahteva, da takoj odloži svoj mandat. Na današnji seji ministrskega sveta je Popovič poročal o tem nerazpoloženju med volivci in izjavil, da je pričakovati njegove skorajšnje demisije.
NASTAS PETROVIČ ODLOČEN
PROTIVNIK PAŠIČEVIH METOD.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) V današnji »Politiki« je objavljen članek Nastasa Petroviča, v katerem v poedinostih razlaga svoje stališče in najbolj odločno protestira in obsoja celokupno dosedanje nastopanje radikalne stranke glede krize. V njem potrjuje dosedanje vesti, na kako obskuren način se je reševala kriza in odločno zagovarja svoje stališče. Pravi, da bo to svoje stališče, ki bo v skladu s programom in z dosedanjim dolgoletnim delovanjem v stranki, zastopal tudi v bodoče.
Proglas Davldovičevega demokratskega kluba.
PORAZNA OBSODBA DEMOKRATSKIH USKOKOV. — ZA BRATSKI SPORAZUM VSEH NARODOV IN POPOLNO RAVNOPRAVNOST.
odobrili politični načrt, da sc strankarska in koruptna vlada zruši in da se namesto nje vpostavi režim zakonitosti in poštenja. Pribičevič in njegovi prijatelji so pri vsem tem sodelovali in so popolnoma soglašali z vsemi sklepi v tem oziru. Vendar so kljub tem svojim izjavam v trenutku, ko je politika te borbe prišla skoro do same zmage, ko je bil režim g. Pašiča zrušen, Pribičevič in njegovi drugi zapustili svojo stranko in politično borbo. V tem postopanju so šli še dalje. Šli so v radikalno vlado in se ji stavili na razpolago s svojimi glasovi in političnim vplivom. Nadalje v tem pogledu obsoja tako postopanje, ki je omogočilo, da se ko-
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Danes je demokratski poslanski klub izdal naslednji poziv svojim volivcem: Glavni odbor demokratske stranke je na svoji seji dne 1. aprila soglasno odločil in sklenil, da se iz demokratske stranke izključi Pribičevič in njegovih 14 poslancev. Takoj nato je demokratski poslanski klub odobril in osvojil ta sklep. Potrebno je, da sc javnosti navedejo glavni razlogi, vsled katerih so predstavniki stranke tako postopali. Nasilje, pod katerim so sc izvršile volitve v parlament »in v občinske odbore, korupcija in teror, pod katerim trpi cela država, so bili povod, da so predstavniki demokratske stranke soglasno
ruptni režim Pašiča vpostavi in vzdrži š4 nekoliko dni. V proglasu se končno pozivajo vsi prijatelji parlamentarizma, da vztrajajo v borbi proti današnji korupciji za bratski sporazum vseh narodov v, Jugoslaviji in za popolno ravno« pravnost vseh državljanov.
PAŠIČ PREVARIL PRIBIČEVCE.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Svoječasna smo poročali ,da je za državnega podtajnika v ministrstvu za agrarno reformo imenovan Pribičevičevec Vukosavljevič. Ker je pa Pribičevič privedel vladi premalo pristašev, je bilo mesto odvzeto Pribičevičevcom in danes je imenovan za to mesto radikal dr. Nikola Novakovič, poslanec iz Dalmacije. Tudi to imenovanje je izzvalo med radikalnimi poslanci nezadovoljstvo, ker jo Novakovič brez vse avtoritete v klubu in politično popolna ničla. Sicer pa se v radikalnem klubu govori, da bi so še pred padcem vlado imela izvršili rekonstrukcija vlade. Ob tej priliki bi izpadel še kak Pribičevičevec, ker zahtevajo radikali, da nikakor ne gre, da bi Pribičevič s svojimi 16 poslanci imel 4 ministrstva. Tudi se govori, da bosta ob tej priliki izpadla dr. Ninčič in Krsta Miletič, kar pa ni verjetno in je samo pobožna želja Pašiča.
Srbska sodba o Pašićevem režimu.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Na skupni sej* poslancev in članov glavnega odbora srbske zemljoradniške stranke so sklenili izdati na narod sledeči volivni oklic:
>Prihod poslancev HRSS je popolnoma izpremenil parlamentarni položaj. Radikalska vlada, ki je imela v okrnjenem parlamentu skupno z Nemci in z džemijetom večino, je danes v manjšini. Po parlamentarnih običajih bi se bila morala radikalna vlada umakniti večini, toda tega radikalna vlada ni storila, kor ne mara dati moči iz rok.
S tem je radikalna vlada pljunila na svo« jo staro zgodovino, na katero je že zdavnaj pozabila, in pljunila je v obraz parlamentu in vsemu narodu, samo da se obdrži na vladi, čeprav je v manjšini. Ona se skuša obdržati, na vladi magari le začasno, toda vendar tako dolgo, dokler ne bodo končana važna držav-no-gospodarska pogajanja, kakor so n. pr. vojne dobave, prodaja rudnika Lubije, oddaja Belje, odkup Južne železnice, ukinjen je sekve-strov in prodaja zemlje tujim veleposestnikom.
Zapuščeni od Nemcev in od džemijeta so našli podporo pri Pribičeviču in njegovi skupini, na drugi strani pa so preprečili hrvaškim poslancem, da ne morejo sodelovali v parlamentu, čeprav imajo na to zakonito pravo. G. Pribičeviču so dali radikali 4 ministrstva in 2 državna podtajnika in za to ceno je Pribičevič razklal demokratsko stranko in se popolnoma strinja z radikali in ž njihovim stališčem in ž njihovim režimom. S tem ni priznal le njihovo sedanje korupcije, ampak tudi korupcijo v bodočnosti. Toda 15 demokratov, ni moglo osigurati vladi večine. Za to je bilo treba ustavo še naprej teptati in preprečiti narodnim poslancem dostop v skupščino, kjer naj bi vršili svojo poslansko dolžnost. Vse to pa v upanju, da se bo dotlej posrečilo g. Pe-šiču kupiti še nekaj poslancev iz opozicije ia jih priklenili na vladni voz.
Nato opisuje oklic koruptnost Pašičevo vlade in pravi na koncu tega odstavka: Tako na debelo ee v tej deželi niti Turki niso lagali!
Oklic nadaljuje:
V svojem smrtnem strahu, da ne izgub) popolnoma svoje vladne moči, je šel Pašič še dalje. On odkrito kliče ljudstvo na upor proti Hrvatom in Slovencem, on kliče svoje mame-luke, naj mu pomorejo v njegovem ropanju, naj imajo shode svojih organizacij in naj na teh kličejo ljudstvo na odpor proti Hrvatom in Slovencem. Poziva svojo organizacije, naj lažejo in sleparijo, kakor tudi on laže in slo-pari, da je država zaradi prihoda hrvatskih' poslancev v skupščino v nevarnosti, čeprav ja tam njihovo mesto, kamor jih jo ljudstvo izvolilo. Če jo zaradi prihoda Hrvatov v par-lament država res v nevarnosti, zakaj jih Pašičeva policija ne zapre? Če je agitacija Hrvatov nevarna, zakaj je ni Pašičeva vlada prepovedala z zakonom in zakaj jih ni razgnala kot komuniste?
Nikola Pašič jo pokrovitelj najbolj korupt* nega režima, kar jih je naša država doživela. On jc s svojimi pomagači spremenil državo v

Izključno privatno podjetje raznih radikaleklh
[irvakov. Radikalsko-turška vlada je uvedla v avnoet odkrito tatvino državne imovine, uvedla je brezzakonje in doslej nepoznano nasilje.
Narodnega edinstva ne bosta dosegla Pa-Sić in Pribičevič.
Doli i vlado korupcije Pašiča in Pribi-Bevičak
Mišljenje hrvatskih poslancev o položaju.
, Zagreb, 4. aprila. (Izv.) Danes je pri-
Ho v Zagreb sedem poslancev HRSS po zasebnih poslih. Zvečer je imelo predsedstvo Hrvatske Zajednice sejo, na kateri je tajnik HRSS dr. Krnjevič poročal o političnem položaju. Vsi poslanci so se »večer ob devetih vrnili v Belgrad.
Zagreb, 4. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik Se je danes delj časa razgovarjal s poslanci HRSS o trenolnem političnem položaju. Med poslanci vlada mišljenje, da je sedaj nastopil takozvani Pašičev polo-žaj. Pašič je mobiliziral vse tajne sile in manevrira, da bi na eni strani dosegel med poslanci HRSS prepričanje, da se njihovi mandati ne bodo verificirali, in da bi vsled tega zapustili narodno skupščino, on pa bi jih potem osleparil. Na drugi strani pa Pašič manevrira v smeri, da bi Idobil od krone volilni mandat. Med poslanci HRSS vlada prepričanje, da Pašič nc bo razpustil narodne skupščine, am-
Rak da so vesti o razpustu samo manever. rarodna skupščina bi se mogla odgoditi samo za kratko dobo, da bi Pašič dobil 'časa, da poskusi pridobiti za koalicijo še kakega poslanca. Poslanci HRSS ne bodo zapustili skupščine, dokler ta ne potrdi sklepa verifikacijskega odbora o verifikaciji njihovih mandatov. Smatrajo, da bo položaj v tistem trenutku, ko se skliče narodna skupščina, čisto jasen in da se bo razvijal v smeri ciljev opozicionalnega bloka.
POPRAVLJENA KRIVICA.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Na odločno Intervencijo slovenskih poslancev je še prejšnja vlada sklenila, da se policijskim stražnikom v Ljubljani dovoli kredit za nočno službo. Ta sklep v prejšnji vladi ni prišel do veljave, ker ni bil vstavljen v dva-najstine. Ob priliki razprave v finančnem odboru so slovenski poslanci ponovno po-krenili to vprašanje in jo tozadevna vsota vstavljena v proračun notranjega ministra. Danes je finančni minister odredil na ponovno intervencijo, da so za plačilo nočne službe ljubljanski policiji nakaže kredit * znesku 170 tisoč dinarjev.
HPS.
Zagreb, 4 aprila. (Izv.) Nocoj so se Sestali v Zagrebu nekateri člani vrhovnega sveta Hrvatske pučke stranke in so razpravljali med drugim o volivni borbi in o sklicanju strankinega kongresa. Kongres se bo vršil najbrže 30. aprila in se ga bodo udeležili zastopniki vseh hrvatskih županij, Dalmacije, Bosne in Hercegovine.
ZAUPNICA FRANCOSKI VLADI,
Pari«, 4. aprila. (Izv.) Zbornica je danes ob priliki debate s predlogom poslanca Buis-sona, naj se zakon o civilnih in vojaSkih pokojninah razširi tudi na državne delavce, izrekla vladi zaupnico s 327 glasovi proti 201 s tem, da je ta predlog odklonila. Vlada je izjavila, da bo za delavstvo preskrbela s posebnim zakonom.
PROTI KOMUNISTOM V BOLGARIJI.
Sofija, 4. aprila. (Izv.) Kasacijsko so-'dišče je danes odločilo, da komunistična
stranka v Bolgariji ne obstoja. Izreklo jo
obenem, da se vse premoženje komunističnih organizacij zaploni.
RUDARSKI STRAJK NA POLJSKEM.
Varšava, 4. aprila. (Izv.) Štrajk v poljskih rudnikih traja še dalje. Mir se je kalil samo v Sosnovicah, kjer .ie bile* v pouličnem boju ranjenih nad 16 oseb. Splošno se opaža, da razpoloženje za nadaljevanje štrajka pojenjuje.
0DN0ŠAJI MED KITAJSKO IN RUSIJO.
Peking, 4. aprila. (Izv.) Sovjetski zastopnik ni zapustil Pekinga. Iz tega sklepajo, da diplomatski odnošaji med Rusijo in Pekingom niso prekinjeni.
UBOGI KALIF.
Angora, 4. aprila. (Izv.) Narodna skupščina jo sklenila, da ustavi bivšemu kalifu njegovo apanaže.
STINNES V TURCIJL
Angora, 4. aprila. (Izv.) Semkaj so prišli zastopniki Stinnesovi, da se pogajajo z vlado glede prevzema raznih javnih del.
DUNAJSKI JESENSKI SEJM.
Dunaj, 4. aprila. (Izv.) Dunajski jesenski sejm se bo vršil od 7.—14. septembra t L
POLOŽAJ DUNAJSKEGA DENARNEGA TRGA.
Dunaj, 4. aprila. (Izv.) Na današnji plenarni seji borzne zbornice se je ugotovilo, da denarni trg brezhibno in redno posluje. Zastopniki bank so izjavili, da bodo tudi nadalje
dajali na razpolago reportne kredite in da bodo nadaljevali tudi intervencijske kupčije.
UMOR V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 4. aprila. (Izv.) Aretirana ženska Oreškovič je danes priznala, da je svojo nečakinjo Irmo Raffersburg umorila s tem, da jI je v spanju z britvijo prerezala grlo.
KUGA V INDIJI.
Lahore (Indija), 4. aprila. (Izv.) V mestu in v okolici razsaja huda kuga. V mostu samem umrje dnevno po 30 ljudi.
DESET SMRTNIH OBSODB.
Gent, 4. aprila. (Izv.) 10 članov raznih terorističnih band, ki so ropale in plenilo po Flandri^i, je danes obsodilo sodišče na smrt na vesalih.
Katastrofalna povotfenj na Mažarskem.
Budimpešta, 4. aprila. (Izv.) Vsled novih nalivov je postala povodenj katastrofalna. Токау je od dveh strani ogrožen od vode. Mesto Tiszakor je popolnoma uničeno. Od celega mesta sta ostali samo dve hiši. Poplavljeno ozemlje meri nad 60.000 oralov. Škoda se še ne more ugotoviti, znašala pa bo gotovo več kot 8 milijonov zlatih K.
NOVE NEVIHTE V ITALIJI.
Rim, 4. aprila. (Izv.) V južni Italiji so divjale danes zopet hude nevihte. Prebivalci Araalfija so zapustili znova svoje hiše, vendar ni bilo nobene nesreče.
Svetovni položaj.
Rusko-romunski spor
je samo odraz velikih nasprotij, ki gibljejo v sedanjem momentu zapadne velesile. Imamo tri izrazite imperializme v Evropi, francoski, angleški in italijanski; v Aziji ruski in japonski; med evropskim in azijskim pa leži mogočni ekspanzionizem Združenih severnoameriških držav. Po verzajskem miru ni med vsemi temi stremljenji velesil nobenega pravega ravnotežja, vsak hodi svoja pota in se prizadeva sproti za silo poravnavati nastalo konflikte, obenem pa ustvarja vedno nove ter se oboro-žuje na način, ki daleč presega predvojni militarizem. Ker se Anglija in Francija še vedno ne moreta sporazumeti za edinstven pravec svoje politike, se Mussolini, ki je prvi za Ca-vourjem začel v Itabji zopet zunanjo politiko v velikem stilu, trudi ustvariti kombinacije, katere ne ogrožajo svetovnega miru nič menj kakor ekspanzija ostalih velesil. V zadnjem času je italijanski diktator oči vidno opustil protiangleško smer in skuša zopet obrniti svojo politiko proti Franciji. Gre za prvenstvo v Sredozemskem morju, ki je enako važno za vse tri velesile. Mussolinj se je zvezal z Rusijo in hoče z njeno pomočjo oslabiti Romunijo ter očividno zasleduje načrt, da Rusiji pomaga zopet približati se Balkanu, oziroma Carigradu, dobro vedoč, da je ojačena Rusija najboljši zapah proti imperialističnim težnjam tako Anglije kakor Francije. Odtod je lahko razumljivo, zakaj je v sporu zaradi Besarabije italijanska diplomacija stala na strani Rusije, francoska in angleška pa na strani Romunije. V zvezi e tem problemom je tudi to, da je Mussolini v svoj pomorski program za 1925—1927 postavil visoko postavko za zgraditev novih ladij kakor tudi za zgradbo dveh močnih pomorskih baz, od katerih bo ena v Cagliariju. Franciji to seveda ni ljubo, ker bi ji Italija ▼ slučaju vojne lahko delala velike neprilike pri transportu črnih čet iz Afrike v Marseille, oziroma Toulon. Anglija pa nasprotno ni ravno preveč vznemirjena nad tem, če kdo ogroža Francijo, ki je Angliji v mnogih ozirih nepri-
jetna. Na drugi strani pa bi mogli italijanski načrti Francijo nagniti k temu, da išče sporazuma z Anglijo.
Na vshodn
stojimo pred sličtiim problemom. Rusija išče sporazuma s Kitajsko, da bi dobila v svojo last vzhodnolutajsko progo, oziroma vsaj prvenstveno stališče, toda je naletela tudi tu na skupni francosko-angleški odpor. Obe velesili čutita obnovo ruskega ekspanzivizma in ga gotovo ne gledata broz skrbi. To seveda Izrablja tudi Japonska. Toda ta je na drugi strani ravnotako nevarna Angliji in Ameriki, dočim jo Francozi podpirajo. Japonska so čisto v nesorazmerju s svojim teritorialnim obsegom oborožuje, gradi gigantsko mornarico in meče svoje poglede zdaj na rusko tihoinoreko obal zdaj na ameriške postojanke v Tihem oceanu in na Avstralijo. Poleg Sredozemskega morja postane Tihi ocean pozorišče velikih dogodkov v nedaljnji bodočnosti. Pomisliti je tudi treba, da imamo tu veliko ognjišče nemirov, to je Indijo in pa razno še čisto neekaploatl-rane dežele ogromnega bogastva na naravnih zakladih, kakor so Afganistan, Tibet in Mongolija, za katere se bodo borili angleški, ruski, japonski, francoeki, amorički velekapitalizem; vpoštovati pa se mora tudi Kitajska.
Nemško vprašanje vsaj na videz nič ne napreduje. Govori se, da Mac Donald kmalu odpotuje v Pariz, da sklene s Poincarčjem določen načrt glede razpleta tega težavnega problema. Kakšen bo rezultat in kolika bo njegova vrednost, je pokrito še z neprodirno temo. Francija Ruhra ne bo rada zapustila, na vsak način pa bo zahtevala ustanovitev nevtralne renske republike. Ker mnogim Angležem to ni prav, ker jih spominja na Napoleonovo kontinentalno politiko, bodo seveda zahtevali velikih protikoncesij in tako bo vedno en imperializem stal proti drugemu. Sploh se vse države vračajo k politiki močne roke v zunanjih zadevah.
Anglija
na primer drži Mac Donalda predvsem zato, ker ga smatra kot človeka, ki ni v prošlosti
prevzel nobene obveznosti nasproti komurkoli, za najbolj sposobnega, da vodi močno zunanjo politiko. Vsled tega se delavska vlada drži kljub temu, da v notranjepolitičnem oziru zadeva na težkočo za težkočo. Tako n. pr. je bila zdaj vložila v parlamentu predlog za varstvo stanovanjskih najemnikov, po katerem lastnik ne smo odpovedati najemniku, četudi nič ne plača, ako je brezposeln. Tako liberalci kakor konservativci so dvignili cel vihar proti temu zakonu, končno so pa le pristali na kompromis, po katerem bodo lastniki v takem slučaju dobili stanarino povrnjeno od države iz fonda za brezposlene. To se pravi, obe stranki Mac Donalda za Убако ceno vzdržujeta, ker stoji pravkar pred odločilnimi pogajanji s Francijo, oziroma z vsemi velesilami sploh.
Politične vesti.
-f Pašićevo pismo »slovenskemu ljudstvu«. Ministrski predsednik Nikola Pašić je naslovil na organizacije in pristaše svoje velesrbske stranke proglas, za radikalce т Sloveniji pa je poslal posebno pismo, ki so ga snoei dali radikali po Ljubljani plaka-tirati. Pismo je dokaz, v kakih škripcih da se nahaja »forukajoča« (»Jutrov« izraz) Pašićeva vlada. Da se vlada korupcije in nasilja tudi s tem pismom g. Pašiča identificira z državo, se ne bo nihče čudil. Zanimivo je v celem pismu samo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če opozicionalni blok zmaga. Teh skrbi lahko rešimo radikale: Konec bo ministrskih in drugih korupciji
-{-»Slovenski narod«, ki se ogorčuje nad našo borbo zoper režim korupcije, naj točno prebere danes objavljeni proglas srbske zeniljoradniške stranke.
+ Na naslov SLS je nekdo, ki m označuje za njenega pristaša, v »Murski Straži« napisal nekaj misli, ki ph 5. t. m. ponatiskuje »Avtonomist«, Ker te besede očividno niso napisane z zlohotnim namenom, se nanje lahko odgovori čisto mirno v nadi, da bo pisec izprevidel, da se nahaja v nehoteni zmoti. Stranki očita, da se hoče v njej »od gotovih krogov vpeljati nekakšna diktatura mišljenja«. Pisec je menda sam čutil, da se ne more opirati na kaj določenega, ker govori o »nekakšni« diktaturi Vsakemu strankarjn mora biti dobro znano, da se vse strankine instance SLS svobodno volijo, da v njih vsak član sme svobodno povedati svoje mnenje in da se brez članov ničesar ne sklepa, vrhovna instanca SLS pa ima v določenem času priliko vse delovanje svojih funkcionarjev podvreči kritiki in jim izreči zaupanje ali nezaupanje, ter, če se ji zdi potrebno, izvoliti druge. Tudi ni res, da bi se kdo v SLS napadal osebno ali pa kot »brezverec«, če ima drugačno politično mišljenje. Stvari se v časopisja SLS označujejo s svojim pravim imenom: strankarska nedisciplina z nedisciplino, nekorektni nazori o veri ali cerkvi se zavračajo kot taki, različno politično na-ziranje se ugotavlja in zavrača kot tako. Nazori pa, ki se dajo spraviti v sklad s temeljnimi smernicami stranke, se nikoli niso napadali Tudi ne stoji, da bi bila politika vodstva in časopisja SLS dvolična, kakor meni pisec, ker se vodstvo т Belgradu dogovarja z Radičem, doma pa njegovo politiko, v kolikor jo smatra za po-grešno, zavrača. Stranka se pač mora ▼ interesu države in sovpliva na njene posle dogovarjati z vsakomur, s katerim more za določene cilje iti taktično skupaj, četudi se z vsemi njegovimi političnimi smernicami ne strinja. Tako se »Jugoslovanski klub« dogovarja tudi z Davidovičem, daei se z vrhovnimi liberalnimi načeli njegove stranke ne strinja, pač pa je tudi v njej
Dr. W. M. Mac Govern.
Preoblečen
v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Vihar.
Mac Govern nadaljuje :
Drugo jutro, po obisku pri Dalai-lami, je izbruhnil vihar. Sčasoma je toliko ljudi zvedelo za mojo navzočnost v Lhazi, da se ni dala več prikriti. Poročilo je prišlo tudi do menihov; in ko sem so zbudil, sem videl pod oknom množico ljudi, še kar naprej naraščajočo. Popoldne je postal položaj opa-sen. Nekaj bolj pogumnih junakov je začelo tuliti in rjuti, in vpili so, naj sc pokažem. Drugi so se pa drli: »Dol s tujci!« Zmeraj bolj glasno je postajalo vpitje, zmeraj bolj grozeči so bili izrazi sovraštva. Krepelci in kamni so začeli frčati po zraku.
Zmeraj glasneje so vpili, zmeraj bolj Sovražni so postajali glasovi. Slednjič je grmela k meni gor cela pesem sovraštva, vedno več krepelcev in kamnov je frčalo po zraku. S sreči sem stanoval v drugem nadstropju ,torej precej visoko. Pa je vseeno priletelo pnr kamnov gor, in ubili so okno iz stekla, ki je v Tibetu tako dragoceno. Ker pa množica ni imela pušk, ni mogla ničesar opraviti. Kaj pa, če bi vdrla v hišo? Kakor vse hiše v Lhazi, je bila tudi moja hiša zgrajena okoli notranjega
dvorišča. V pritličju so bili samo hlevi in obokani prostori, edina pot v hišo je šla skozi velika lesna vrata; dal sem jih zapreti in od znotraj podpreti. Množica je tolkla po njih in se je zaganjala vanjo, a veliki tramovi so dobro držali. Kje drugje bi bili hišo morebiti zažgali, a v Tibetu so vse hiše zgrajene iz kamna ali pa iz opeke, posušene na solncu in se jih ogenj ne prime. Da pa ne bi kdo drug iz hiše vrat odprl, sem postavil dva moja kulija za stražo tja. Razburljivo je ilo in vendarle mikavno, ko sem poslušal, kako so prijazni Tibetanci zunaj razgrajali in hoteli videti mojo kri; povedati moram, da so so Sikki-mezi dosti bolj bali kakor pa jaz. Tedaj mi je prišlo na misel, kaj, ko bi si ogledal obleganje mojo trdnjave od zunaj. Prav hitro sem se epet prelevil v kulija, sem šel iz hiše skozi majhna skrivna vratca na zadnji strani in sem se pomešal med drhal. Da ne bi vzbudil pozornosti, sem včasih tudi jaz divje in besno zakriknil in zarjovel, in da bi bilo še bolj lepo in resnično, sem pobral tudi jaz par kamnov in sem jih vrgel gor na trdnjavo. Pa sem zelo slabo meril in sem ubil stekleno okno v prvem nadstropju. Pol ure sem vpil in metal, potom sem se pa naveličal in sem šel nazaj v hišo. Pozneje sem zvedel, da je imel Tsarong pripravljeno vojaštvo in da bi mi bil prišel no pomoč, če bi bila množica hišo zares naskočila. Ko so jo začelo mračiti in so postali oblerrovalci lačni, so se polmrnma razšli. V naslednjih dneh se je včasih zbra-
la še kakšna majhna gruča pod mojim oknom, in slišal sem neljuboznive opazke, a resno mi ni nihče več grozil. Medtem бо bili pa tudi zvedeli, da me vlada ščiti. Ker so pa menihi še vedno ščuvali proti meni, smo postavili za vse slučaje stražo k vratom; in ker me je vlada rotila, naj ostanem za časa meniškega gospostva doma, sem bil od 27. februarja do 13. marca nekakšen državni ujetnik v prepovedanem mestu. To ujetništvo jo bilo pa prav prijetno. Prvič sem od svojo bolezni popolnoma okreval in sem se odpočil, Tsarong in drugi odlični možje so mi pošiljali živila, potem som pa sprejemal tudi razno zanimive tibetske dostojanstvenike, častnike, duhovnike, trgovce in državne uradnike. Prihajali so me obiskat, veliko sem govoril z njimi o sedanjem življenju in o razmerah v Tibetu in veliko sem zvedel od njih.
Vsak dan so Šli sprevodi mimo mojega stanovanja, gledal sem jih z okna dol. Tako so mi je nudilo prilika posebne vrste, da sem študiral svete verske obrede in običaje tibetskega budizma. Posebno zanimiva je bila velika procesija z bakljnmi, 3. marca; Dalai-lama sam jo jo vodii. Ob navzočnosti vseh dostojanstvenikov se jo premikal v luninem svitu obhod po cestah Lhaze, uradniki v srednjeveških opravah. Za Da-lai-lamo in njegovim dvorjanstvom je korakal oddelek tibetskih vojakov, izvežba-nih od Tsaronga, z modernimi puškami, a v starih angleških uniformah. V luči neštetih bakeli in v mesečnem svitu vršeči se
sprevod je bil zelo svečan in neizbrisen mi je spomin nanj; a ravno v najbolj svečanem trenutku je vojaška godba zaigrala koračnico, kakor je bolj neprimerne ni mogla, staro angleško pivsko pesem, s prav nepobožno vsebino.
Prišel je dan, ko sta meniha-župana odložila svojo službo in jo oddala zopet posvetnim mestnim oblastim. Šo isti večer so odšli skoraj vsi menihi iz mesta, in zdelo se mi je čudno prazno. Mislim, da Lhaza navadno nima več ljudi kako 20.000, novoletni prazniki pa privabijo petkrat večje število. Od tedaj naprej sem se lahko sprehajal po mestu, kolikor sem se hotel, sem delal krajepisne in druge zapiske, kakor so mi je ljubilo; sploh bil sem čisto sam svoj gospod!
Nazaj v Indijo!
Sčasoma sem se pa lo naštudiral in nagledal in hotel sem nazaj v Indijo. Ne vem zakai, a kar tako me niso pustili ven, in šele čez teden dni mi je dalo ministrstvo dovoljenje za odhod in so mi izročili potne liste. Dovolili so mi tudi, da sem med potjo lahko uporabljal službena uradniška počivališča. ki so bolj udobna kakor navadna; dali so mi tovorno in jezdno živino in cel6 oboroženo spremstvo, če bi med potjo menihi ali pa drugi prijatelji me vendarle napadli. A vse je šlo gladko. Potovali smo v Gjangtzo in potom po Btari poti v Yatung in skoz Sikkin nazaj v Indijo. 17. aprila iem bil spet v angloindijskom Dardžilingu.
Potovnnjo v Tibet ie bilo končano^
nekaj političnih točk, ki omogočujejo sodelovanje za izvestne cilje in za izvestno dobo. Iz tega pa ne sledi, da bi se ne smele zavračati one točke programa takih strank, ki se z našimi ne strinjajo in ki jih mi ne smatramo za prave. To velja seveda tudi za Radiča. Sploh je velika napaka sicer dobromislečih ljudi, da se dajo preveč vplivati glede presoje SLS od nasprotnega časopisja, ki v zlobnem namenu kapa strup med javnost, da izpod-koplje tla ne samo SLS, ampak še bolj tistemu krščanskemu kulturnemu nazoru, ki ga naša stranka zastopa. Tej psihozi so žal podlegli nekateri, ki zdaj dajo v »Murski Straži« in »Avtonomistu« temu izraza, ne da bi pomislili, kako malo s tem koristijo stvari, katero hočejo zastopati in kako nevede in nehote opravljajo posle za zaklete nasprotnike njihovega lastnega nazora.
4- Vojvodinski demokrati. Razcep v demokratski stranki je našel vojvodinske demokrate docela nepripravljene. Njihovo glasilo »Jedinstvo« v Novem Sadu doslej y tem predmetu še sploh ni zavzelo stališča. Krajevna demokratska organizacija je sklicala te dni sestanek zaupnikov, na katerem so izvolili odbor treh članov: enega Pribičovićevcga in enega Davidovičevega pristaša ter enega nevtralca — ki je odpotoval v Belgrad, da se pogaja z obema skupinama in nato poroča stranki. Dollej ostanejo vojvodinski demokrati nevtralni.
* Sestanek pokrajinskega sveta Hrv. ptičke stranke v Dalmaciji. Dne 26. marca t. 1. se je vršil v Splitu v navzočnosti strankinega predsednika Stjcpana Barića in tajnika dr. Janka Šimraka sestanek pokrajinskega sveta Hrv. pučke stranke. O delu in položaju ljudske stranke v Dalmaciji je poročal tajnik Vodanovič, nakar je obširno govoril o smernicah HPS dr. Ši-mrak. Po dovršeni razpravi so sklenili več resolucij, v katerih ugotavljajo pravilnost taktike HPS, naglašajo, da se bo stranka nadalje borila za zakonodajno avtonomijo zgodovinskih pokrajin, protestirajo proti parcelaciji Dalmacije, naglašajo važnost kulturnih in socialnih vprašanj in zahte-. vajo, da se pri njih reševanju uveljavi program HPS, protestirajo, da se v Dalmaciji še niso izvršile občinske volitve in pozivajo vlado, naj pri sklepanju trgovinske
Eogodbe z Italijo ne izda naših interesov, er bi to povsem uničilo zadnje gospodarske moči Dalmacije. -n-
.. - .„ Dopisi.
Hotcderšica. Dne 31. marca nas je po-eetlla obmejna komisija, namreč g. polkovnik Daskalovič in italijanski delegat. Tedaj se je Izvršil pravi plebiscit in demonstracija ho-tenjakega prebivalstva. Uro pred prihodom je nekdo prinesel iz Logatca vest, da se je obmejna komisija peljala v Planino in da pride baje tudi v Hotederšico. Bliskoma se je vest raznesla po vasi in ludi v pol ure oddaljeni Novi svet, ki je danes pod Italijo. Mlado in etaro, možje in žene, vse je drlo 'skupaj, ko se je prikazal avto. G. polkovnik Daskalovič si je nekoliko ogledal mejo, kakršna je sedaj, dočim ga je ljudstvo mirno z utripajočim srcem gledalo, kaj poreče. Nato so ga nekateri možje z županom vprašali, ali se pomakne moja nazaj na občin, mejo proti Črnemu vrhu, in jim je odgovoril: >Dragi moji! Granica se po-vlači, kao je sada, no može da ide drugčije.< Tedaj pa je buknila na dan osuplost, žalost, jeza in iznenadenje. Culi so se vzkliki: Sam h .... se ne bi' zmislil take meje kot je ta. Le napravite jo, takoj jo bomo podrli in če nas pobijete pri tein, nič zato, boljša je hitra smrt, kakor počasen pogin. Mi hočemo naše polje, naše travnike, naše gozde, ker so naši in samo naši. S čim se bomo pa živeli, mar naj zobljemo pesek v Košu (kraj, kjer se pesek koplje). In mi, ki smo pod Lahom, ali naj hodimo 8 ure daleč v cerkev in 7 ur na postajo, ko imamo vse pred nosom. Usmilite se nas, drugače propademo! Tako in podobno je šumelo v množici; če bi se razglasila smrtna ob-■odba nad celo vasjo, no bi bilo huje učinkovalo. In upravičeno. Naš položaj je res trajno nevzdržljiv. Tri četrtine posestnikov ima svoja posestva preko meje, pa niti en dan ni sigurno za prehod. Vedno so sitnosti, nikoli ni vee v redu. Ob solnčnem zahodu mora biti žo vee doma, delavci, živina in kar hoče kdo pripeljati ali prinesti. Pristojbin, kolkov za tranzit in carine od lesa ni nikoli dovolj. Kjo bomo pa vzeli? Prej nam je za občinske potrebe donesel mnogo lov in je bila občina sploh davčno močna, sedaj je to vse minilo, občina je na ta način uničena. Oni pa, ki so preko meje, imajo do cerkve in prodajaln 3 ure daleč, do mlinov in žag pa še več. V suši ni vode; ali bodo šli v Idrijo po njo in do železnice imajo 50 km daleč v Ajdovščino. Gospodje pri komisiji, imejte razsodnost in pustito nas živeli. Naša dolina je po naravi skupna in teži na Logatec, tam je nje izhod. Zato nas ne trgajte s to nesrečno mejo, ker radi teh par kvadratnih kilometrov ne bo Jugoslavija nič boljša in Italija nič slabša, mi pa bomo vsaj v položaju, da bomo mogli živeti. Vemo, da bi nam g. Daskalovič rad vstregel, če bi mogel, zato se obračamo nn italijanskega delegata kot razsodnega človeka, naj vpošteva glas našetin tfudstvn, ki ga je dvignilo še en-
krat v zadnjem trenutku v «krbi za svoj obstanek.
Grahovo pri Cerkniei. V nedeljo, dne SO. marca popoldne je JDS sklicala shod v gostilno, kjer so se zbrali le običajni nedeljski gostje, med njimi tudi jaz. »Govornik JDS je napadal vse stranke, le svojo je hvalil. Spravil se je tudi na duhovnike in je bil mož hud, češ da se na prižnici govori o politiki. Tedaj sem jaz dejal: Duhovnike pa le v miru pustite, ker s tem ne boste na deželi ničesar opravili. Duhovnik ne hodi tako po gostilnah kakor mi, da bi se tam razgovarjal, zato lahko s prižnice kaj pove. Če pn govori na prižnici kaj nedovoljenega, ga pa naznanite, bo ravno tako kaznovan kot vsak drugi. >Jutro« se je v svojem poročilu o tem shodu seveda zlagalo. Trdi namreč, da sem j a z rekel, da duhovnik ne sme v gostilno. To je grda laži Če pa kdo hoče po Grahovem muhe lovit, naj pride takrat, kadar so, ne pa takrat, ko jih ni. Se ne izplača. — Matevž Hiti, posestnik in kovaški mojster v Grahovem.
Dinarski dan.
Danes sc vrši v Ljubljani in Mariboru »Dinarski dan«. Občinstvo prosimo, da daruje za vestlalske Slovence vsaj po en dinar. Naša dolžnost je, da pomagamo gla-dujočim rojakom v tujini.
—	Računsko takse za ljudske in dijaško kuhinje odpravljene. Po novem taksnem zakonu se mora plačevati 20 par od vsakega gostilniškega računa. Finančna oblast v Ljubljani je bila tako rigorozna pri interpretaciji te odločbe, da je zahtevala celo od računov v Ljudski in Dijaški kuhinji označeni znesek. Proti tej praksi je poslanec škulj vložil oster prolest na finančnega ministra z zahtevo, da se označena ostra interpretacija nemudoma ukine. Minister Stojndinovič je ugodil zahtevi g. Šku-lja in poslal odgovor z vsebino. >Označena< določba je bila izdana z namero, da se s to prakso obremeni samo ona podjetja, ki delajo z dobičkom t. j., da s to takso obremeni po-jedincc, ni pa bila namera, da se obremeno dijaške menze, narodne kuhinje in asili za siromašne, katere podpira ali država ali samoupravna organizacija ali humana društva. Logično je tedaj, da Dijaška in Ljudska kuhinja ne podleže označeni taksi. Da se take »greškec ne bi več dogajale, je generalna direkcija posrednih poreza izdala potrebni odlok, ki se dostavlja vsem finančnim oblastem, kot tudi finančni direkciji Ljubljana.< Dr. Stojadino-vič, minister financ. — Gotovo bo s tem precej pomagano vsem našim inštitucijam, ki delajo iz humanega in karitativnega namena za uboge dijake in uboge ljudske sloje.
—	Konference dalmatinskih škofov. Konference dalmatinskih škofov v Dubrovniku so se te dni zaključile. Obdelali so vsa nujna vprašanja, tičoča se cerkve, njene uprave in ustanov v Dalmaciji, dalje so razpravljali o zavodu sv. Jeronima v Rimu in o staroslo-venskem misalu. O konferenci in njenih sklepih so sestavili spomenice in uvedli potrebne korake, da se sklepi uresničijo.
—	Nenadna smrt odlične Dubrovničanke. Dalmatinski Hrvat Ivan Milič iz Janjine se je bil pred dobrim letom s svojo soprogo vrnil iz Argcntinije v Dalmacijo ter se naselil v Dubrovniku, kjer si je bil sezidal vilo. Toda že čez dobre tri mesece je Milič umrL Njegova soproga, rojena Argentinka, mu je dala zgraditi lepo grobnico, nato se pa koncem minolega mcseca odpravila na pot v Ar-entinijo, cla obišče sina edinca ki jc zdravnik v Villaconstitucion. Toda na potovanju je gospa v Belgradu obolela in umrla. Pokojnica je bila tako v Argentiniji kakor v Dubrovniku znona kot velika dobrotnica revežev.
—	Za koga država nima denarja. Te dni bi bilo moralo oditi iz zagrebške gluhonemnice 32 gluhonemih otrok, ker je vlada odrekla zanjo nadaljno podporo. Da prepreči ta zločin nad bedno gluhonemo deco, je zagrebška mestna občina prevzola stroške zanjo do konca tek. leta. Smo res lepa država, ko nam vedno zmanjka sredstev ravno za najbednejšo: bolnike, sirote, gluhonemce, invalide itd., dočim je sicer denarja vedno na pretek, če gre za zarado ali parado.
—	Umrla jo v Naklem 3. aprila po dolgi bolezni ga. M. Črnilec, sestra mošenjskega župnika in tašča naklanskega župana. Svetila ji večna luč.
—	Preosnova nižjih kmetijskih šol. Na konferenci ravnateljev nižjih kmetijskih šol, ki se jo koncem februarja vršila v Belgradu, so sldenli resolucijo, ki zahteva: Šolski pouk na nižjih kmetijskih šolah naj trnja vedno tri leta in le izjemoma dve leti; ustroj nižjih kmetijskih šol naj so uredi z novim zakonom; dokler tak zakon ne bo uveljavljen, naj se pouk in uprava na šolah preosnuje tako, da bo teoretični pouk v jačjem skladu s praktičnim; v to svrho je konfernca izdelala nov pravilnik in ga predložila pristojnemu ministrstvu; nižje kmetijske šole naj se nazivajo po svojem tipu: poljedelske, živinorejske in vinogradniško-sad-jarske šole; položaj in prejemki učiteljstva na nižjih kmetijskih Šolah naj se popolnomn izenačijo s položajem in prejemki srednješolskega učiteljsvta; učiteljem nižjih kmetijskih šol, ki položo državne strokovne izpite, naj se prizna profesorski naslov.
—	Metropolijska palača v Skopljn. Ministrstvo za vero je sklenilo, da so nudškofijslm zgradba v Skoplju prenovi ter je v to svrho dovolilo kredit 194.000 Din.
—	Prva razstava Srbskega planinskega društva se vrši v Belgradu od 18. do 27. t. m. Razstava bo nameščena v II. moški gimnaziji.
—	Dopolnitev gimnazije n« Stišaku. S prihodnjim šolskim letom se otvori na sušaški gimnaziji osmi razred ter postane s tem zavod popolna višja gimnazija.
—	40 letnioa bolgrajskega kolodvora. Te dni je poteklo 40 let, odkar je bil otvorjen belgrajski kolodvor. Tedaj je opravljalo vse posle na postaji borih 20 železniških uradnikov. V minolem letu je pa znašal promet na belgrajskem kolodvoru: Dospelo je 42.836, odšlo pa 42.891 potniških vagonov; blaga je pri-
A. Cvenkel:
Odmevi planinskega dne v Kranju.
Kako velike važnosti je planšarstvo, nam je pokazala velika udeležba planincev od mrzlih Rateč in Bohinja, iz Selške doline, Sorice pa noter do zadnje, bujne kamniške planine. Nehote mi je prišla na misel prelepa zdravica Vodnikova: Pridi Gorenj'c z mrzle planine!
Poročila gg. poročevalcev, planinskih odborov ter cela debata pa nam je povedala tudi jasno in glasno, da je planšarstvo za gorenjskega kmeta in njegov obstoj življenjskega pomena in da čaka, kakor je šlo danes svojo rakovo pot, ne sme in ne more iti več dalje. Žal, da so ravno pašniki in planinske razmere pri nas tako zelo zamotane in zanemarjene kakor nobena druga panoga našega gospodarstva. — Težka je naloga, ki so jo prevzeli planinski odbori; zboljšati našo planine, povzdigniti planšarstvo na ono stopinjo, na katero mora priti, ako hoče biti vir našega blagostanja. Priznati pa moramo, da so vsi merodajni možje pokazali res dobro voljo in to nam daje nov pogum, da pridemo enkrat, četudi ne tako hitro, do svojega cilja. Na planinskem dnevu smo začrtali na široko naše smernice. Ako jih stvarno in vsestransko pretmorimo, bo sivari sami gotovo le v korist in vseobči želji, da se ta vprašanja obravnavajo tudi v časopisju, ustreženo.
Naše visoke gorenjske planine, posebno one v Bohinju, so nekaj posebnega, nekaj tipičnega. Na meji so med toplim primorskim in mrzlim alpskim podnebjem. V njih se hitro menja vročina in mraz. V juniju in celo v juliju ni nič čudnega, oko zjutraj najde planšar svojo živino ležati v snegu. Večinoma so strme in razdrapane, tudi lepe planjave in kotline z res pravo planinsko pašo, ki je silno tečna in zdrava. Ozke doline in mnle kmetije na Gorenjskem morejo živino pač prezimiti, nikakor pa je ne morejo preživiti čez poletje. Brez planinske paše bi gorenjska živinoreja bila takoj uničena, ker bi nehala izrejati planinsko plemensko goved, planinsko zelo čislano konje, pa tudi mlekarstvo in sirarstvo bi bilo namah uničeno. Gorenjec je in mora biti navezan na svojo planino, kakor Dolenjec na svoj vinograd, ker brez planine nikakor ne more izhajati.
VZROKI ZA PROPADANJE PAŠNIH PLANIN.
Veliko število naših krasnih planin nam priča, da so naši pradedjo dobro umeli veliki pomen planin in planšarstva. Gradili in napravili so planine prav povsod, kjer je bila lega in zemlja za to količkaj pripravna. Zal da poznejša doba ni imela smisla za planine in veliko število planin je propadlo, veliko je popolnoma zaraslih z drevjem in grmovjem, veliko je zanemarjenih. Prejšnja avstriska gozdna uprava je ščitila gozd in gozdarstvo na škodo planin in pašnikov. To vidimo in občutimo vsepovsod. Samo nekaj drastičnih primer. Planina >Vodice< na Jelovici je imela prvotno pašnih pravic v eraričnih gozdovih verskega zaklada in gozdnega erarja za 123 glav živine in se je v resnici tudi toliko glav tam prepaslo in preredilo v poletni pašni dobi. Pozneje pa je zemljiškoodvezna in vrav-nalna komisija vravnavala ali bolje rečeno vodno in večkrat reducirala to število in se je leta 188.1 to število znižalo na 21 glav govedi. Pa še za to število živine so skrčili pašno dobo in jo določili samo do konca avgusta. Kajneda, res lepo podpiranje živinoreje in planšarstva! Takoj sosedna planina »Kocija-nnrcac jo preredila 40 glav govedi, danes no preredi niti treh repov več. Zopet sosedna planina >Bodlajka« je popolnoma opuščena in le še nekaj kamnov nam priča, kje da jo stala planinska koča in je vrvelo veselo planinsko življenje. Preje lepa planina je sedaj zaraščena popolnoma z gostim smrekovim gozdom. Era-rična gozdna uprava jo pritiskala z močnim obročem od vseh strani: z nasadi, prepovedi paše po golosekih, z vednimi prelnjami in kaznimi. Že itak težko stališče kmeta-planin-ca je popolnoma zrahljala. Končno jo lahka stvar pokupiti servitulue pravice od posameznih kmetov, spretno izrabljajoč njih ozko sebičnost. Posamezni plnninci so so sicer trdovratno upirali, toda temu toku časa niso bili kos. Omagali so drug za drugim. Dobro podkovanemu in organiziranemu gozdarstvu je neorganizirano planšarstvo moralo podleči.
spelo (105.740 ton. Celokupni dohodki so zna-
šull 144,719.763 Din in 861.200 francoskih' frankov ali dnevno 400.515 Din in 2350 Iraiu kov. Potnikov prihaja in odalmja dnevno dd 10.000.
—	Paketni promet s črnogorskimi pošta« mi Andrijevico, Boranami, Bijelim poljem int Kolašinom, ki jo bil zaradi silnih »nežnih za-metov ukinjen tri mesece, je zopet vpoe»avljen t celem obsegu.
—	Požar v slavonskih mlinih. Te dni et« v osješki okolici zgorela dva mlina; škoda znaj ša nad 200.000 Din. — V Slav. Brodu jo zgorel Dembovičev velendin; škodo cenijo na 2 lijona dinarjev.
—	Tatvina. Pri Prešernu na Gorici pri Ra« dovljici je nezuanec pokradel precej perila i* podstrešja.
Planine so se zaraščale in pogozdovale — paStf in planin jo bilo vedno manj. Vsak zavedaj planinec jo gledal z žalostjo in skrbjo v bodočnost. Temu nesmiselnemu početju je storil deloma konec kranjski deželni zakon iz 1. jlDJl« za katerega se je najbolj trudil tedanji deželni poslanec gosp. župnik Piber. Ta zakon prepon veduje planine v splošnem zasajevali in jih1 porabljati za druge namene kot planine. Tedaj šele so je naše planinstvo zavedlo, kam plove« Nasprotje med gozdarstvom in planšaretvom pa je poostrilo hidi načiu gozdarstva in deloma narava sama. Sedanje gozdarstvo je usmerjena v pridobivanje skoro izključno le trgovskega^ stavbenega in rezanega mehkega lesa, torej % gojitev igličastega drevja. Ko so si naši predniki gradili planine, so večinoma še listnati gozdovi pokrivali Jelovico, pa tudi po Karavankah so bili večinoma listnati ali zelo me-šani gozdovi.
Ker še ni bilo železnic, ni nikdo gojil mehkega lesa, ker ni bilo mogoče izvažati ga v tujino kot stavbeni ali rezani les. Za tu na Gorenjskem zelo razvito fužinarstvo v Bohinja Kropi, Kamni gorici, na Jesenicah, v Tržiču, pa se je porabilo ogromno oglja. Zato je bilo: po vseh gozdih silno veliko kopišč za kuhanje, oglja tako tudi po eraričnih gozdih in namen tedanjega gozdarstva je bil dobiti iz gozda kolikor mogoče več in lepega oglja. Zato niso: pustili nikdar bukovemu drevju se debelitij ker je srednje debel les najboljši za oglje. Golosekov in kopišč je bilo dovolj, pa tud{ paše pod tako razredčenim in listnatim drevjem ni zato nikdar primanjkovalo. Zato vta dimo, da se je tedaj na majhnih planinah, H pa so imele servitutne pnšne pravice v takih' gozdovih, preredilo nenavadno veliko števil« živine. Prav poseben dokaz za to so n. pr. zgoraj navedeno tri planine, ki imajo le po pae Ziektarov odkazane planinske zendje, servitutne pašne pravice po velikem kompleksu eraričnih gozdov.
Ko pa so se razmero spremenile, in se je začel izvažati mehki stavbeni in rezani les, se jo z državnimi sredstvi močno začel gojiti igli-časti gozd. V sklenjenem gozdu in pod igli-, častim drovjem z gosto, skoro neprodirno sein co, z gostimi, površnimi koreninami, z vedno odpadajočimi iglami pa jo paša popolnoma izgubljena. To vidimo pri ravnokar omenjenih' planinah. Čimbolj je oklepal črni, igličasti sklenjeni gozd mali planinski prostor, tembolj se je zmanjševalo število živine in, ko ga je oklenil popolnoma, je bila planina skoroda uničena. Taka tla so vsled odpadajočih Igel in površnih korenin kisla gozdna tla in trava tam tudi po večini kisla in slaba. Zalo tudi vi razredčenem, igličastem gozdu ni pričakovati dobre paše. — Jutri izpregovorimo o pašnih' ovirah.
* * *
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na zad« njem svinjskem sejmu v Mariboru so bile cene sledeče: mladi prašiči, 5—6 tednov stari, koj mad 225—250 Din, 7—9 tednov stari 275 de 300 Din, 3—4 mesece stari 650—700 Din, 5—71 mesecev stari 1050—1300, 8—10 mesecev stari 1625-1700 Din, 1 leto stari 1750—1875, 1 kg žive teže 17.50—20, mrtve 22.50—27.50 Din, 1 komad svinjske kože 200— 300 Din.
g Velesejm v Londonu in Rirminghamo. Britanski industrijski velesejm se bo vršil r, Londonu od 28. nprila do 9. maja, v Birmln-ghamu pa od 12. maja do 23. maja.
g Prodaja hrastovega lesa. Direkcija šnn* v Ljubljani razpisuje 754 m' hrastovega lesa za tehnično porabo v Krakove mv Kostanjevici. Pravilno kolkovane in s 10 odstotnim va-dijem opremljene ponudbe je poslati do enaf stih 24. aprila 1924 Direkciji šum v Ljubljani (Križanke).
g Francoski dohodki iz Poruhrja. V tretjem tednu preteklega mcseca je šlo iz Poruhrja na račun reparacij v Francijo, Belgijo, Luksemburško in Italijo 494.000 ton premoga (v drugem tednu 370.000 ton).
g Milijonsko novčanico nn Maiarekem. S 1. aprilom so prišle v promet na Mažarskomf nove novčanice za 1 milijon K mužarskib.
BORZA.
Za^rch, -t. aprila. (Izv.) Italija 3.MG0-3.57«V Londnn 340.60—352,60, Ncvvyork 80.77-81.77, Pari* 4.70—4.75, Ргада 2.4050—2.4350, Dunaj 0.1140 do 0.1100, Curih 14.15—14.26.
Turih, 4. aprila. (Izv.) Peštn 0.0080, Renta 1.23, Italija 25.10, London 24.73, Newyork 574.2K. Pariz 32.00, Praga 17, Dunaj 0.00807П ПцкагеЈГ 2.96, Sofija 4.1250, Belgrad 7.10,
Gospodarstvo.
Orlovski stadion.
NajvelikopoteznejSa akcija, ld je potegnila nase največjo pozornost vsega slovenskega naroda, je gotovo gradnja orlovskega stadiona v Ljubljani Ob V. kat shodu, ko se je ta-korekoč v potu obraza prostovoljnih delavcev (veliko inteligence) mogel pripraviti vsaj zasilni prostor za nastop 2000 telovadcev in do 60.000 gledalcev, je moral vsak udeleženec sprevideli, da je to najsmelejša, a tudi naj-praktičnejša poteza zgraditi v Ljubljani stolno telovadišče, kjer se bodo prirejale najznamenitejše in najobsežnejže prireditve, telovadnega, športnega značaja itd.
Razgled po velikih evropskih mestih, Berlin, Pariz, nam kaže razmah telovadbe in športa predvsem v njihovih stadionih, kjer je edino mogoče razviti vse panoge telovadbe in prirejati telovadne nastope in tekme. Naša orl. organizacija je tehnično že tako se povzpela, da je stalen stadion nujna zahteva. Zato mora vsakdo le pozdraviti ta načrt in pomagati, da se že začeto delo zgradbe nadaljuje in konča.
Da se omogoči gradnja velike akcije, pozivamo vso kat slov. javnost da se v tekočem letu najiskreneje oklene tega podvzetja in naj kolikormoč žrtvuje v denarnih prispevkih, ki jih bodo pobirali ali naši orlovski odseki, ali pa jih blagovolite poslati direktno na OrL Podzvezo, Ljubljana, Ljudski dom.
Zlasti naj se zavežejo premožnejši sloji, da bodo vplačali osnovni kamen po 1000 Din, ki jih lahko plačujejo v obrokih. Vsakdo, ki prispeva osnovni kamen, ima dosmrtno pravico do brezplačnega sedeža na vseh prireditvah, ki se bodo vršile na stadionu.
Stadion naj postane spomenik, najlepši, kar jih zmore Slovenija, spomenik kat požrtvovalnosti. Naša mladina potrebuje podpore vsega naroda, da vzraste rod, ki bo telesno čil in krepak, duševno poln idealov in resnosti, zato naj vsakdo položi svoj narodni obolus na areno Stadiona.
Primorske novice.
p Volivni shod v Marezigah. Med mnogimi drugimi shodi je minolo nedeljo volivni odbor slovanske stranke priredil volivni shod tudi v Marezigah nad Koprom. Ta slovanska postojanka je fašistom pocebno na srcu in na-skakujejo jo s posebno besnostjo. Tragičnih dogodkov ob zadnjih volitvah se še vsi spominjamo, a tudi kasneje so fašisti že opetova-no povzročili v Marezigah krvave nastope. Se-"veda so počastili s svojo navzočnostjo tudi nedeljski volivni shod. Pridrveli so s kamijo-_noih iz Kopra in se naznanili na svoj priljubljeni način: s strel z revolverja. Ker je bil slovenski govornik dr. Berce že preje dovršil svoj govor in je za njim lomil kopje za faši-stičon listo občinski tajnik odpadnik Pecenco — to je bil Pečenko —, so se začeli ljudje ob prihodu fašistov razhajati. Na prošnjo slovenskih govornikov so pa volivci vendar še ostali in poslušali izvajanja fašističnega voditelja dr. Petrisa. Njegove besede niso napravile na nikogar najmanjšega vtisa, ker so obrabljene fašistične obljube in grožnje itak že vsem znane. Shod se je zaključil s popolnim uspehom ta slovansko stvar.
p Nova žrtev narodnih odpadnikov. >Gor. Straža« poroča, da je te dni odšel iz Rihem-berka kaplan g. Leopold Arko kot žrtev obrekovanja domačih brezvercev in narodnih odpadnikov. G. kaplana so spremljali na postajo bajoneti, toda tudi stotine domačinov, ki so svojemu dušnemu pastirju ohranili zvestobo in hvaležnost do onstran milosti italijanskih oblasti
štajerske novice.
š Županski tečaji. Županski tečaji na Štajerskem, katere je priredila županska zveza, so povsod izbomo uspeli. Zadnji tečaji so se vršili v Kozjem, v Ljutomeru in v Prekmurju v Murski Soboti. Zlasti med prekmurskimi župani je vladalo veliko zanimanje za tečaj; zbralo se je nad 120 županov in občinskih odbornikov iz vseh delov Prekmurja.
š Industrializacija Majšperga- Trg Maj-Iperg pri Pragerskem je postal znamenit vsled velikih skladov premoga, katere so pred par leti odkrili in začeli eksploatirati. Sedaj je podjetje. čigar last je premogokop, zgradilo ozkotirno železnico med Pragerskim in rudnikom ter tako omogočilo odvoz premoga. Isto podjetje gradi sedaj v Majšpergu elektrarno, ki bo za ves okraj velikega pomena.
š Magistrat v Mariboru razpisuje mesto tehničnega ravnatelja pri mestnem električnem podjetju. Prošnje je poslati magistratu do 15. aprila, nastop službe pa je takoj po sprejemu.
Ljubljanske novice.
lj Ljubljanska elektrarna. Podpisani sem pred kratkim objavil v »Slovencu« dopis pod zgorajšnjim naslovom z namenom, da bi se pričela diskusija strokovnjakov in interesentov in so se kmalu na to pričela razpravljanja Starešinstva in povabljenih gostov v Akademskem domu. Ing. dr. Vidmar pa je napravil tozadevno predavanje za širšo publiko v dvorani Uniona. Zelo mi jn hiln žal, da se veled bolezni nisem mogel udeležiti posebno tega predavanja, ki sem ga pa sicer pozneje v celoti čital v časopisu. Ker mi torej ni bilo mož-
no na nekatera Izvajanja reagirati v debati, naj mi gospod doktor oprosti, da se zato po-služim te poti Po mnenju g. predavatelja sicer o tej zadevi ne sme razpravljati nikak politik niti kak lajik, ampak spada vse to izključno v kompetenco strokovnjakov, dasi on pač dobro ve, da se in da se še bodo vedno te stvari reševale po političnih zastopih, seveda tudi s sodelovanjem tem podrejenih strokovnjakov. Tudi niso te zadeve samo strokovnega, recimo v tem slučaju elektrotehničnega značaja, ampak je treba stvar razmotrivati tudi z gospodarskega, socialnega ter tudi ko-munalno-politlčnega stališča. Saj pa je tudi g. predavatelj sam večkrat preskočil svoj delokrog kot strokovnjak. Dalje je predavatelj pribil, da je absoluten lajik javno priporočal, naj 6e pritegne tuje strokovnjake za oceno projektov na Savi. Ker sem v svojem spisu v »Slovencu« to jaz priporočal, o kakem drugem podobnem javnem priporočilu pa še nisem čul, je g. predavatelj bržčas mislil pri tem name. Kar se tiče mojega absolutnega lajištva, ga odklanjam ter povem g. doktorju, da je v zmoti, kajti pri izvrševanju svoje stavbene obrti sem vendar napravil že dokaj hidroelektričnih naprav, ter sem tudi vsaj nekoliko to stroko študiral. Tudi se je izkaz?! g. predavatelj zelo slabega domoljuba, če je pretil mestni občini z odtegnitvijo domačih strokovnjakov v slučaju, da se ta potluži tujih, nepristransldh izvedencev. Seveda je vprašanje, v koliko je bil tu od ostalih domačih izvedencev pooblaščen. Kar se tiče drugega dela njegovega predavanja, ki bi bil mogoče primeren za kak volivni shod, potrjuje g. predavatelj moja izvajanja, da je tudi on eden tistih iz omenjene komisije, ki imajo svoj projekt. Zdi se mi, da bi bilo bolje, če ne bi bil govoril o družbi »Elek-tra«, ker je s tem le prejasno pokazal, da ni popolnoma kos komunalni politiki. Zagovarjal je neko velekapitalistično, nacionalno pobarvano družbo, ki je hotela prav na premeten način dobiti eksploatacijo idilične vodne sile na Fužinah, za kar pa še nima končne koncesije, ker pride obratovanje v kolizijo z osuševalnimi, oziroma namakalnimi deli na Ljubljanici. G. predavatelj se čudi, da je njegovo ponudbo za nakup 40 odstotkov akcij od družbe »Elektra« mestna občina a prlori odklonila. Mestni občini se je ponudila za njo brezpomembna višina udeležbe, res ob času, ko se je ta nahajala v najtežji krizi elektrifikacije. S tem se je hotelo prvič, da mestna občina omogoči družbi izposlovati končno koncesijo, četudi v škodo osuševalnih, oziroma namakalnih del na Barju, drugič pa je hotel mestno občino spraviti v položaj, da bi sama morala delovati proti dosedanjemu monopolu mestne elektrarne. Takšnih žrtev se pa vendar ni moglo pričakovati od mestne uprave in tacih nasvetovalcev-posredovalcev mestna občina gotovo ne bo nikdar rabila. Pribiti je še tudi treba, da je dotična »domača tvrdka«, kateri je naklonil delo pri »Elektri«, tudi tako nacionalno pobarvano nemško podjetje. Iz vsakega kotička torej gleda tuj ve-lekapital. Za tako privatno iniciativo, pri kateri naj bi se v prvi vrsti okoristil tuj vele-kapital, se prav gotovo ne bo ogreval noben pravi domoljub, pa bodi obrtnik, industrijalec ali kdo drugi. — Ivan Ogrin.
lj Smrtna kosa. Zadruga krojačev in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja svojim članom, da je umrl njen član g. Matija D e r ž a j. Pogreb se vrši danes ob pol 3. popoldne iz Gosposvetske ceste. Člani in članice se vabijo, da se v obilnem številu udeleže pogreba. — Načelstvo.
Ij Pojasnilo. Pokrajinska zadruga dimnikarjev za Slovenijo nam poroča, da je bil aretirani dimnikarski pomočnik Rihard Kernc radi tatvine že pred par leti od zadruge izključen od izvrševanja dimnikarske stroke in ga tudi njegov lastni oče, dimnikarski mojster g. Ivan Kernc, ni pustil, da bi ometal dimnike, ker se je zavedal svojih dolžnosti, ki jih ima dimnikarski mojster.
lj Deček utonil. Predvčerajšnjim je šla 64 letna Marija Ingličeva s svojim vnukom 4 lelnim Ivanom Lebnom k mesarju Anžiču v Hradeckega vasi plačat meso. Med plačevanjem se je deček izmuznil skozi priprta vrata in jo je ubral proti Grubarjevemu prekopu. Stara mati ga je sicer takoj pogrešila in stopila za njim, toda bilo je že prepozno. Otrok je prišel baš takrat do obrežja, kjer mu je na strmini zdrsnilo in je padel v vodo. Poklicala je takoj pomoč, toda kljub temu, da je nesla voda dečka še skoro 100 m na površini se ni upal nikdo po njega, ker je bila voda tam precej narasla in silno deroča. Ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče, so spremljali dete ob obrežju in ga skušali na različne načine potegniti iz vode, kar pa se jim ni posrečilo in je deček izginil v valovih. Trupla ponesrečenega otroka še niso dobili, ker ga je narasla in deroča voda bržkone daleč zanesla.
lj Umrli so v Ljubljani: Tatjana Mlinar, uradnikova hči, 13 mesecev. — Josip Jakusch, arhitekt 60 let. — Alojzij Tavčar, metlarski pomočnik, 37 let. — Marija Pire, posestnikova žena, 51 let. — Ivan Koželj, delavčev sin, 3 mesece. — Matija Deržaj, krojaški mojster, 55 let. — Neža Mejač, postrežnica, 78 let. — Frančiška Javoršek, bivša kuharica, 65 let
lj Iz maščevanja in nagajivosti sta prerezala dva zakonska v Mostah Ivanu Spuntu že štirikrat vrv, na kateri se je sušilo perilo, s čemer sta napravila preccjšnjo škodo, ker se je moralo perilo, ki je popadalo v uma'
zano blato, vedno ie enkrat oprati. Zadeva je prijavljena policiji.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 20 različnih ovadb, ln sicer radi tatvine 3, radi vloma 2, radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka, cestnopolicijskega reda 9 in pa ena ovadba radi prekoračenja policijske ure, pasjega kontumaca, utesnitve osebne prostosti, poškodbe tuje lastnine, najdbe človeškega ploda in radi prepevanja v kavarni.
Preiskava proti Jerančlču
zaradi umora Fani Petkovškove na Vodovodni cesti se je nadaljevala včeraj cel dan in snoči pozno v noč. Zaslišanih je bilo ne-broj prič prijateljev, znancev ln znank pokojne Fanike in pa osumljenega Jerančiča. Tekom zasliševanja se je ugotovilo marsikaj, kar je za Jerančiča jako obtežilno, vendar pa pravih dokazov preiskava še ni iznesla in je ostal tudi Jerančič napram vsem tem izjavam pri svojem kratkem zagovoru, da on ni morilec. Preiskava se vrši, kar je umevno, strogo tajno. Razširjajo pa se med občinstvom kar najrazličnejše govorice, ki pa izvirajo seveda le iz zasebnih krogov in o katerih se tudi ne ve, v koliko so v zvezi s preiskavo. Par-krat se je že raznesla med nestrpno radovednim občinstvom, ki komaj čaka končnega uspeha te dolgotrajne Ln tudi res mučne in naporne preiskave, vest da je Jerančič priznal, kar pa se je doslej izkazalo kot neresnično. Iz kroga ožjih prijateljev in znancev obtoženca se nam poroča, da so razkrili snoči nekega fanta, ki je izdal, da je govoril usodni dan zjutraj z Jerančičem. Med drugim sta se menila tudi o Jerančičevl zaročenki Fani Petkovškovi. Proti temu fantu se je izrazil Jerančič tisto jutro, da mora še ta večer Faniko dobiti, in če se mu ne uda, jo ustreli. Fanta so seveda takoj prijeli resno in dečko je, dasi nerad, to tudi ponovno potrdil. Tudi njega so odpeljali k preiskavi ln ga kon-frontirali z Jerančičem. Kako je ta konfrontacija izpadla, seveda še ni znano. — Danes bodo izročili Jerančiča sodnemu preiskovalnemu sodniku, ki bo preiskavo sodno zaključil in ga izročil državnemu pravdništvu. — K pogrebu pokojne Fani Petkovškove poročamo še dodatno, da so pred Sv. Krištofom zapeli v slovo nesrečni žrtvi krasno žalostin-ko domači pevci okraja Sv. Krištofa pod vodstvom cerkvenega pevovodje g. Jerneja Novaka. Tudi o značaju in predživljenju Jerančiča se širijo različne govorice. Rodbina Jerančičeva je stara, poštena in ugledna rodbina; s sinom pa so imeli stariši že veliko neprilik. Hudo je udaril starše svoječasni vlom v domači hiši. Takrat je bil Jerančič obsojen na eno leto ječe. Gotovo pa je, da ta šola na njega ni ravno dobro vplivala, kajti mladi kaznjenci se ravno v kaznilnicah še bolj pohujšajo. Tudi ob priliki te aretacije se je vršil med očetom in sinom zelo oster nastop, ki bi bil imel skoro neljube posledice.
Naznanila
Sentpetersko prosvetno društvo priredi v pondeljek 7. aprila ob 20 v svojih prostorih v Župnijski ulici 1 prosvetni večer s petjem in predavanjem. Predava vladni svetnik dr. R. pl Andrejka o »Selcih, bivališču pokojnega dr. Kreka«. K udeležbi vabi člane in prijatelje odbor.
OdboroTa seja Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši danes ob 20 v kleli I. deL kons. društva, Kongresni trg 2. Ker je redna, je udeležba obvezna — Odbor.
Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima svoje redno predavanje v torek 8. aprila ob pol 8. zvečer. Predava gosp. prof. dr. Šarabon. Ker bo predavanje velezanimivo, vabim vljudno vse članice in tudi druge. — Predsednica.
Krekova mladina Snoberje-Zadobrava priredi v nedeljo, dne 6. t. m. na Jezici igrokaz v štirih dejanjih »Divji lovect. Začetek ob 8 popoldne.
Lovski večer 'jo danes, dne 5. t. m. v Kazini. Pričetek ob 20. Na sporedu so razni komični lovski prizori in petje. K obilni udeležbi so vabljeni iovci in tudi nelovci, vsi, ki se hočejo zabavati v lovski družbi Vstopnine ni, obleka športna ali pro-menadna. — Slov. lovsko društvo.
Vrhnika. Sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v nedeljo, fine 6. t m. ob 8. popoldne v šoli predavanje. Sadjerejci pridite. — Odbor.
Koncert. Danes v soboto se vrši v kavarni Evropa koncert dravske godbe. Začetek ob 9. viri zvečer. Vstop prost.
Cerkveni vestnik.
c Pastoralna konferenca za radovljiško deka-nijo bo na Brezjah 30. aprila. Začetek ob pol 11.
c Priprave za evbaristični kongres ▼ Osjeku. Za veliki evharistični kongres, ki bo 16. in 17. avgusta t 1. v Osjeku za djakovsko škofijo in Bara-njo, se vrše velike priprave. Delo vodi posebna pisarna, ki se je v to svrho ustanovila v škofijskem konviktu v Osjeku.
c Kongregacija ia učiteljice in kongTegarija za gospodične pri Sv. Jožefu т Ljubljani: V pondeljek dne 7. aprila ni shoda.
Dijaški vestnik.
d Akad. Marijina kongregacija. V nedeljo, dne
1 6. t. m. ob 8. uri v Marijaniški kapeli skupno sv. obhajilo za mesec april. Prosim vse tovariše, da pritjejo točno in polnoštevilno. Nekongreganisti vabljeni — Prelekt
d Daničarji in Zarjani Imajo v pondeljek, đM 7. aprila ob 7 zjutraj zadušnico za pokojne Slan« v frančiškanski cerkvi. Udeležba za vse strogo ob, vezna Gg. starešine in tov. Borci vljudno vab-ljeni.
d Ustanovna skupščina Akademske irece M
vrši v soboto 6. aprila ob 4 popoldne v dvorani Akademskega doma. Pridite sigurno vsi člani ljub, kat. akademskih društev. Gg. starešine naših dr» štev idjudno vabljeni I — Planina Fr., phiL
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Začetek ob 8. uri zvečer.) Sobota, 5. aprila ob 4. nri popoldne HAMLET, dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Sobota, 6. aprila: »Poljube. Red E.
Ljudski oder.
Nedelja, 6. aprila ob 4 popoldne »PASIJON«. Četrtek, 10. aprila ob 8 zvečer »PASIJON« ali »KRISTUSOVO TRPLJENJE IN SMRT« v 10. slikah. Ta igra se bo uprizorila v istem obsegu, kakor lani ob katoliškem shodu. Nedeljska popoldanska predstava je namenjena v prvi vrsti za občinstvo z dežele, zato naj p. n. ljubljansko občinstvo po možnosti poeeti večerno predstavo v četrtek. Predprodaja vstopnic kakor že objavljeno in kakor je razvidnA na lepakih.
OBLEKE
najboljše, najcenejše, v največji izberi ima
I. MAČEK, LJUBLJANA.
Prosveta.
pr Ш. koncert jugoslovanske komorne glasb* se vrši v ponedeljek, dne 7. aprila ob 8. uri zvečer. Na vsporedu je Konjovičev komorni kvartet, Lhotkov in Debusssyjev kvartet Vsem posetnikom priporočamo, da ei v svrho lažjega razumevanja omislijo tiskani program, na katerem sta podrobneje obrazložena oba jugoslovanska kvarteta, ki s« prvokrat izvajata v Ljubljani.
pr Mladino ljubljanskih srednjih in strokov« nih šol ponovno opozarjamo na X. muzikalno predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 0. aprila ob 11. uri dopoldne v Filharmonični dvorani. V uvod. ni besedi bode profesor in sMadatelj g. Emil Adamič obrazložil bistvo in pomen komorne glasbe t posebnim ozirom na oba kvarteta, ki Se1 izvajata. Zagrebški kvartet »Miranov-Zepič svira kot prvo točko Haydnov Žabji kvartet in kot drujgo točko godalni kvartet znamenitega ruskega skladatelja Glazunova. Stariše vljudno prosimo, da opozorijo mladino na to predavanje.
pr Vse posetnike koncerta »Zveze slovenskih pevskih zborov<, ki se vrši v nedeljo, dne 6. t m. ob 8. uri popoldne v Unionski dvorani opozarjamo, da se dobijo vstopnice danes soboto cel dan ter nedeljo dopoldne od pol 12. ure v Matični knjigarni, od 2. ure dalje pa pri koncertni blagajni pred Unionsko dvorano. Ravnotam se dobiva tudi tiskani spored.
pr Pasijonsko igro na Jesenicak. Tukajšnje katol. del. društvo je v nedeljo 80. aprila popoldan in zvečer vprizorilo »Trpljenje Gospodovo v 13. slikah s 13 pevskimi točkami, med temi dva zbora s epremljevanjem orkestra Uvod za orkester ln zbor »Cvetna nedelja« je nalašč za to priliko kom-poniral nadarjeni komponist Anton Dolinar. Priznati se mu mora, da je izborno vpeljal poslušalce v lepo religijozno dramo. Ves čas predstave je vladala neka resnoba in tiha pobožnost, orošena ■ solzami. Dovršeno so igrali zlasti Kristus, Marija, Juda, Kajfa in Pilat. Tudi ostali igralci (65) so vršili svojo nalogo prav dobro. Scenerija je bila nalašč za to priliko naslikana, krasno delo slikarja Hodnika. — Pasi jonske igre se ponovijo v nedeljo 6. aprila popoldan ob pol 3. in zvečer ob 8., 18. aprila ob 3. in Velikonočni ponedeljek ob 31 Ker je naval na predstave tako velikansk, da stz nedeljski obe predstavi ze razprodani, se opozarja, da se vstopnice lahko pismeno naprej naroča Popoldanska predstava je ugodna za tujce, ker J« pravočasno končana pred odhodom vlakov.
p Čas. Znanstvena revija Leonove družbe. Letnik XVIII. Zvezek II/III. — Pravkar je iz-šel dvojni snopič »Časa«. Zahteve, ki jih sta--vimo tej reviji, niso majhne, pa radi priznamo, da jim ustreza. Med razpravami stoje na čelu (str. 73—83) izvajanja belgraf-skega župnika msgr. Wagnerja o mešanih zakonih. Pisatelj precizira najprej razna stališča v tem vprašanju, podaje v treh tabelah statistiko mešanih zakonov v Belgradu, pojasnjuje posledice mešanih zakonov v verskem in vzgojnem pogledu, dodaje nekaj praktičnih nasvetov ter zavrača ugovore proti katoliškemu presajanju mešanih zakonov. Trezno pisana razprava dobro obravnava za naše prilike aktualno vprašanje in avtor zasluži zanjo iskreno zalivalo. — Druga razprava izpod peresa člana upravnega sodišča v Celju, dr. Henrika S t e s k e , uvaja na lahek način t umevanje upravnih aktov (str. 84—100 in do-stavek na str. 164). Dobro došla bo zlasti ne« juristom, da sc seznanijo z osnovami uprav« nega prava. — Na tretjem mestu stoji spo-znavno-teoretična študija Inž. Dušana S e r i n e C a o znanosti iu teoriji eleklromagnetizina (str. 100—110), bežni pregled o razvoju teorije o eleklromagnetizmu, ki ga je podal v svoiem nastopnem oredavaniu kot docent na
tehniški fakulteti ljubljanske univerze. — Dr. M. Pivec nadaljuje (str. 110—125) svoje poročilo o jugoslovanskih dijakih na pariški univerzi v srednjem veku in pripoveduje o usodi razboritega in bojevitega magistra Pavla iz Slavonije in dominikanca Ivana Stojkoviča iz Dubrovnika, ki je imel pozneje na bazelskeiu koncilu tehtno besedo. — Kot peto razpravo prinaša revija konec študije dr. Lavra S u S -nika o francoskem šolstvu (str. 126—142). Pisatelj poroča o ustroju visokih šol. Ta razprava je za nas zelo aktualna, ker bi šolski reformatorji v naši državi radi marsikaj krat-konialo kopirali po francoskem vzorcu. — V drugem delu, ki nosi naslov »Iz kulturnega sveta« (str. 142—162) poroča »Čas« o obnovljenih in novih poizkusih ustvariti novo germansko ali vsaj nemško plemensko religijo, ki je čist naturalistični monizem. Dalje poroča dr. A. Brecclj na podlagi uradnega poročila o zdravstvenih razmerah v Sloveniji L 1922, Ta študija mora zanimati vsakega, ki ima srce za blagor naroda. Naslednji odstavki tega oddelka čitatelja seznanijo z raznimi domačimi in tujejezičnimi deli. Z zanimanjem bo bral A. Ušeničnikovo oceno Vebrove »Analitične psihologije« in Gosarjeve knjižice »Za krščanski socializem«, ali pa poročilo o Rcin-kejevi knjigi o naravoslovju, svetovnem nazoru in religiji, ali Jerajev referat o Baur-Riederjevi knjižici o enciklikah zadnjih papežev od Leona Х1П. naprej in njih stališču napram notranji in zunanji politiki, ali Čibe-jevo presojo Bezjak-Pribilovega »Vzgojeslov-ja«, ali naposled Jeretovo recenzijo Wies-thalcrjevega »Latinsko - slovenskega ročnega slovarja«. — Med »Kulturnimi beležkami« (str. 164—168) omenimo ono, ki beleži važnejše razprave iz nekaterih revij leta 1923. To bo pač postalo stalna rubrika, ki naj se razširi, pa drobno tiska, da se štedi s prostorom. — Z novim zvezkom »Časa« smo lahko zadovoljni; nudi nam »m u 11 a e t m n 11 u m«.
pr Občni zbor muzejskega društra r Ptuju se vrSi dne 9. aprila 1924 cb 17. uri v tukajšnji realni gimnaziji e sledečim sporedom: 1. čitnnje zapisnika; 2. poročilo odbora; 3. volitev častnih članov;
Okrajne ZASTOPNIKE
бргсјтв za Kranj, Kamnik, Logatec, Kočevje, Črnomelj pod zelo ugodnimi pogoji «L*UNION«, francoska zavarovalna družba, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34/11. 1911
4. slučajnosti. — Dne 80. marca i 1. se je vršila v prostorih ptujskega muzeja pomembna slavnoet
Tega dne je izročil gospod okrajni glavar dr. Pirk-naier odlikovanja, ki jih je podelil kralj lani ob priliki proslave 80 letnico muzejskega društva najzaslužnejšim članom. Odlikovani no bili gg.: predsednik dr. Franc Koluik, profesor tuk. gimnazije, podpredsednik Viktor Skrabar, notarski kandidat in konservator oba z redom Sv. Save IV. razreda, mnogoletni odbornik Rudolf Gailhofer, strokovni učitelj v pok. z redom Sv. Save V. razr. in 79 letni arheološki izkopao Martin Vnuk z zlato kolajno za marljivo delo. Gospod okrajni glavar je v lepem in jedrnatem govoru povdarjal veliki pomen društva za proeveto in navajal zaslugo odlikovan-cev sosebno za narodopisje, književno zgodovino, arheologijo ln numizmatiko. Tem članom bo ima društvo zahvaliti v prvi vrsti za ugled, ki ga uživa v znanstvenem svetu. Slednjič je pozdravil navzočega ravnatelja državnega muzeja v Splitu dr. Mi-hnjla Abrainiča, ki je pravkar dokončal delo: »Voditelj skozi Poetovio<. Knjiga izido v kratkem in je doserlaj odina knjiga te vrste v naši kraljevini. V imenu odlikovancev se jo zahvalil za podeljena odlikovanja predsednik dr. F. Kotnik. Zvečer so se zbrali prijatelji društva in odlikovancev na prijateljskem sestanku.	V. T.
Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in bledoličnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu in se dobi v lekarni Leustek.
Za olimpijski dan 1824 ja določen v Ljubljani sledeči spored: 1. Na predvečer v soboto	te-
lovadna akademija v Ljudskem domu s	a-
ajem g. prof. dr. Šarabona. 2. Dopoldne ob iO sta-fotni tek po ulicah, start pred Narodnim domom, cilj pred Nunsko cerkvijo. Proga kot običajno. 3. Ob 11 obhod športnikov po mestu, nato izpred balkona poslopja Dravsko dtvizijske oblasti kratek nagovor in razhod. 4. Ob pol 2 popoldne kolesarska dirka kluba rPrimoriet na Celovški cesti 2 km. б. Ob 3 popoldne dvo nogometni tekmi in lahkoatletska prireditev. 6. Zvečer ob 8 v Narodnem domu zabavni večer s kratko težkoetletsko prireditvijo (rokoborba). Isti dan so bodo prodajali
olimpijski znaki in olimpijske srečke. Upamo, da poeeti občinstvo čim Stevilneje te športne prireditve in podpro dohodke, ki so stekajo v olimpijski fond.
Nogometne tekmo 6. aprila. V nedoljo so vr-Si odločilna tekma za Olimpijski pokal Jugoelov. nogom. savoza. V finale sta prišla po zmagali nad Primorjem, oziroma Ilermeeom SK Ilirija in SK Jadran. Tekma ee vrši na igrišču Primorja ob pol 2 popoldne. Zatem nastopita SK Primorjo in SK Hormes in kot zaključna prireditev se igra prijateljska tekma LASK : Ilirija rezerva. Za Ilirijo so tudi ostali klubi izrabili čas za intenziven trening, tako da se more računati na zanimivo in napote tekme. — Predprodaja vstopnic v trafiki Sover, Šelenburgova ulica. Znižane dijaško karte so izdnjajo samo v predprodaji.
Klub kolesarje* in motoriklistor >Ilirijac r Ljubljani. Vsi dirkači in kolesarji se opozarjajo, da se sigurno udeležo sestanka, ki so vrši danos, v soboto ob 20. zvečer v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Važen razgovor radi olimpijskega dneva, ki ee vrši 13. aprila. — Odbor.
S. K. Jadran poživlja vso delujočo člano na sestanek, ki se vrši nocoj ob 8. v gostilni Lozar. Udelo:iba obvezna I — Tajnik II.
Najcenejšo in najnovejše obleke za dame in gospode dobite eaino: Selenb. ul. 8. Gričar & Me-lač.
Izpred sodišča.
VzkHcne obravnave. Včeraj dopoldne so se vršile pred senatom deželnega sodišča razno vzklicne obravnave. Pritožil se je Fr. Gašperc iz ljubljanske okolice proti oprostilni razsodbi Angele Sevnikove. Ta ga je svoje-čaano obdolžila tatvine čebule, mož pa jc bil oproSčen. Nato pa je ona govorila po vasi, da ta čebulna storija s tem še ni končana in da se bo završila v Ljubljani pred drugim sodiščem. Gašperc je tožil Sevnikovo radi raz-žrljenja časti, pa jc bila Sevnikcva pred okr. sodiščem oproščena. Oprostil pa jo je radi te govorice tudi vzklicni senat, češ, da je ona le ponavljala javno govorico drugih ljudi. — Tončka Pogačarjeva, 171atna pastorka pri Mlakarju na Vrbi, je bila ovadena od sose-
dovih Vostrovih deklet, da je na Sv. Jurja dan ukradla iz Vestrove kleti pločevinast lonec in natočila vanj 4 litre mošta, katerega so pri Mlakarju spili. Dekle je baje izvabila Vestrove otroke, ki so bili sami doma, z zvijačo iz hiše. Angela Vcstrova pa jo je videla' iz svojega skrivališča, ko je ncs'a lonec z moštom iz domače hiše. Tončka je bila obsojena v Radovljici na 1 teden strogega za« pora. Dekle pa se je pritožilo. Prišla jc Tončka sama k obravnavi in jc prepričevalno ugon tavljala, da ona ni ukradla mošta, marveč ds jo je Vestrova ovadila lo iz sovraštva. Doklej sc niso sprli, so pili velikokrat skupaj mošt, in sicer iz obeh kleti. Tudi nima smisla, da bi kradla mošt, ker ga imajo doma več kol sosedovi. Senat se hoče o resničnosti zago« vois prepričati in je obravnavo v svrho zaslišanja novih prič preložil. — Andrej Za* drašnik je bil obtožen, da je v gostilni Vit* ccnc.i Zupana v Tržiču med pretepom napadel Drcčnika z nožem in ga ranil po rokah' in po nosu. Obsojen je bil na 1 mesec zapora. Tudi Zadrašnik sc je pritožil, češ, da ni kriy in je predlagal nove priče. Senat pa je гач vrnil njegov vzklic kot neutemeljen. — Delavec Matevž Slivnik je bil obtožen, da je uje! na Vmlgirju, in sicer v lovišču inž. Alojzija Ruša, zajca, ga odri, spekcl in pojedel. Zaj-čevo kožo so našli na nekem sodu obešeno. Obsojen je bil na osem dni zapora. Mož pa se je pritožil in povedal to-le zajčjo »storijo«. Zajec je padel iz visoke obrežne pečine na most, kjer jc obležal. Našel sem ga s počenim vampom, tako da mu jc izstopil drob. Nesel sem ga domov, kjer sem ga odri in spekcl. Bil pa ni več užiten in sem dal meso pen, mački in kuram. Mati pa se je jezila in me kregala, kaj nosim tako »crkovino« domov. — Senat pa je obsodbo kljub temu potrdil in ugotoivil, da to sicer res ni dokazana lovska tatvina, pač pa je dejanje kaznjivo kot prestopek goljufije.
Kar Vi potrebujete, je Elzatluid. To pravo domačo sredstvo prežene Vašo bolečinel Poizkus-nu pošiljka 27 Din. Lekurnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg št. 134, lirv.
тзагаоииии
Ginjeni vsled izrazov sočuvstvo-vanja, izrečenih povodom smrti naše ljube hčere, sestre, svakinje, tete, gospodične
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se posebej vsem darovalcem prekrasnega cvetja in za spremstvo na večni poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Nikolaja 7. aprila ob četrt na 9. uro dopoldne.
ŽALUJOČI OSTALI.
2 zavarov. akvizitsrja te SPREJMETA proti stalni plači in visoki proviziji . Predpogoj: praksa ln dobro poznanstvo. - Pismene ponudbe na »L'UNION«. francoska zavarovalna družba, Ljubljana, Kolodvorska ulica itev. 34, II. nadstr. 1912
Koncipient
• substitucijsko pravico, išče mesta. - Ponudbe pod «Kon-cipient it. 1876« na upravo.
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša dobra mati, ozir. stara mati, svakinja in tašča, gospa
Frania EberI roj. Hauptman
v 75. letu svoje starosti v petek, dne 4. aprila t. 1. ob pol 12. uri dopoldne, po daljii bolezni, previdena s »v. zakramenti, mirno v Gospodu
i.asp.- ••
Pogreb predrage rajnee se vrši dne 6. t. m. ob 4 iz Leonišča, Stara pot, na pokopališče k Sv. Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v ccrkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljabljani, dne 4. aprila 1924.
ŽALUJOČA RODBINA EBERI.,OVA.
'ШЏЏШ
Dr. Karol TRILLER in Marija TRILLER	vdova CVAHTE javljata v lastnem in v imenu vseh	sorodnikov tužno vest, da je njuna iskreno ljubljena	sestra, gospodična
Samostojen obratovodja
absolvent rudarske šole se išče za oromogovnik v Slo-vnniil. Plača po dogovori. Stanovanje, kurjava in luč prosta. - Ponudbe na upravo .Slovenca«- pod: »Slovenski premogovuik«. 1882
ffinassiBBiesaiisiHsaraBisiciB ззр- Išče se "^C
precizen in popolnoma samostojen delavec za zlato in kavčuk, ki je navaicn na gelenkartikulatore. - Želi se tudi znanje plombiranja, a ni pogoj. Nastop takoj mogoč; prepise spričeval, slika in zahtev plače se prosi poslati na: Konces. robotehnik ALOJZIJ KASTREVC, NU.
B иавјивидидиииАвигзи
Lesna trgovska industrijalna :-: in izvozna družba :-: HUDO VERNIK & KOMP.,
Radovljica, s p r e f m e za daljšo dobo
4 HLAPCE h konjem,
nočne, nad 20 let stare iu
popolnoma vešče pri konjih in vožnji hlodov. Nastop takoj: pl*ča po dogovoru.
Radi opustitve gostilniške obrti ceno prodam gostilniški
IGRALNI AVTOMAT.
Več pri gostilnlku Jože ŽE-LEZNIK v Išld vasi, pošta Ig - Studenec.	1883
Razpisuje se slnžba
POSLOVODJE
ozir. poslovodkinje
pri Konrtimnem društvu v st. Jerneju na Dolenjskem. Plača po dogovoru. Prošnje s potrebnimi spričevali in dokazili o zmožnosti je nasloviti na načelnika IVAN JORDAN, posestnik, Miho-vica št. 2, pošta št Jernej, Dol. - Nastop s 1. majem.
GOSPODIČNA, ki izhor-
no kuha, jc izurjena v gospodinjstvu ter oskrbovanju vrta in perutnine, išče samostojnega mesta na deželi.
—	Pi*~ia pori: «Po5'-vpa it. 1898« na upravo lista.
Izurjena stenograiinja
(slov. - nem-1 ia strojepiska želi premeniti službo. Cenj. ponudbe pod »PRAKSA« na upravo »Slovenca«. i886
Sobarico
pošteno in pobožno, ki zna nokoliko šivati ter ročna dela, iščem k mali rodbini. Nastop in plača po dogovoru. - Ponudbe na: VERA KASUMOVIĆ, zdravnikova soproga, Koprivnica, Hrv.
knjigovodja
s trgovsko - eksportno, bančno in tovarniško prakso, vešč ital., franc. in angl., želi plemeniti mesto iz družinskih razlogov le v Ljubljani.
-	Ponudbe pod »Perfekt 30« lista.
Tesarski DELOVODJA
za na deželo se sprejme. Potrebna je znanost v teoriji in praksi ter primerna kavcija. Prednost ima samostojen, pošten in marljiv. -Ljubljana, Prule 8. 1855
Jsžfce
Če hočeš napraviti svojim malčkom za velikonoč res veselje, kupi barvo za plsanke
le z znamko:
na upravo
1792
Sprejmem POMOČNICO
za površne jopice, prvovrstno moč, za novo preurejeno in povečano damsko krojač-nico. FANI JAGER-TRAM-PUS, Kolodvorska ul. 28/L
HLAPCA h konjem,
dobro priporočenega, sprejme takoj Odon Kouiny, trg. z orodjem in tehn. potrebščinami, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7.	1889
Sedlarski POMOČNIK
dobi takoj mesto pri ANDREJU HRIBERNIK, Pre-
valje, Koroško.
1922
Koncipljenta
sprejmem. Vstop takoj ali vsaj do 1. maja. - Dr. Franc FRLAN, odvetnik, Ljubljana
poštna uradnica v pokoju v Škofji Loki
danes ob pol 6. zjutraj po dolgem vdanem trpljenju izdihnila svojo čisto dušo.
Zemeljski ostanki pokojnice se bodo položili v nedeljo dne 6. aprila ob 3. popoldne v rodbinski grob na starološkem pokopališču.
Mir in pokoj njeni duši! — Blag ji spomin!
Ljubljena, dne 4. aprila 1924.
Neizprosna smrt, ki no prizanaša nikomur, nam je iztrgala iz našo srede našoga nad vse ljubljenega, nepozabnega soproga, skrbnega in dobrega očeta, tasta, starega ocota, gospoda
Matija Deržaj
ki je po težki in mukapolni bolezni, previden z zakramonU sv. vere, dno 3. aprila ob 4 pop. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v soboto, due 5. aprila popoldno ob И3 iz hiše žalosti, Oospcsvetska cesta št 0, na pokopališče k Sv. Križu.
Mnse-zadušnice eo bodo brale v župni cerkvi Mariijncga Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1924.
Marija PerSaj, soproga. — Marica, hčerka. — Varluv, Rudolf, Vilko, Edn. sinovi. — Tončka, roj. Milnver, Tončkn, roj. Hribernik, Šteli, roj. Romir, sinahe. — Vnuki in vnukinje.
kup! tvrdka 30SIP RENKO, Sevnica ob Savi. - Povzor-jene ponudbe opremite z množino ln ceno. 1903
Sprejemam podpletanje ,
nogavic]
in tudi izdelavo novih. Ponudbe na upra7o pod Šifro »NOGAVICE«.	1738
aaajatTTt vr*
MISI. podgane, sanice m šCurSti
morajo poginiti, ako uporabljat« naša prei/.kusona ereet-stva; proti mi im m podganam Din 7'CO. en ićurko D 10 sa stenioo Din jO, ка mol jo 6 Diu, proti mrt-eea a in 7"5n Din mast proti niem 5 Din. mant proti ažem v obleki 7-80 Din, proti mravljam 7'60 Din, Rotor ea ćidčenje oiadotov 7 Din Pošilja po povzotju.
»Artos« kom. laboratorij, M. .Tflafcer,
Zagreb 39, Petrinjska ulica 3/III.
NAPRODAJ jc več voz stavb, trdega kamenja
in nekaj tisoč stare ZIDNE OPEKE pri RUPARJU, go-slilna, Tržaška cesta it. 11.
LOKAL iSčem.
Podjeten, že 20 let v Ljub* ljani dobro vpeljani trgovec z manufakturo, iiče srednje velik lokal za takoj ali pozneje. - Ponudbe pod «LO-r£AL 205« na upravo lista.
Staro kovačnico
v Kamniku, z vodno močjo, oddam v najem. - Naslov v upravi lista pod itev. 1884.
PRODAM: ročni vox, ikor-
njc, brus, polico, stojalo za' razglednice in otrošjco postelj. - Naslov pove uprava •Slovenca« pod itev. 1933.
ро™Ж1К
(Abrichtmaschinc). Stroj jđ nov in se radi pomanjkanja prostora takoj proda za 15.000 Din s predleijem vred. - Parna žoga Škofljica. 1856
MG FU38H - Mac,
Ljubljana, Galjevica 9 - prt dol. kolodvoru - izvršuje vsakovrstna nova kroTske dela s škriljem, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. - Zaloga asbestnega škrilja. 1252
tairajte v »SJsvencu«!
VEČ VOZ DOBREGA KONJSKEGA GNOJA
produm. Cena po dogovoru. Zamenjam ga tudi za seno, slamo ali oves. vse po dogovoru. ALOJZIJ PLANTA-RIČ, Rimska cesta 23. 1867,
Meblovano SOBO
in celodnevno hrano mor* dobiti takoj 1 ali 2 gospodični. - Naslov v upravi it. 1866
Malo POSESTVO
naprodaj, obstoječe iz štirih njiv, lepega sadonosnika, gozda. gospodarskega poslopja in hiše. Več pove posestnik Franc ČEREN.7AK v Zovod-ni it. 2, poMa Celje. 1860
in HARMONIJE na obrokef
i Bosendorfer, Forster, Stcin-
| way etc. Vse instrumente za blch- in štrajb - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj. sposob. tvrdka Jugoslavije.
NEKAJ KILOGRAMOV
OVČJE VOLNE
bi dala PRESTI. - ERJAV-ĆEVA 24, I. nadstr. 1915
Perzijsko PREPROGO bi rada dala KRPATI. Kdor
zna, naj sc oglas! pod: Per zijska preproga pri upravi •Slovenca« ood itev. 1914.
Zastore In kulise
slikam prvovrstno in poceni. - Naslov pove uprava lista pod: M. T. Ž. - štev. 1715.
ARHITEKT ln mestni STAVBENIK
VILJEM TREO
Ljubljano, Gosposvetsk* c.
it. 10 — Tclef. inter. 103. Ustunov. I. 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE' in PRORAČUNE.
EJiilhljffliskai kreditno
Delniška glavnica: 50,000 000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din
■ee"tral.a-: LJubljana, Dunajska cesta
podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlć, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Spil«, Trst
Se priporoma za vse » bančno stroko »podn)oCe posle
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Telefon Stev.: 261, 413, 502, 503 in 504
DRVA
odrezki od parket ln žage, bukova in hrastova, dolga po 25 Din za 100 kg, kratka po 30 Din za 100 kg, in žaganje od trdega lesa po ugodni ceni, dokler traja zaloga. -IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, LjabliRna, Metelkova ulica 4. 185-1
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi tapno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvet ska cesta 16/1. - Tel. 343.
K. WIDMAYER
pri »Solnou«
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpc. Manufakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka Venčke in šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popusti
Priti., skoro nova HIŠA
naprodaj z 2 sobama, kuhinjo, 2 kleti in Vi orala zemlje; 2 minuti od postaje Mokronog—Bistrica na Dolenj. Priseli sc lahko takoj. - Naslov Ludv. VOKAUN, Ga-jeva u'ica it. 14, Ljubljana.
Zahvala.
Podpisani sem bolehal mnogo let na težki želodčni bolezni in sem vsled dolgotrajnosti tega trpljenja že popolnoma obupal. Končno sem poskusij še od mnogih mi priporočano aromntično ŽELEZNATO tinkturo, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki. Porabil sem 3 steklenice tega izvrstnega zdravila in popolnoma okreval. Zato izrekam tem potom gospodu lekarnarju Hočevarju javno svojo zahvalo in priporočam vsem bolnikom to izborno krepilno sredstvo.
FRANC ČUK, posestnik, VERD štev. 30 pri Vrhniki.
Arpadžik mostarskl
Drobno okroglo blago nudi na veliko in malo po	§
najnižji dnevni ceni dokler zaloga traja	g
Mehmed Kalajdžlć, Mostar.	a
lil

ZA ROBO IN VREDNOTE — razpisuje
I. Mesto TAJNIKA
ZA BORZNO RAZSODIŠČE.
Ponudniki naj navedejo dokaze o a) jugoslovanskem državljanstvu; — b) dosedanji neoporečnosti; — c) dovršenih pravnih študijah; — č) sposobnosti za sodnijsko službo (dokaz o položenem praktičnem sodnijskem izpitu); — d) večletni sodni praksi posebno pri trgovskem sodišču; — e) znanju jezikov.
II. Mesta SENZALOV
ta: 1. BLAGOVNO in 2. EFEKTNO BORZO.
Rellektanti morajo navesti dokaze o a) jugoslovanskem državljanstvu; — b) izpolnitvi 24 let; — c) dosedanji neoporečnosti; — č) slobodnem oskrbovanju lastne Imovine; — d) dovršenih trgovskih študijah in večletni blagovni odnosno bančni ali pa mešetarski praksi; — e) položenem mešetarskem izpitu z dobrim uspehom; — I) znanju jezikov.
Detajlirane ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov se naj naslove do 22. t. m. na Tajništvo ljubljanske borze za robo in vrednote, Kongresni trg št. 9, I. nadstr. (Filharmonija).
Prva slov. zidarska zsdroga
v Ljubljani.
r&gislFcvann zadruga z omejene zaveza.
Pisarne v Llubljanl, TržaMa c. Z. - Tefinlčna vodstvo »g oblo-вИвпо avtoriziranem HradSenem inženirju. - Projehtlra In Iz-vr5u|e vsa v stavbeno In InženirsHo stroHo spadajoča dela.
Dtlo solidno.	Cene honfturončnB-

HIŠA * gostilno, trgovino,
gospodar, poslopjem in dve njivi, 5 minut od larne cerkve. eno uro od kolodvora, NAPRODAJ na Dolenjskem. Naslov v upravi pod it. 1919
Kupujemo na debelo
in na drobno
in prosimo ponudb za takojšnjo dobavo kakor tudi za stalno dobavo v pomladi in tekom leta za KROMPIR, ČEBULO, vse vrste povrtja, jagode in vse druge živilske potrebščine. — Prodajalna živil «EKONOMIJA«, Bco-grad, Poenkarova ul. Zgradba «Opere«, brzojav. »Imeko«.
Tvrdka
I.WaLiiek Ljubljana
Sv. Petra cesta št, 19, PRIPOROČA svojo bogato zalogo najmodernejše obdelano KOŽUHOVINO, SPREJEMA vsa popravila, kakor tudi barvanje jisičjib in drugih kož. — Velika izbira športnih ČEPIC in moških KLOBUKOV. — Shranjuje tudi vsakovrstno kožuhovino čez poletje.
GRAMOFON, avtomatičen, j dobro ohranjen, in 31 ploifi i prodam. Naslov pove uprava j .Slovenca« pod itev. 1888.
Javorjevlh
belih, I. in II. vrste, od 30 cm in 2 m naprej, za do- | i bivo aprila t. 1., KUPIMO ■"sako partijo. Ponudbe fran-ko vagon z navedbo množine na: «STANTVA«, Celje.
1П plfilllElOV RRj&OigSlll (OVem ®ttscn3©r5er, Erhbor, £zapho, 1ГОШ, Sc3iwelžžJ0ler, $*№*£! Itd.
TUDI NA OBROKE
JERICA H11IBAD, ros. Dolenc ljub. mišer jeva 5.
kakor tudi "*e drugo suhomesnato blago najboljše kakovosti in -o najugodnejših etnah dobite pri Prvi belovarski tovarni suhomesnatega blaga
Josipa Svobode sinovi «1. d. Bjelovar
Razpošilja v poštnih zavitkih in po železnici Zahtevajte ceniki	Zahtevajte ceniki
a
I
i

Spomladanski klobuk in slamniki ravnokar došli. j^ajveoia izbira zadnjih novost; v modnem salonu
3da škofOManek naslednice
£jubljena	3*o d Srančo 2
(Preoblikovanja in popravila se točno izvršujejo.
Žalni klobuki vedno v zalogi, primerno solidne cenel Jfiimertio solidne cene!
1I7CL~2£1.-J£____~7Г Z7CL ~7Г\
h
Izvršuje vsakovrstna Uubllana, KoSodtmrska ul. 13 naročila za kleparstvo ^ vodovodno inštalacijo,
kotlarstvo in ključav- дцдг~--r
ničarstvo. Vsa naročila W
36 izvrže tOČUO in Solidno.	Telefon 729.
Monlaža foplodarov.
1шИ

Stavbeno podfetfe
Ljubljana
Pisarna: Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon it. 426. se priporoča za vsa stavbna dela. ter nudi po konkurenčnih cenah vseh vrst
stresno in zidno opeko
iz lastne opekarne franko poljubna postaja. — Zaloga cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe I	Zahtevajte ponudbe I
1
Zadružna Gospodarska banVa d. d.
v ,Slovencu' imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroči oglas ie za ceno od 5 Din naprej in ie torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Cenik za oglase in pa izvod časopisa dobite na zahtevo popolnoma
Stavbene potrebščine,
linolej, asfaltovanja, ksilolitna tlakovanja. —
Špecijalna sredstva za izolacijo proti vlagi, izsušitev vlažnega zidovja, proti hišni in lesni gobi. - Mavčne plošče. - Strešna lepenka, rn-beroid, lesni cement, katran, lcarbolinej, asfalt, bitumen, mavec itd. itd.
Ljubljanska komercijalna družba, LJUBLJANA, BleIweisova eesta 18.
lv.]R}( in sin
Ljubljana, Gosposvetska c. 2,
priporoča svoio bogato zalogo pisalnih
strojev »ADLER« in »URANIA«, dalje
ŠIVALNIH STROJEV za rodbine in obrt
ter voznih koles: STYRIA-DURKOPP, OROŽNO kolo (шшмн«
Ceniki zasloni la Iranko.
V ocenilni vožnji
Pariš - Nizza
so si priborili 2'A HP 1 cilinder — ZLATO MEDALJO, 3H HP 1 cilinder — ZLATO MEDALJO.
B. S. A. Team: Pierre-Bermond-pokal
Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo:
JUGO-AVTO
Ljubljana.	Dunajska cesta 36.
NajboljSI ln najmodernejši pisalni stroj sedajnosti
The Rex Co, Ljubljana
Gradišče IO	Telefon 268.
Spocijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vls & vis hotela „Union").	Telefon št. 57 tn 470.
Počim postno Čekovnega urada za Slovenijo Stev 11.1)46, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: MAKOVO, MARI30R, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: 3LED.
j interesna skupnost i: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne trausakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
ШШE
Izdaia konzorcii »Slovenca«.
Odgovorni uradnik: Frane Kremžar v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani,