Štev. 135. V Ljubljani, petek 17. junija 1938. Leto III Poštnina plačana v gotovini Posledice strašne poplave ob Rumeni reki: Milijonom Kitajcev grozi smrt v valovih Šanghaj, 17. jun. o. Ogromna povodenj, ki jo je povzročila narasla Rumena reka, je do zdaj zahtevala čez 200.000 človeških življenje. Pod vodo poplavljenem ozemlju je od ure do ure strašnejše. Včeraj je reka uničila še nekaj velikih nasipov, tako da je zdaj poplavljen ogromen del ozemlja v pokrajinah ol> reki. Kitajska in japonska vojska sta v vedno hujšem položaju in ni mogoče več govoriti o kakih vojaških operacijah, marveč skrbi eno in drugo poveljstvo le zato, kako bi spravilo svoje odelke na varno in jim zagotovilo prehrano. Civilno prebivalstvo je prepuščeno samo sebi, tako glede reševanja kakor glede preskrbe. To pomeni, da grozi milijonom Kitajcem smrt. Običajno deževje, ki so ga ti kraji deležni v začetku poletja, se je letos spremenilo v silovite nalive, da je voda tako strašno narasla. Razen tega pa Kitajci sami podirajo nasipe in jezove, ker hočejo s tem ined seboj in Japonci ustvariti ogromno jezero, za katerim se bodo pripravljali na odločilni boj, ko bodo vode odtekle. Stanje vode je tako visoko, kakor ga ne pomnijo. Ogromne množine vode se zlivajo proti pokrajini Šantung, kjer bo katastrofa najstrašnejša, ker tam prebiva na majhnem prostoru ogromno ljudi. Kdaj bo povodnji konec in kdaj bodo vode odtekle, tega ne more povedati še nihče. Pred nacionalistično ofenzivo na Valencijo ki se bo xačela hkratu z napadi na vseh bojiščih Hendaye, 17. jun. Nacionalistično poveljstvo je odredilo vse potrebno za takojšnjo ofenzivo proti Valenciji. Padec teh dveh mest bo za rdečo Španijo usoden. V Saguntu je središče kovinske industrije za vladno Španijo in so tam vse do zadnjega izdelovali večino orožja. Takoj ko pade Sagunto, bo barcelonska vlada navezana glede orožja izključno na uvoz iz tujine, ki je pa dan za dnem težji. Nacionalistična letala so pri dosedanjih napadih na Sagunto skrbno pazila, da niso metala bomb na tovarne, ker bodo nacionalistom takoj po psvojitvi dobro služile. Glede Valencije domnevajo, da se bo udala pred odločilnim naskokom, da ne bi bilo prevelikih žrtev. Po padcu Castellona je pobegnila večina 43. divizije, ki 6e je do zdaj upirala nacionalistom pri Bielsi čez francosko mejo. V zadnjih 24 urah je prišlo v Francijo nad 2200 vojakov z vsem štabom 43. divizije. S tem so nacionalisti brez boja postali gospodarji večine Pirenejev. Francoske oblasti begunce z vso odločnostjo razorožujejo. Nacionalistični oddelki bodo zdaj prodirali ob morju proti Saguntu, na drugi strani pa od Teruela na jug in bodo skušali obkoliti jedro Miajevih oddelkov, ki branijo pota v Valencijo. Ofenziva se bo začela hkratu v Pirenejih in na katalonskih bojiščih, kjer bodo pritiskali proti Barceloni, s prodiranjem pa bodo začeli tudi na južnem bojišču pri Cordobi, tako da bo splošni napad veljal vsem trem središčem: Barceloni, Valenciji in Madridu. Burgos, 17. jun. AA. Havas. Nacionalistične čete so zavzele Bielso z vso dolino. V tej dolini se je branila 43. republikanska divizija. Njeni ostanki beže sedaj proti meji, Bilbao, 17. junija. A A. DNB: Po vesteh iz Valencije je komisar republikanskih čet na vzhodni fronti objavil proglas vsem rdečim četam, v katerem pravi, da je sedanji položaj resnejši kot pa kdajkoli poprej. Republikanska armada se ne srne umakniti niti za korak, ker bo sicer Valencija sama v nevarnosti. Proti vsakomur, ki bi dvomil v zmago rdečih, bodo najstrožje postopali. Valencija, 17. junija. AA. Havas: Begunci iz Castellona in sosednih vasi še smerom prihajajo. Dosedaj je v Valencijo prišlo nad 30.000 beguncev. Važna manifestacija francosko angleškega prijateljstva Obisk angleške kraljeve dvojice v Parizu Ijomlon, 17. junija. Pri uradnem obisku britanskega vladarskega para v Parizu, bo kralja Jurija spremljal tudi zunanji minister lord Ilali-lax. Uradni obisk britanskega kraljevskega para v francoski prestolnici je določen za 28. junij. Angleški kralj in kraljica bosta prispela v Boulogne 28. t. m. ob 12.40. Vladarska dvojica se bo pripeljala do tega francoskega pristanišča z admiralsko jahto >Encantres«. Ob 13 se bo odpeljala s posebnim vlakom v Pariz. Med potjo se bo vlak ustavil samo v Lorantu, kjer jima bodo predstavili elane posebnega francoskega odposlanstva, ki bo za visokega obiska angleški kraljevi dvojici na razpolago. Na pariški železniški postaji bo angleškega kralja in kraljico pozdravil predsednik francoske republike Lebrun s svojo soprogo, predstavniki narodne skupščine in senata ter člani vlade francoske republike. Takoj po svojem prihodu v Pariz 1k> kralj Jurij VI. sprejel v avdienco francoskega zunanjega ministra V sredo 29. t. m. 6e bo angleška vladarska dvojica v spremstvu predsednika francoske republike Lebruna in njegove soproge odpeljala na izlet z rečno jahto po Šeini ter bo ob tej priliki obiskala pariško občinsko zgradbo. V četrtek 30. junija bo prirejeno na čast angleškemu kralju in kraljici svečano kosiio v versajskem dvorcu v zgodovinski dvorani. Na to kosilo bo povabljenih 200 ljudi. Po kosilu se bosta visoka gosta ogledala park, ki se razprostira okoli tega dvorca. Za časa obiska angleške kraljevske dvojice bodo v tem parku spustili vse vodomete. Ob 16.30 se bosta kralj Jurij in kraljica Elizabeta vrnila iz Versaillesa v Pariz. Ob 20 bo priredil znuanji minister Bonnet na čast visokim gostom slavnostno večerjo. Po večerji bo gledališka predstava. Upora v Mehiki ne bo še konec Mexieo City, 17. jun. o. Skupina pristašev generala Cedillaje napadla oklopne avtomobile, ki eo vozili denar za mehikansko državno banko. Ce-dillovi vojaki so pobili posadko in denar pobrali. Vlada je za njinf poslala več oddelkov, ki so roparje dohiteli in se spustili z njimi v bitko, v kateri je na obeh straneh padlo več vojakov. Vladne cete so nekaj denarja dobile nazaj, večino so ga pa roparji odnesli. General Cedillo jo izdal pred dvema dnevo-Jna proglas, v katerem pravi, da ne misli nehati z akcijo proti predsedniku Cardenasu, marveč da bo svoje gibanje razširil in ojačil, ker dobiva neprenehoma novo pomoč in izrazo simpatij iz vse države. Slovesnosti ob 20 letnici bitke pri Piavi Treviso, 17. jun. V soboto se je začela proslava 20 letnice bitke na Piavi. Ta proslava ima narodni značaj in bo trajala 7 dni, kakor bitka na Piavi sama. Na 6večan način so odprli vojaško taborišče invalidov iz svetovno vojne, fašistične milice in italijanske lildorske mladine iz vseh krajev Italije. Včeraj je bila spominska svečanost na Monte Grappa, ki je med vojno igrala važno vlogo pri vojaških akcijah. Govor je imel glavni tajnik fa-šistovske stranke Starace, in sicer pred ogromnim spomenikom na gori, pod katerim so koeti 20 000 italijanskih vojakov, padlih pri Piavi. Za tem je Starace obiskal še pokopališče bivših avstrijskih vojakov, kjer je bila tudi kratka spominska slovesnost. Na tem pokopališču eo tudi kosti številnih slovenskih vojakov. Popravek za Jesenice V sredo nam je v zahvali Krekovega prosvetnega društva tvorcem jeseniškega »Slovenskega tedna« tiskarski škrat zmešal štrene in spremenil ime glavnega iniciatorja g. Franca Klinarja v Dolinarja. Pravilno se mora glasiti: iskrena zahvala vsem vodilnim delavcem, zlasti glavnemu vodju g. Klinarju. — Jeseničani so pa tako in tako vedeli, kdo je pod imenom Dolinar mišljen. jo zapadel po nekaterih predelih v Romuniji. Snega zadnje čase v tistih krajih ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Strašne posledice ljubosumja V gostilni ustrelil svojo dekle in sebe - Oba sta mrtva Poljčane, 17. junija. V Zečah pri Konjicah se je pripetil včeraj do-Rodek, ki je našel silen odmev po vsej okolici. J red približno enim tednom je bila odpuščena iz trgovine Antoničič v Poljčanah 31 letna trgovska Pomočnica Marzenšek Anica, doma iz Belovske rt0, Peklp Pa P0 odpustu iz službe ni odpe-jalo domov, temveč se je klatilo oo Poljčan do Koniic- Bila je vedno v družbi nekih laskih ter so jo videli med tem časom tudi v Ojniku in Vitanju. V sredo zvečer pa je prišla družbi dveh moških v Zeče pri Konjicah Pri gojeni tavanju se je pred nekaj dnevi spo-iniM ^ -t letnim delavcem Fr. Vrečkom, ki b« '/aJ u v ^govini železoindustrijske druž-njima je najbrž nastalo ljubavno niii,le^v P0. 83 j® ona lahkomišljeno preki-biln’ . <^lnl K® Je vzel Vrečko zelo resno, kar je “o tudi vzrok, groznega dejanja. o je v sredo zvečer prišla v družbi obeh moških v Zeče, se je najbrž bala srečati 6e z Vrečkom ter se je zato držala bolj v zatišju v gostilni »Kaplar«, kjer je tudi prenočila. Naslednje jutro pa jo je tam našel omenjeni Vrečko, ki je bil precej razburjen. Okoli 0 dopoldne je Vrečko sedel v posebni sobi v tej gostilni ter poklical k sebi Marzenskovo. Ta je slutila, kaj jo čaka in je prosila nekega fanta, naj gre z njo k Vrečku. Vrečko pa je naprosil dotičnega moškega, naj mu gre po vžigalice. Komaj je ta odšel iz sobe, eo že počili streli. Smrtno zadeta v glavo se je Marzen-skova zgrudila na tla Bila je na mestu mrtva. Nato je Vrečko streljal še na sebe ter se tudi smrtno ranil. Po štirih urah je umrl. Pri Vrečku so našli poslovilno pismo, v katerem omenja, da je izvršil to grozno dejanje iz ljubosumnosti. Marzenškovo so prepeljali danes v Belovsko goro, kjer jo bodo danes pokopali. Pogreb Vrečka pa bo danes popoldne v Zečah. Nove nastavitve na pošti Belgrad, 17. junija, m. Poštni minister je podpisal odlok, s katerim so na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva postavljeni za dnevni-čarje služitelje, ozir. zvaničnike: Na pošti Ljubljana I.: Ivan Kovačič, Franc Simonič, Anton Horvat, Josip Resnik, Viktor Rojnik, Avgust Križnik, Martin Malnarič, Franc Bregar, Miha Koce, Ferdinand Kunej, Ivan Petrič, Ferdinand Tomažič, Janez Nadrag in Josip Škorjanec. Na pošti Ljubljana II.: Ivan Stanovnik, Anton Snoj, Viktor Mrkoja, Viktor Pregrad, Vitmir Širota ir. Srečko Lavrenčič. Na pošti Maribor I.: Anton Klavs in Janez Jurman. Na pošti Maribor II.: Josip Tekavc, Milan Skok in Rudolf Pepelnik. V Ptuju: Franc Narobe, Josip Horvat in Anton Skaza. Na Vrhniki: Jakob Praha. V Zidanem mostu Vid Mavec, v Mokronogu Josip Kranjc, v Poljšanah Anton Kranjc, na Rakeku Franc Kramar, na pošti Trbovlje I. Franc Brnšak in v Črnomlju Stanko Grahek. Vesli iz Belgrada Belgrad, 17. junija, m. Zadnje dni stalno zaseda gospodarsko-finančni odbor ministrov. Na dnevnem redu 60 važna vprašanja z gospodarskega področja. Odbor je imel svojo sejo tudi včeraj, danes pa z delom nadaljuje. Belgrad, 17. junija, m. Belgrajska opera bo nocoj vprizorila opero »Madatne Buterflay«. V glavni vlogi je nastopila znana slovenska pevka gdč. Anita Mezetova, članica belgrajske opere. Za predstavo vlada veliko zanimanje, kar dokazuje, da je gdč. Mezetova zelo priljubljena pevka. Belgrad, 17. junija, m. V nedeljo bo v Kragujevcu velika slovesnost v spomin postreljenim češkim in slovaškim vojakom v svetovni vojni. Proslave se bo udeležil kot zastopnik češkoslovaške .ojske general Viest, ki je že prispel v Belgrad. Občni zbor škofjeloških invalidov Škofja Loka, 16. jun. Škofjeloška podružnica Združenja vojnih invalidov, v kateri so organizirani invalidi, vdove in sirote iz vsega nnSega okraja, je imela v nedeljo ob 9 dopoldne v mestni posvetovalnici v Škofji Loki svoj redni letni občni zbor, katerega se je zaradi velike važnosti udeležilo precejšnje število članov, okoli 50. Veliko zanimanje za občni zbor je bilo tudi med nečlani invalidi in to največ zaradi tega, ker je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o novem invalidskem zakonu. Kot delegata oblast, odbora Združ. voj. inv. sta se udeležila občnega zbora podpredsednik O. O. g. Ivan Marinko in tajnik O. O. g. Ivan Vuk. Občni zbor je vodil predsednik tukajšnje podružnice g. Pavel Homan, ki je po pozdravu navzočim takoj podal predsedniško poročilo. Za njim je podal tajniško in blagajniško poročilo g. tajnik Andrej Ravnihar. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, nakar so bila vsa poročila soglasno odobrena. Po odobritvi poročil je dobil besedo delegat O. O. g. Ivan Marinko, ki je pokazal v krepkih jedernatih besedah vse delo organizacije za invalide. Ustavil se je tudi pri osnutku novega invalidskega zakona, za katerega je povedal, da je mnogo ugodnejši za invalide 'kot dosedanji ter da ga je vlada že odobrila. Čaka le še odobrenja narodne skupščine in senata. Upamo pa, da bo ta zakon kmalu pod streho. Za g. Marinkom je dobil besedo g. tajnik O. O. Ivan Vuk, ki je v svojem govoru še točneje obrazložil osnutek novega inv. zakona na podlagi zivlečka, s katerim razpolaga O. O. Združ. vojnih invalidov. Opozarjal in pozival je vse invalide, ki še niso člani organizacije, da naj se organizirajo cimprej pri svojih krajevnih organizacijah, ker osnutek novega azkona itak predvideva prisilno članstvo pri inv. organizacijah. Potrebno pa je tudi, da krajevna organizacija vodi evidenco vseh onih, ki so bili kdaj reducirani a bodo prišli v poštev po novem zakonu, da bo mogla organizacija zastopati čim uspešneje interese vsakega posameznika. Vsi navzoči so bili z osnutkom novega zakona zelo zadovoljni in kar navdušeni, ker je današnja vlada s tem zakanom pripomogla tudi invalidom do njihovih pravic. Nato so bile volitve novega odbora in sicer S*° ‘ZV0'Jeni: gg. Viktor Debeljak, Ravnihar Andrej, Homan Pavel, Oblak Janez in Šubic Anton. V nadzorni odbor pa: gg. Gregorin Matko, I irc Marija in Eržen Matevž. Odbora se bosta konstituirala na prvih sejah. Občni zbor je bil končan ob 12. V gnezdo tihotapcev so posvetili Komenda, 15. junija. Orožniki iz Vodic so izsledili tihotapca s saharinom na debelo. To je bila hvaležna novica za vaščane iz Mlake Orožniki so po srečnem naključju in temeljiti preiskavi zaplenili J. J. iz Mlake okoli 10 kg saharina ter nekaj tisočakov denarja. Hišna preiskava, ki so jo storili orožniki '/■ vso odločnostjo in natančnostjo, je dosegla popoln uspeli. S to preiskavo je orožništvo odkrilo pravo leglo tihotaj>cev saharina, ki jih do danes *iiso moglj izslediti kljub neumornemu prizadevanju orožnikov. Tihotapci so saharin hranili pri strankah, ki so se zdele najmanj sumljive. Lastnika saharina niso mogli zaslišati, ker je ravno pred prihodom orožnikov zapustil dom, kakor da bi slutil nevarnost. Posebno zanimivo pa je bilo gledati radovedno množico, ki je spremljala orožnike, ko so nesli zaplenjeno blago. S tem odkritjem pa se bo tudi še drugim nepoznanim tihotapcem strast do prodaje prepovedanega blaga gotovo polegla. ker so sedaj uvideli, da jih le nadzoruje budno oko postave. Vesti 17. junija Na 10. mednarodnem kongresu časopisnih rav* nateljev in izdajateljev listov, so sprejeli dogovoc o zatiranju neresničnih vesti. 123,000.000 ljudi 60 prepeljale češkoslovaške državne železnice in avtobusi letos v maju. Mednarodna komisija za plovbo po Donavi bo s. 1. avgustom prenesla sedež z Dunaja v Belgrad, Vožnja iz Rima v Napoli bo zdaj trajala l«x maj dobro uro, ker so tudi ta del proge elektri« ficirali. Ogenj je izbruhnil v vojaškem muzeju v Bu* karešti in uničil več dragocenih zgodovinskih! predmetov. Poljski zunanji minister Beck je pred odho« dom iz Estonije obiskal predsednika republike Seldnterja. Predsednik grške vlade Metaksas se je vrnil z nadzorstvene poti [>o polotoku Peleponezu. 50.410 mož posadke bo po novih sklepih frani ooske vlade imelo francosko vojaško letalstvo. 30 judovskih tihotapcev je prijela madžarska policija in ugotovila, da so znesli iz Madžarsko nad 15,000.000 pengov. V Barcelono je dopotoval Pandit Nehru, sodelavec indijskega voditelja Gandija. Baje bo obiskal razna španska bojišča. Bil je tudi pri zunanjem ministru del Vayu. Ameriški senat je odobril tri dopolnilne dogovor re med Združenimi državami in republiko Panamo. Dogovori se nanašajo na Panamski prekop in na cesto, ki jo nameravajo Američani narediti ob prekopu. Ce-< sta in prekop sta važna za obrambo Združenih držav. Nemški listi hvalijo stališče predsednika angleške vlade, ki je izjavil, da Anglija ne bo glede bombardiranja angleških ladij po španskih pristaniščih ukrenila ničesar novega, ker je prevzela jamstvo, da bo varovala svoje ladje pred napadi samo na odprtem morju, ne pa v obalnih vodah. Španska nacionalistična letala so v zadnjih dneh potopila še dva angleška parnika v valenci j-skem pristanišču. Hitler je reaktiviral bivšega poveljnika nemške kopne vojske generala von Fritscha in ga imenoval za poveljnika 12. topniškega polka v Schwerinu. Fritsch je bil s svojega mesta odstavljen februarja ob znanih velikih spremembah v. nemški vojski. Za novega predsednika republike Chile ja zbornica izvolila Alfreeda Baldomira, ki bo predsedniške posle prevzel čez dva dni. Silovit potres nekje v Tihem morjti ali na Japonskem so zaznamovale včeraj evropske potresa-. merske postaje. Italijanski zunanji minister grof Ciano je vče* raj obiskal predsednika vlade Mussolinija na njo* govem posestvu Rocca delle Caminate. 15.000 italijanskih naselnikov bo hkratu odpotovalo v Libijo letos 28. oktobra. To bo največje število ljudi, ki so šli kdaj skupno iz Evrope v čezmorska posestva. Za nje so v posameznih delih' Libije, zlasti na obalah postavili okrog 3000 novih hiš. Iz Napolija do Tripolisa bo izselnike vozilo 28 parnikov. Izšel je 17. popis italijanskih prostovoljcev* padlih v Španiji. Nov razgovor o angleški zunanji politiki bo V londonski poslanski zbornici v torek. Ameriško sodišče je obsodilo na smrt šoferja, ki je ugrabil in zadavil malega Jimya Casha. Razprava je bila kratka in je obtoženec vse priznal. Usmrtili ga bodo na električnem stolu. 80 milijonov funtov posojila za angleško obrambo je bilo pisanega v Londonu v šestih urah. V našem denarju znese to ogromno vsoto 19 milijard dinarjev. 12.000 ljudi je umrlo za kolero v zadnjih dveh mesecih po Indiji. Romunsko vojaško sodišče r Costanzi je obsodilo Jona Codreanua, brata obsojenega voditelja Železne garde, na sedem mesecev ječe, ker je nosil prepovedana politična znamenja. Na polet po Balkanu se je odpravila včeraj pohcerjenka predsednika turške republike, Sabilia bekcen. Odletela je ob šestih zjutraj iz Carigrada v Atene, odkoder pojde v Solun, iz Soluna v Sofijo, iz Sofije v Belgrad in Bukarešto. Sv. oče Pij XI. je s posebnim pismom voščil švedskemu kralju Gustavu V. srečo za 80 letnico, ki jo je praznoval te dni. Atentat na predsednika sirske vlade so poskusili neznanci, a ne z bombami, marveč s papir* natimi žabicami. Novo poljsko cerkev, posvečeno sv. Andreju Roboli, bodo postavili v kopališču Zobbot pri Gdansku. Bolgarska poslanska zbornica je sklenila razveljaviti izvolitev poslanca Bočeva, ker je osumljen komunizma. Egiptovske mohamedanske mladinske organizacije so priredile v Kairu velike manifestacije proti Judom in proti Angliji. Manifestacije so po-tekalee brez hujših dogodkov. Do velike železniške nesreče je prišlo pri Okajami na Japonskem. Po dosedanjih vesteh je bilo 200 mrtvih in ranjenih. Nova francoska letala zadnjega izdelka bodo prvič nastopila pri paradi ob obisku angleške kraljeve dvojice konec tega meseca v Parizu. Zakon o državljanstvu je spremenila Romunija- Nova določila jemljejo državljanstvo Romunom v tujini, če sodelujejo pri zločinih zoper javni red, če delajo proti koristim Romunije in če se ne odzovejo, kadar jih kliče domovinska dolžnost. Otroci in žene takih obsojencev državljanstva ne izgube. Anglija bo poslala nove vojaško oddelke v Palestino, ker drugače tam ne bo miru, je izjavil kolonijalni minister Mac Donald v zbornici. Ameriška vlada je naročila tovarnam za orožje in strelivo, naj čimprej izdelajo toliko vojnega materijala, kolikor bi ga Združene države ob kaki vojni potrebovale za prvih šest mesecev 90 odstotkov materijala bodo izdelale zasebne tovarne- Telovske procesije v Ljubljani Ljubljana, 17. junija. Za božičem in veliko nočjo je gotovo najlepši in najpriljubljenejši praznik Telovo. Kako je lepo J.'a. deželi. Med zelenimi travniki in njivami se vijejo procesije in ljudje molijo k Bogu, naj jim pošlje blagoslova. Nikdar ne molijo tako prisrčno, kakor na Telovo, ko zapoje duhovnik: »Blagoslavljaj in ohranjaj zemljo in njene sadove!« Kako se vsem iz dna srca privije: »Prosimo Te, usliši nas!« Včeraj so bile v Ljubljani vse ulice, po katerih gredo procesije, v zelenju in vsa okna okrašena s cvetjem, med njim pa prižgane sveče. Zgodaj so že odmevali zvonovi po ljubljanski kotlini in klicali ljudi k procesijam. V istem času so bile tri procesije hkratu: pri Sv. Petru, v Trnovem in na Viču. Šempetrska procesija je bila veličastna. Ude ležili so se je ugledni Šempetrčani, predstavniki raznih korporacij, mestni svetniki, ZFO in druga katoliška društva. Bilo je mnogo narodnih noš. Igrala je šmartinska godba. Najpestrejša je bila trnovska. Igrala je godba »Sloga*, šli so slovenski fantje v krojih in dekleta s svojim praporom. Po številu narodnih noš je posekala 'celo stolno. Udeležil se je je tudi ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič kot patron trnovske iare z direktorjem Josipom Osano in drugimi mest- nimi svetniki Lepo so peli trnovski zvonovi, ko se je vila procesija po najlepšem delu našega mesta. Tudi na Viču niso zaostajali za Šempetrčani in Trnovčani. Tudi v njihovi procesiji so šli vsi štirje gg. svetniki Vičani, slovenski fantje in dekleta v krojih, narodne noše in veliko število Vičanov. Letos je bila stolns procesija nenavadno velika in pestra. Prva je stopala skupina ljubljanske Prosvete s svojini praporom, za njo zastopstvo krščanskega ženskega društva, nato so korakali skavti, za njimi Marijine družbe, deklice, klarice, tretjeredniki, narodne noše, za velikim praporom kongreganisti, za njimi dolga vrsta zavednih mož, akademiki, akademičarke, Slovensko kat. akad. starešinstvo. Sledili so župan dr. Adlešič in ves mestni svet, za temi so šli predstavniki raznih ustanov, šol in univerze. Nepregledna je bila vrsta klera. Ob sv. R T., ki ga je nos'l prevzvišeni g. škof dr Rožman, je korakala častna straža vojakov. Sledili so g. ban dr Marko Natlačen /. divizionanem g. Lukičem, češki konzul g. Miuovsky, francoski konzul g. Remerand in italijanski konzul g. Guerrini-Maraldi, vojaški zastopniki in drugi odličniki. Za temi so šli ostali ljudje. Na obeh straneh ulic, koder se je pomikala procesija, so Ljubljančani stvorili gost špalir. Vreme je bilo nad vse ugodno. Kokainski sleparji zopet pred sodiščem Lepa razstava tehnične srednfe šole Ljubljana, 17. junija. Tehnična srednja šola — lahko rečemo naš ponos — slavi te dni svoj zlati jubilej, 50 letnico, odkar se je ta strokovno visokostoječi zavod razvil iz dveh skromno zasnovanih šol. Pred 50 leti po težavnih naporih, kajti takrat je dunajska vlada skrbela za naš napredek prav po mačehovsko, sta bili v Ljubljani ustanovljeni dve strokovni šoli, in sicer šola za lesno industrijo in šola za umetno vezenje in čipkarstvo. Napredek je nujno zahteval, da se je iz teh dveh šol polagoma in z velikimi žrtvami razvil sedanji, na višku tehnike stoječi zavod. Ob tej priliki je Tehnična srednja šola priredila s sodelovanjem vseh strokovnjakov in 6 podporo merodajnih faktorjev, raznih korporacij in podjetij prav čedno razstavo v mnogih šolskih prostorih. V lepo okrašeni dvorani pred lepo sliko Nj. Vel. kralja Petra II. je bila dane« ob 10 dopoldne otvorjena jubilejna razstava vseh oddelkov. Prav ta razstava nam kaže, na kako visoko stopnjo se je razvilo naše tehnično-industrijsko in obrtno šolstvo, Razstava nam podaja nazorno sliko o stanju naše industrije in obrti. Kaže pa tudi, da znajo mnoga podjetja visoko ceniti poslanstvo tega našega zavoda, ki je postal v našem gospodarskem življenju važen faktor, pomemben za gospodarski napredek naše države in zlasti naše banovine. Svečani otvoritvi so prisostvovali mnogi odlični zastopniki naših oblasti, tako gosp. ban dr. Marico Natlačen, ki je hkratu zastopal ministra trgovine in industrije dr, M. Vrbaniča, dalje divi-zionar general Gj. Lukič, mestni župan dr. Jure Adlešič, navzoči so bil dalje mnogi oficirji in inženirji, ki se prav živo zanimajo za razstavo in napredek zavoda, poleg teh so bili navzoči ugledni .zastopniki Zbornice za TOI, drugih gospodarskih korporacij in zastopniki raznih oddelkov banske uprave, zastopniki srednji in meščanskih šol. Kot domačin je v imenu zavoda pozdravil prisotne odlične zastopnike vršilec dolžnosti direktorja inž. Leon Novak, ki je izrekel tudi posebno zahvalo vsem merodajnim činiteljem, tako trgovinskemu ministru, banski upravi in mestni občini ljubljanski, ki prispevajo materialno in moralno k napredku zavoda. Pa tud zasebnim podjetjem ere zahvala, ki se zanimajo za razvoj zavoda. Posebno je poudaril: Ta pomembna obletnica je povod, da danes stopamo po daljšem presledku zopet pred javnost z veliko jubilejno razstavo duševnih in ročnih izdelkov našega zavoda. Naša razstava nima propagandnega namena, temveč nj ho samo viden obračun in skromen dokaz, da je naš zavod vreden žrtev, ki jih doprinašata — sicer v skromnem obsegu državni in banovanski proračun ter da bi bil vreden še intenzivnejših podpor od strani vseh onih, katerim je razvoj in napredek strokovnega Šolstva pri srcu. Razstava naj bo zgovoren dokaz, da tehniino-obrtno šolstvo ni mrtva materija, temvet, da mu je prisojena najtesnejša zveza z realnim praktilnim življenjem. Zato mora naš zavod v stremljenju po sodobnosti slediti stalno tehničnemu napredku v vseh panogah in strokah, ki se na njem poučujejo. Zaradi tega tudi organizacija šole in pouka ne smeta mirovati, kakor tudi ne bi smela ostati brez uspehov skrb za modernizacijo strojne opreme naših delavnic in za sodobnost učnih pripomočkov. Razstava naj bo tudi dokaz, da absolventi ne zapuščajo naše šole nedelavnih rok in prazne gla- ve, temveč, da so po naših skromnih močeh in po razpoložljivih sredstvih dovolj usposobljeni, da sodelujejo pri razvoju naše obrti in industrije. Zato bi bilo zaželjeno samo to, da bi se jim nudilo čim več prilike, kjer bi lahko pokazali in dokazali svoje strokovne sposobnosti. Danes, ko stoji naš zavod na pragu 50 let svojega delovanja v korist narodnega gospodarstva, obrti in industrije, nas navdaja samo ta želja, da bi z vsestarnsko moralno in materialno podporo vseh poklicanih faktorjev vršil naš zavod tudi v naslednjih 50 letih v nič manjšem — če ne celo še v povečanem obsegu — svoje poslanstvo v korist naše mladine in v prospeh našega narodnega blagostanja. V prepričanju, da so nam za to — še v mnogo večji meri, kakor ob ustanovitvi strokovnega šolstva v Ljubljani pred 50 leti — v današnji svobodni in nacionalni državni tvorbi pod žezlom Karadžordževičev dani vsi stvarni in moralni predpogoji, kličem: Živel Nj. Vel. kralj! Živel njegov visoki kraljevski dom! Nato je g. ban dr. Marko Natlačen v imenu trgovinskega ministra in v imenu banske uprave otvoril razstavo, poudarjajoč v kratkem govoru važnost tega zavoda za gospodarski napredek naših krajev. Po otvoritvi so si gostje ogledali posamezne oddelke razstave. Ljubljana, 17. junija. Velika kokainska afera, v katero so bile zapletene razne osebnosti kriminalnega značaja, bo mogoče po dolgih letih vendarle likvidirana. Sleparska družba »Širok, Hladnik in tovariši« je na debelo sleparila dobičkaželjne špekulante z lažnim kokainom. Njih sleparije so jim donašale čedne dohodke in mnogi zatrjujejo, da je ta »sleparska kokainska družba« zaslužila od 1. 1935 naprej skoraj milijon dinarjev. Kolikor pa je bilo doslej ugotovljeno v raznih kazenskih procesih, so ti ljudje osleparili ljudi za n-sojil, moral je brez ugovora in razgovora glasovati za vse sklepe stranke, moral je biti član vseh predpisanih organizacij, moral je vsak mesec delati še en dan zastonj za navrh, skratka, moral je biti zvest suženj, udan in neutrudljiv, da ni dajal voditelju od- delka povoda za nobeno pritožbo. Na splošno je bil udarnik delavec, ki je zbiral prispevke za časopisje, za razne pomoči, za državno obrambo, za stranko, za vzdrževanje cest itd.,, vse izven svojega rednega dela. Uradniki so bili po večini vneti prilizovalci oblastem. Tovarna je bila polna izbrancev, ki so se sprehajali povsod brez pravega cilja in niso niti s prstom ganili. Pogosto sem opazil, da so se vestni mehaniki prav redkokdaj spustili v taka poniževanja. Naklonjenost ravnateljstva so si na take načine skušali pridobiti samo malovredni delavci. Udarniki so se lahko hitro potegovali za napredovanja in če so bili bolni, jim mezde niso utrgavali, Uradnik je imel pravico do ugodnosti pri stanovanju. Prišel je prvi na vrsto, kadar je šlo za prostor v zdravilišču, za obleko, za čevlje, za sladkor, za sadje in za druge luksuzne potrebščine, ki jih je prodajala osrednja zaloga, prav tako pa je udarnik imel prednosti pri razdeljevanju zastonjskih vstopnic za v gledališče. Te dve vrsti ravnanja z delavcem: po eni strani nevoljo izzivajoča pristranost in podpiranje ljubljencev, po drugi strani suženjstvo, sta se mi zdeli poraznejši in kvarnejši kakor pa vse, kar sem do tedaj videl po Združenih državah. Spet drugje sem dobil prav v tem oddelku delavca, ki je ravnal s svedrom nemškega porekla. Glavo in levico je imel zavito v umazane obveze. Vrtal je v kos jekla luknjo s premerom 15 milimetrov. To je širina, ki zaradi velikega napora zahteva, da teče stroj skra;no počasi. Ta delavec pa je podil stroj z vso naglico. Sveder in jeklo sta se kadila, kar se je dalo. Razen tega sem s presenečenjem ugotovil, da je delal, ne da bi bil jeklo privil na marmornato ploščo pod svedrom. ločno ob šestih se je v spremstvu pripeljal prevzvišeni gospod šikof, katerega je ob vstopu nft etavbišče pozdravil najprej podpredsednik odbora za zgradbo nove cerkve g. I. VVurzinger, nato pa s prisrčno deklamacijo belo oblečena deklica. — i'akoj nato je g. škof odšel n« pripravljeno tribuno, kjer so se med tem že zbrali odličniki, med njimi okrajni glavar Eiletz, jiodžupan Žebot, prošt dr. M. Vraber, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, zastopnik predsednika okrožnega sodišča dr. Lenart, ravnatelj Fr. Hrastelj, ravnatelj L Prijatelj, starešina okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, stolni dekan dr Cukala, hočki dekan g. Sagaj, pater Tomc, predsednik kluba katoliških starešin dr. M. Kejžar,^ mnogi člani mariborskega mestnega sveta in člani pripravljalnega odbora za zidanje nove cerkve. Po uvodni molitvi je spregovoril prevzvišeni gospod škof in izrazil svoje veliko veselje nad slavnostjo, s katero pristopa odbor k zidanju nove cerkve, izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je načrt pričel ursničevati in prosil, naj Bog blagoslovi započeto delo, da bi bilo kmalu srečno dokončano. Nova cerkev in službe božje, ki se bodo v njeje opravljale, naj prinesejo blagoslov prebivalstvu magdalenskega predmestja, njih družinam, v katerih naj kraljuje Kristus. Po govoru prevzv. g. Škofa je dušni pastir magdalenskega delavskega predmestja g. Oberžan prečita! spominsko listino, ki se jo vzidali v temeljni kamen ter jo dal podpisati prevzvišeneniu g. škofu in mariborskemu podžupanu Fr. Žebotu. Vsi člani odbora za zidanje cerkve so listino podpisali že prej. Po podpisovanju listine so zbrani verniki ob spremljanju godbe zapeli slavospev presv. R. T., nakar je prevzvišeni ob asistenci stolnih kanonikov M._ Urneka, dr. Žagarja in dr. Ostrca ter domače župnijske duhovščine izvršil blagoslovitvene obrede. Nato je spregovoril podžupan Fr. Žebot in podčrtal pomen nove cerkve za duhovno življenje mariborskega mesta ter v imenu občine obljubil vso pomoč, da bo mogla cerkev biti kmalu dozidana. V imenu železničarjev je k slovesnemu dogodku spregovoril g. Veronek, za člane odbora za zidanje cerkve pa g. Habjanič. Končno je besede hvaležnosti spregovoril dušni pastir požrtvovalnih magdalenskih vernikov g. Drago Oberžan, katerega besede zahvale 60 veljale prevzvišencmU R. škofu, mariliorski mestni občini in prevsetn vernikom, ki so s svojimi dosedanjimi več ko i*" datnimi darovi za cerkvene potrebe izpričali svojo zavest in dali dokaza svoji požrtvovalnosti. Sledilo je ljudsko petje ob spromljevanju godbe, nato pa je prevzvišeni vsem navzočim l>°' delil svoj blagoslov. S pesmijo »Povsod Boga« j0 bila cerkvena slovesnost končana. Celotna prireditev, ki je bila krona vsega dosedanjega dušnopastirskega dela, ki so ga opra' vili g. Oberžan in njegova vneta pomočnika f /ličar in g. Duh. priča, da jo v delavskem pred' mestju v njega duhovnem življenju zavladal n°v duh. Nič več ne bo to rdeča, veri in cerkvi sovražna Četrt, marveč bo iz nje nastal versko Pre' žet in obnovljen mestni okraj, v katerem bo P° novi cerkvi vladal Kristus in njegov križ Od tu in tam Znani srbski poslanec Voja Lazič, ki je bil že ipred nekaj leti član srbske zemljoradniške stranke, pa je iz nje izstopil v času petomajskih volitev, je te dni spet poskušal preiti v okrilje svoje 6tranke. V ta namen so njegovi prijatelji priredili sestanek (V Obrenovcu, na katerega so povabili zastopnika Joče Jovanoviča dr. Milana Gavriloviča in poslanca Dragišo Zdravkoviča. Prvi je na tem sestanku govoril Gavrilovič, ki je opravičeval postopanje Vodstva zemljoradniške stranke v pogledu abstinence pri dosedanjih volitvah kakor tudi stališče stranke, kakor ga je bila zavzela v pogledu znanega zagrebškega sporazuma. Prav v tej točki sta si bila Voja Lazič in stranka najbolj navzkriž. Nasprotje pa se tudi na tem sporazumniškem sestanku ni poravnalo, ker je Voja Lazič poudaril, da nikdar ne more pristati, da bi bila Sava mejna reka med Srbi in Hrvati, kakor tudi ne more sprejeti federativne ureditve države. In še dalje je šel Lazič: zanikal je, da bi hrvatsiko vprašanje sploh obstojalo. Ob takem stanju stvari ni moglo priti do sporazuma ter je poslanec Zdravkovič v zaključ-nem govoru zavtrgel Lazičeva stališča kot nesprejemljiva za stranko, Voja Lazič bo potem takem v skupščini še naprej igTal »divjaka«. Jugoslovansko finsko društvo se je pred kratkim ustanovilo v Belgradu. Prav tako pa se je v glavnem mestu Finske v Helsinkih ustanovilo finsko jugoslovansko društvo, ki si je nadelo nalogo delovati za zbližanje med obema državama in za boljše medsebojno poznavanje. Prvi uspeh društva je ta, da je pred nekaj dnevi krenila skupina uglednih Fincev z avtomobili v našo državo. Danes bodo Finci prispeli v Belgrad, si ga ogledali, nato odpotovali na Avalo in Oplenac, potem pa odrinili skozi Sarajevo v Dalmacijo. Slovenije, kakor se zdi, ti gostje ne bodo obiskali. Prometni in carinski strokovnjaki Male zveze, ki so nekaj dni sejali v Splitu, so v sredo zaključili svoje delo. Cilj konference je bil, da se poenostavi carinski postopek na mejah držav Male zveze in z nekaterimi ugodnostmi pospeši tako potniški kakor tudi blagovni promet. Predlogi teh strokovnjakov bodo predloženi v odobritev stalnemu gospodarskemu svetu Male zveze. Letošnji pridelek pšenice v Vojvodini utegne biti prav tako obilen kakor lanski. Zaradi suše so prerokovali, da bo klasje zaostalo v razvoju in rodilo zrnje, ki bo predrobno. Ko je pa pred dnevi nastopilo deževje, so se ti slabi obeti razpršili. Klasje, ki je letos zelo majhno, se je takoj popravilo. Enako je deževje koristilo tudi koruzi. Splitsko pristanišče bodo začeli povečavati in opremljati z novimi napravami. Čeprav velja Split za naše največje pristanišče, ni niti zdaleka mogel ustreči zahtevam modernega pristanišča. Na njegov račun 6e je razvil zlasti Sušak. Stalnim intervencijam s strani gospodarskih krogov je ustregla vlada s tem, da je odobrila iz kredita 100 milijonov ■dinarjev za izpopolnitev naših pristanišč za Split 24 milijonov dinarjev. Tako bodo razširili pristanišče in omogočili, da se bodo velike količine blaga lahko natovarjale in iztovarjale naravnost iz vagonov na ladje in obratno. f Živega otroka je zakopal v Gornjem Lisičju Pri Skoplju slaboumni kmet Dimče Bonevič. Kmet in njegov sorodnik sta odnesla dete, ko je bilo staro komaj 20 dni, že pred dvema mesecema z doma ter od takrat za njim ni bilo nobene sledi več. Zena, ki te uganke ni mogla razvozljati, je nazadnje 6tvar prijavila orožnikom. Sodna komisija je zaslišala oba krivca in nazdnje tudi odkopala trupelce, Bonevič je otroka zakopal zato, ker ga je smatral za breme. Na nečloveški način je premlatil vajenca sin kovaškega mojstra Jožefa Tota v Senti. Kovačev ®>n je zahteval od vajenca, naj mu prinese kladivo. Ker tega ni taikoj storil, je dobil najprej brco v hebuh. Komaj se je pobral s tal, je kovačev sin že pograbil kladivo in z njim začel vajenca tolči Po licu. Deček je komaj ušel, pa 6e je zunaj na cesti zgrudil krvav z razbiti čeljustmi. Divjaškega kovača je policija takoj zaprla. Uspešno pokončavanje vran in srak je izpeljalo lovsko društvo v Danilovgradu. Lovsko društvo je sklenilo vzgojiti več družin fazanov v bližnjih gozdovih. Da bi pa te živali obvarovali pred uničevalci, je društvo razpisalo nagrade za tiste, ki bi Pobirali jajca vran in srak, Čeprav so plačevali za vsako jajce le po 50 par, so otroci že v nekaj dneh nabrali okrog 5000 jajc vran in srak ter ubili nad pet Sito vran in sraik. Zidanje novih hotelov in vil hoče pospešiti občina v Ohridu. Čim so bili zgrajeni prvi moderni hoteli, se je dotok tujcev takoj močno povečal. Kmalu je zmanjkalo za tujce higienično urejenih 6ob. Zaradi tega je občina sklenila pospešiti zidanje hotelov 6 tem, da bo vsakemu tujču dala lepo zemljišče na razpolago za bagatelno ceno en dinar za kvadratni meter. Prav tako pa občina ni pozabila na tis^e, ki so s čopičem ali pa peresom pomagali Ohridu do veljave, kakor jo ima v tuj-skoprometnem pogledu. Občina je namreč sklenila tik ob jezeru postaviti ličen dom, v katerem bodo imeli brezplačno oskrbo vsi časnikarji in umetniki, ki bodo obiskali Ohrid. Velikega 350 kilogramov težkega delfina so te dni ujeli ribiči blizu Šibenika. Roparica se je ujela v mrežo. Ribiči, ki so utrpeli veliko škodo na , mrežah, ki jih je Žival poškodovala, so plen prodali neki tovarni za milo. Novo zastrupljevalko afero so zasledili v Vršcu. Ljudje so šušljali, da je neka Roza Feher lani jeseni spravila s poti svojega moža s tem, da Ka je zastrupila. Državno tožilstvo je dobilo brez-jinno prijavo ter dalo takoj prijeti vdovo. Čim je bila zločinka v zaporu, je prišel na dan še njen drugi zločin. Roza je imela prijateljico Rozo Buro, Katere mož je letos januarja nenadoma umrl. Trupli obeh mož so dali izkopati in preiskati drobovje. Res so ugotovili, da sta bila oba moža zastrupljena z arzenom. Preiskava je dognala, da je °benia Rozama dala »zdravilo« za nasilne može Heka Darinka. V skupino Sest delnvcev je udarila strela v sredo na posestvu Nenada Bingulca v okolici Vukovarja. Delavci so grabili seno, ko so se pripo-dui oblaki. Pred nevihto so se vsi zatekli pod bližnje drevo. Nenadoma pa je udarila v to drevo strela in na mestu ubila Jovana Jakovljeviča, osta-JV1 ,so obležali močno ožgftni in omamljeni. Prepeljali so jih v bolnišnico, vendar se zdi, da bosta 80 dva delavca podlegla poškodbam. Jzr°dno dobro letino napovedujejo Vinogrnd-,i!i x! s*-arokovnjaki za dalmatinske vinograde. Na tah je toliko sadeža, da se boje, da bi g« stebla « vzdržala. Bolezni še niso napadle trt. Če bo še ugodno, bodo imeli Dalmatinci spet vina na pretek Amerika ceni deio naših rojakov Sporočilo župana dr. Adlešiča po povratku iz Amerike Srečen sem se vrnil iz Združenih držav ameriških, kjer so naši rojaki ter predstavniki mest, ustanov in organizacij sprejeli Vaše pozdrave in darila Ljubljane z velikim zadovoljstvom in hvaležnostjo, Z veseljem izpolnjujem častno naročilo, da Vam sporočim najtoplejšo zahvalo župana mesta Clevelanda g. Harolda H. Burtona in mestnega sveta ter izraze njihovega občudovanja svečano v City Hallu sprejetih daril mesta Ljubljane in zagotovilo iskrenih simpatij ter prisrčne pozdrave Clevelanda — ameriške Ljubljane prebivalstvu naše stare Ljubljane. Hkrati Vam sporočam, enake pozdrave in zagotovila županov in mestnih svetov Chicaga, Milhvaukee, Jolieta, Pittsburgha, New Yorka in manjših mest, ki so eni povsod kot predstavniku glavnega mesta Slovenije izkazovali največje časti. Vsi uradni predstavniki vlade Unije, države Ohio in mest, ustanov in organizacij so mi zagotavljali, da so ponosni na Slovence in Jugoslovane, ker so zavedni in dobri, delavni, marljivi in pošteni državljani Združenih držav ameriških ter uspešni organizatorji javnega življenja, ki še vedno zelo ljubijo staro domovino. S posebnim zadovoljstvom sporočam tudi vsem slovenskim mestom pozdrave in zahvalo univerze v Pittsburghu za veličastno sprejeti sliki Jurija Vege in Franceta Prešerna za Jugoslovansko dvorano grandiozne Katedrale znanosti. Najprisrčnejše pozdrave in zahvalo mestu Ljubljani ter deželi in vsem sorodnikom in prijateljem ter najtoplejše želje za srečo stare domovine in vse Jugoslavije pa prinašam iz plamtečih src naših rojakov onkraj morja. Slavnosti ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu so bile mogočna manifestacija za trajne vezi med staro in novo domovino! Vrnil sem se s trdno vero, da je moj obisk zelo poživel in utrdil vezi med nami in našimi izseljenci ter da sem pri uradnih predstavnikih in pri vsej ameriški javnosti vzbudil mnogo zanimanja za naše kraje ter je zlasti naša Ljubljana mnogo pridobila na ugledu, zakaj vsi so mi že s svojo gostoljubnostjo in s počaščenji zagotavljali, da ob prvi primerni priliki vrnejo obisk Ljubljani. Razkazali so mi najraznovrstnejše mestne institucije, zlasti pa socialne zavode, kjer sem našel toliko lepega in posnemanje v manjšem obsegu, da bo od teh močnih pobud imelo korist tudi ljubljansko prebivalstvo. Naj bi ta obisk navezal nove, še tesnejše vezi med nami v stari domovini in našimi rojaki, brati in sestrami v njihovi novi domovini, za blagor vsega naroda to in onkraj Atlantika ter za srečo našega mesta, vse Slovenije in Jugoslavije! Ljubljana, dne 15. junija 1938. Predsednik mestne občine ljubljanske: Dr. Juro Adlešič, 1. r. Brazilci protestiralo proti porazu Včerajšnji polfinalni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo v Marseilleu in v Parizu sta prinesli zmago Italijanom in Madžarom. Madžari so v Parizu premagali Švede, ki so pred nekaj dnevi izločili Kubance z 8:0, z rezultatom 5:1. Zmaga Madžarov je zaslužena. Bili so namreč mnogo boljši kot pa Švedi. Rezultat je povsem realen. Vsi so bili prepričani, da bo Švedska nudila Madžarom močnejši odpor. Madžari bi zmagali še izdatneje, da ni bila Švedska obramba tako dobra. Druga tekma med Italijo in Brazilijo v Marseilleu .je privabila včeraj ob 6 popoldne na igrišče skoraj 50.000 ljudi. Brazilci so nastopili brez svojega najboljšega igralca Leonidasa in tako Je bil ves napad mnogo slabši kot pa bi bil sicer. Za to tekmo se je pripeljalo v Marseille tudi veliko število Italijanov, ki so navdušeno podžigali svoje igralce. Igra se je v prvem polčasu končala brez golov, v drugem polčasu pa je bil v 11. minuti Italija zabila Brazilcem prvi gol. Nekaj minut kasneje pa še drugega. Italijani so ostali še nekaj časa v premoči, nato so pa Brazilci poizkusili vse, da bi vsaj izenačili. Igra je postajala vedno ostrejša in sodnik je imel polne roke dela, da ni prišlo na igrišču do pretepa. Italijani so se počasi igre pa je prišlo na igrišču do splošnega pretepa, umaknili v obrambo. Sedem minut pred koncem ki ga je sodnik komaj udušil. Brazilci so namreč skušali za vsako ceno izenačiti rezultat in niso pri tem prav nič pazili na sredstva. Sodnik je komaj Izza naših meja V soboto je prispel v Gorico princ od Piemonta. Obisk prestolonaslednika je v zvezi z otvoritvijo vojnega muzeja in muzeja osvoboditve v Gorici. Dela za ta muzej so trajala zelo dolgo in smo o njih že poročali. Sedaj je muzej popolnoma dovršen, vse sobe so polne raznih spominskih ostankov iz časa bojev iz svetovne vojne, ki so se odigrali na Goriškem in ki naj bi čim bolj pokazali slavno italijansko vlogo v teh bojih. Po zidovih vise razne 6like in fotografije, poleg njih mnogo strateških kart, ki naj bi pokazale pomikanje italijanskih čet. Mnogo izmed teh kart je seveda šele novejšega izvora, in so tudi prilago-dene novim razmeram. Posebno zanimiva je osma soba, ki je posvečena Gorici. Takoj ob vstopu pade vsakemu najprej v oči datum >9. avg. 1916c, ki je v velikih črkah napisan na zidu, in pod katerim sledi še napis: »Danes so naše čete vkorakale v Gorico«. Več sob je posvečenih tudi novemu imperiju, kjer so razvrščene slike nekaterih padlih goriških fašistov in drugo. Mesto se je za obisk prestolonaslednika zelo svečano pripravilo in je bil tudi ves sprejem na višku. Obisku je prisostvovalo namreč preko 20.000 vojaštva. Prestolonaslednik se je po ceremonijah ogledal Solkan, Sv. Lucijo in se ustavil med drugim tudi v Tolminu. Trst je bil v nedeljo, 29. maja, v znaku velikih svečanosti. Predvsem se je vršila pod pokroviteljstvom fašistične bojevniške organizacije v gledališču Verdi proslava solidarnosti Mussolinijeve Italije s Francovo Španijo. V imenu fašističnega direktorija je govoril dr. Pascolato, član nacionalnega direktorija. Pri proslavi je bilo prisotnih tudi več legionarjev, ki so se vrnili iz Španije. — Druga velika proslava se je vršila na tržaški univerzi. Tu so proslavljali 14. obletnico ustanovitve univerzitetne milice. Pri tej proslavi so zlasti poudarjali slavno tradicijo tržaške univerze, ki je dala mnogo junakov domovini, ki so tudi dali zanjo svoje življenje. — Tretja proslava, ki se je vršila tega dne, je bil telovadni nastop fašistov in nacionalne telovadne zveze. — Končno bi omenili še, da so tega dne spustili v morje v Tržiču veliko motorno ladjo za Švedsko z imenom »Stockholm«. Proslavi, ki se je vršila ob tej priliki, je prisostvovala švedska princesa Ingeborg ter večje število domačih uglednih osebnosti. V Premu je kupila znana »Ustanova za preporod kmetijstva v treh Benečijah« dve največji posestvi na Turnu. Ta posestva so preuredili in so vanje nasolili večje število italijanskih kolonov. Vendar pa se ti koloni niso obnesli in vzdržali ter 6o morali drug za drugim zapustiti naše kraje in se vrniti domov. To se je zgodilo tudi ljub temu, da so bili ti koloni podpirani od te ustanove. Mnogi so so vrnili nazaj v južne kraje še l>olj obulx>žani, kot so prišli k nam. Vendar pa ima ta ustanova po raznih drugih krajih, kjer je pokupila mnogo posestev, zlasti na Goriškem, s svojimi koloni več uspeha. Nesreče: Na cesti med Reko in Opatijo sta zadela skupaj dva avtomobila, in sicer en avtobus in osebni avto, pri čemer sta zgubila življenje dva moža, več pa jih je bilo težje ranjenih. — Na cesti pri Sežani je podrl neki osebni avto mlekarici P. Mahnič in E. Novak ter Josipa Hub- «erja. Vsi trije so se vračali na kolesih iz Trsta. Nesreča se je zgodila predvsem zaradi mokre ceste, zaradi česar je osebni avto pri naglem ustavljanju, ko je opazil kolesarje, zaneslo. Vsi trije leže v tržaški bolnišnici in je njih življenje v nevarnosti. — V Košani so se zvrnila težka železna vrata na 5-letnega Karla Dolgana, ki je zaradi dobljenih poškodb kmalu umrl. — V Do-brtlobu je granata zopet raznesla dve osebi, katerih identitete niso mogli ugotoviti, ker jih je eksplozija dobesedno razmesarila, da so morali pobirati dele teles celo po drevesih držal igro v rokah. V 42. minuti pa se je končno Brazilcem posrečilo zabiti časten gol. Italijani so torej proti pričakovanju zmagali z rezultatom 1:2. Brazilci so po končani tekmi prijavili mednarodni nogometni zvezi protest, češ da je drugi gol, ki je bil posledica prostega strela, nepravilen. Ali bo Fifa upoštevala ta protest, ni znano. V nedeljo pa bo v Parizu finalna tekma med Madžarsko in Italijo za tretje svetovno nogometno prvenstvo. Za tretje mesto pa bosta igrala Švedska in Brazilija. Iz športne krošnie Neuradno teniško svetovno prvenstvo. Po mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Francije so vsi štirje naši teniški igralci Punčec, Pallada, Mitič in Kukuljevič povabljeni v VVimbledon, kjer je vsako leto tako imenovano neuradno svetovno teniško prvenstvo. Po sijajnih uspehih naših igralcev v Parizu z zanimanjem pričakujemo wimble-donskega turnirja in njegovih izidov. Turnir se začne že v ponedeljek, 20. t. m. Poleg vseh najboljših svetovnih teniških igralcev nastopi v Wim-bledonu tudi kompletno češkoslovaško teniško zastopstvo Menzel, Hecht, Cejnan in 18 letni junior Drobny, ki je o Binkoštih v Berlinu premagal nemškega prvaka Hennerja Henkela. Mitič in Kukuljevič sta odpotovala v London naravnost iz Pariza, dočim odpotujeta Punčec in Pallada danes iz Za-g?'eba. t Danes ob pol devetih dopoldne je startalo v Sofiji 16 najboljših bolgarskih in jugoslovanskih kolesarskih dirkačev za tridnevno etapno dirko Sofija—Belgrad. Na jugoslovansko-bolgarsko mejo so prispeli dirkači okrog desetih dopoldne, na cilj prve etape v Nišu (154 km) pa pridejo okrog 13 popoldne. Naše kolesarsko zastopstvo je prišlo v Sofijo že 15. t. m., kjer so jih na kolodvoru sprejeli uradni predstavniki bolgarske kolesarske zveze na čelu z generaloma Nikolo Nedevom in Geor-gijem Hristovom. Amerika z napetostjo pričakuje dvoboj Maksa Schmellinga in črnca Joe Louisa. V nekaj dneh (22. t. m.) se po dveh letih oba tekmeca ponovno srečata v borbi za naslov svetovnega boksarskega prvaka vseh kategorij. Zanimanje za ta dvoboj v Ameriki je izredno. Po izjavi prireditelja Mike Jakobsa je za to borbo, ki bo v Newyorku v Yanke stadionu, v predprodaji prodanih že za 600.000 dolarjev vstopnic. Po vsej verjetnosti bo s to borbo zopet prvič po 1. 1926 in 1927 (dve borbi Dem-psey-Tunney) presežena milijonska vstopnina. Prognoze ameriških časopisov glede kida te borbe so različne. Nekateri dajejo prednost skoraj deset let mlajšemu Joe Louisu, drugi pa zopet zatrjujejo, da Nemec Schmellimg še nikdar ni bil v tako izredni formi, kot je sedaj. Schmellingove prednosti so’ v njegovi hladnokrvnosti in rutini ter v dejstvu, da zna sijajno izrabiti kako napako in slabo kritje nasprotnika, črnec Louis pa se zanaša na svojo silovito udarno moč. Treningom obeh aspirantov za: svetovno prvenstvo dnevno prisostvuje do 7000 gledalcev. Stave glede izida tega dvoboja pa so 7:5 v korist črncu Louisu. Umrl v mrtvašnici Komenda, 15. junija. V prijazni vasici Zalog, občina Komenda, je prejšnji teden novica, da je K. F. izpil stekleničko lizola v samomorilnem namenu, precej razburila vaščane. Tekoj se je zbrala radovedna množica na dvorišču posestnika kvasa, kjer je imenovani ležal in se boril s smtrjo. Na vse načine so skušali vaščani, da bi vzel protisredstvo, kar pa se jim zaradi njegove odločne želje po smrti, ni posrečilo. Ker le ni bilo upanja, da bi ga rešili, so ga naložili na voz in odpeljali v Komendo. Rešitev je bila popolnoma izključena. Odpeljali so ga v mrtvašnico, kjer je izdiknil. Vaščani še ne po-nijo, da bi kdo umrl v mrtvašnici, zato je bila to kar nekaka senzacija za Komendo. Samomor je napravil v hipni zmedenosti. Saj si je že večkrat skušal vzeti življenje, kar so mu pa vedno preprečili. Posebno rad se je obešal. Bil je brez staršev in star 31 let. Da je začel tavati po svetu in misliti na samomor, je bila vzrok nesrečna ljubezen. Imel je nekje na Dolenjskem dekle, ki jo je mislil poročiti takoj, ko bi prišel od vojakov. V ta namen si je prihranil tudi precej denarja. Ko je potem dekle vprašal, če bi se poročila, ga je zavrnila. To ga je toliko potrlo, da je začel piti, za delo se ni več brigal in je končno padel občini v breme. Večkrat so ga nagnali v domovno občino. Nazadnje pa se je naveličal takega življenja ter je sklenil umreti. Juridična fakulteta v Ljubljani je v počastitev spomina pokojnega bibliotekarja Josipa Medveščka zbrala med vsemi člani učnega kolegija in med ostalimi nameščenci fakultete znesek 510 din in ga poklonlia Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu tukajšnje univerze. Vsem darovalcem iskrena hvala! Klavirski absolutorijski konccrt absolventke visoke šole ljubljanskega konservatorija ge. Osterc Valjalo Marte bo v ponedeljek, 20. t. m. ob četrt na 7 v Hubadovi dvorani. Osterčeva je priznana naša pianistka, ki je na neštetih produkcijah in tudi na drugih koncertih pokazala svoj velik pianistični talent. Tudi njen absolutorijski koncert ji da vso možnost, da pokaže svoje talente tako iz .tehnične, kakor tudi predavateljske strani. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-1| sko stanje 1 Tempe-ratnrji v r*1 = !> > H a 0 ■3 c 3-7 -‘V Oc Veter Pada- vine 53 K? ec i **-"»?’= C c E (gmer. jakost) S a vrsta Ljubljana 765'8 22-2 12-8 79 1 0 __ Maribor 7652 20-i; lo-0 80 10 0 — — Zagreb 761 1 25-0 14-0 80 8 NE, 5*0 dež Belgrad 76 -2 21'0 14-0 90 10 WNWS — — Sarajevo 763 2 19-0 12-0 90 10 0 210 dež Vis 762-7 21-0 14-0 60 4 nw3 — _ Split 762-2 26-0 16-0 50 6 0 — _ Kumbor 759-b 25-0 17-0 60 4 W, — — Rab 761-5 23-0 16-0 50 10 0 — Oubrovnlh 760-9 24-0 15-0 60 0 w, — r-! Vremenska napoved: Večinoma jasno, precej stanovitno in toplo vreme. Splošno pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: V sredo je bilo iz noči do 13.20 popolnoma oblačno. Rahlo je deževalo od 7-45—7.50 in od 9.45—11.50. Ob 13.20 se je oblačnost nekoliko zmanjšala in je posijalo sonce, vendar pa je ostalo ves popoldan pretežno oblačno. Ob 17.20 se je pričelo naglo jasniti in se je v 10 minutah popolnoma zjasnilo. Tako je ostalo pozno v noč; po polnoči pa se je zopet pooblačilo. Padavina za ta dan je znašala 0.6 mm. Včeraj je bilo iz noči do 7.40 večinoma oblačno, nakar se je naglo zjasnilo. Od 8 do 13 je bilo večinoma jasno, ostali čas popoldneva pa se je oblačnost spreminjala. Ob 19.30 se je zopet pooblačilo, po 21 pa se je oblačnost zopet zmanjšala. Proti jutru se je zjasnilo. Najnižja temperatura včeraj 12.0jc.l5sse Najvišja temperatura zraka 15. VI. 19.5°; najnižja temperatura včeraj 12.0°. Koledar Danes, petek, 17, junija: Adolf. Sobota, 18. junija: Marko, Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Še-lenburgova ul. 7. Obvestila Razstava šolskih risb je odprta v risalnici uršulinske gimnazije in učiteljišča danes do 6 popoldne, jutri, v soboto, od 8 zj. do 6 zvečer in v nedeljo dopoldne do 12. Vabijeni vsi p. n. starši in prijatelji šole! Tivar obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. Ravnatelj inons. Premrl in prof. Tomc Matija, oba znana slovenska skladatelja in priznana pedagoga profesorja orgel bosta postavila celo vrsto svojih gojencev na orgelski produkciji, ki bo v soboto, 18. t. in. ob četrt na 7 v Hubadovi dvoranf. Konservatoristi bodo izvajali dela Kreka, Koporca in Tomca, dalje Bacha, Brahmsa, Golerja, Mozarta in Regerja. Podrobni spored se dobi v knjigarni Gl. Matice. Začetek produkcije je v soboto ob četrt na 7 v Hubadovi pevski dvorani. Orgle so delo orglarskega mojstra Jenka iz Št. Vida nad Ljubljano. Drevi ob 20 30 olimpiitki dan plavafev« Iliriji plavanje, skoki, waterpolo - naslopi kompletna plavalna sekcija »Ilirije« Bela zastava z rdečim križem bo zaplapolala v nedeljo na stolpu ljubljanskega gradu. Pod zastavo R. K. se zbirajo milijoni požrtvovalnih sa-marjanov, ki izvršujejo poslanstvo božje, prinaša-zoc tolažbo trpečemu človeštvu. Pod to zastavo bodo pohitele jutri na grad množice, ki nosijo v svo-jem srcu cut ljubezni do bližnjega in hočejo pomagati pri človekoljubnem delu. Zato bo pa valovalo jutri po vsej Grajski planoti resnično neskaljeno veselje. Drevi ob četrt na 7 je v veliki Filh. dvorani produkcija ljubljanskega drž. konservatorija, na kateri bodo izvajali izključno le Bachove skladbe. Opozarjamo vse prijatelje našega glasbenega naraščaja na nocojšnjo produkcijo. Podrobni spored v Knjigarni Glasbene Matice odnosno pred začetkom produkcije v veži Filh, dvorane. V nedeljo popoldne vsi na ljubljasnki grad na kresno prireditev ljubljanskega pododbnra Rdečega križa. Z vstopnino samo 2 din boste prispevali k zbirki tega humanitarnega društva za podporo revnim Ljubljančanom v prihodnji zimi. Poštarska godba, prenos izbranih slovenskih in slovanskih glasbenih komadov potom radia, dobro založene stojnice, plesišče >n srečolov bodo mnogo pripomogli k dobremu razpoloženju obiskovalcev. Pravna fakulteta v Ljubljani bo na osnovi odločbe ministrstva prosvete z dne 18. aprila 1938, I Br. 14.479 ter v zvezi s čl. 227 in 256 obče univerzitetne uredbe odslej izdajala diplome onim svojim slušateljem, ki so dovršili pravne študije. V to svrho morajo kandidati vložiti prošnjo na dekanat pravne fakultete in jo kolkovati s takso po 10 din. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni list, 2. zre- lostno spričevalo, 3. absolutorij, 4, indeks, 5, spričevalo o vseh treh državnih izpitih, 6. kolek za 600 din ali pa ubožno spričevalo, 7. v gotovini znesek 13 din za diplomsko listino. Opozorilo glede triangulacijskih signalov. Na prošnjo mestne občine ljubljanske izvrši ministrstvo financ, oddelek za kataster, novo izmero priključenih občin. Letos so pričeli s pripravami, t, j. s triangulacijo, in v ta namen geometri sekcije za triangulacijo na terenu postavljajo belo pobarvane signale. Mestno poglavarstvo opozarja vse prebivalstvo na čl. 71 in 72 zakona o zemljiškem katastru, po katerem se nihče ne sme upirati, da bi se na njegovem posestvu postavila trigonometrična ali kako druga katastrska označba. Prav tako je prepovedano kakršnokoli poškodovanje takih signalov, Vsaka poškodba se smatra za poškodovanje državne imovine in se kaznuje v denarju 6 100 do 2.000 din. Uubliansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Petek, 17. junija: Zaprto. Sobota, 18. junija: »Izpit za življenje«. Red Sred Konec dramske sezone, OPERA. — Začetek ob 20. Petek, 17. junija; Zaprlo. Sobota, 18 junija: »Gioconda«. Red A. Nedelja, 19. junija: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cene od 24 di* narjev navzdo1 Kako se na Gorenjskem ženimo Nikar ne recite, da begunjski fant;e domača dekleta zapijejo Razdiranle avtomobilov Neki sovjetski časopis je pred nedavnim objavil poročilo, v katerem se bavi z nenavadnim razdiranjem avtomobilov. Pravi, da takšno uničevanje avtomobilov v sovjetski Rusiji ni več nobena redkost, pač pa da je že kar na dnevnem redu. Takole piše: »V Šlučinu je dvorišče avtotraktorske postaje popolnoma pokrito s pločevino, ki 60 jo sneli z avtomobilov. Omenjena postaja je dobila ukaz, naj pripravi določeno število avtomobilov. Preteklo je mesec dni, pa se ni nihče oglasil, da bi avtomobile prevzel. Tedaj pa je glavni mehanik z vednostjo ravnatelja razdrl vseh 30 avtomobilov in njihove dele porabil v različne namene. Tako je s to pločevino enostavno »tlakoval« vse dvorišče te traktorske postaje. Kar pa ni mogel porabiti, je vrgel na kup. Za takšne stvari se nihče ne briga. Na celo vrsto avtomobilov so kar enostavno pozabili. Odgovornosti pa ne nosi nihče, »Ne morem Te razumeti, Karl. Sosedu si posodil 30 dinarjev, ko ga niti dobro no poznaš, meni pa ne posodiš niti dinarja.« »Prijatelj, Tebe pač dobro poznam!« Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 17. junija: 12 Slovenska pesem (plošče) r* 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pestro glasben® slike (liad. oi jtester) — 1J Napovedi — 18 Iz romam tičnih oper (Radijski orkester) — 18.40 Zenska ura: Z®1 na in narodno delo (ga. Angela Vode) — 19 Napovedi« poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 O mladinskem tabora v Ljubljani — 20 Operetna glasba (Kad, orkester) -* 21.10 Ljubljanski godalni kvartet m 22 Napovedi, porW čila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 77. junija: Belgrad: 20 Zab. koncert, 21 Z*4 greb, 22.15 Violina in klavir — Zagreb: 20 Sopra#« 20.30 Komorni orkester, 21.30 Vok. koncert, 22.20 Or*-koncert — Praga: 19.35 Ork. koncert, 20.30 Igra, 22.«* Godalni kvartet — Varšava: 19.25 Nar. ;.abav. glasba« 21.10 Zab. program, 22 Plošče — Sofija: Nar. glasba, 20.« Vok. koncert, 21.15 Lahkr in zabavna glasba — Budi**” Vešta: 18.30 Opereta »Lili«, 20.50 Jazz, 21.45 Operni £>r“ kester, 23.10 Plošče — Trst-Milan: 21 Ranzatova operet® •Vrniti so hočem k tebi« — Him-ISari: 17.15 Celo ifl petje, 2d Izmenjava z Berlinom, 22.40 Vok. koncert -1 Dunaj: 19.10 Zab. glasba, 20 Vojaška godba, 20.50 Iffr® »Mrtvo Brce«, 22.30 Zabavna glasba, 24 Pestra glasb® — Konigsberg: 20 Plesna glasba Naročajte Slovenski dom! Prevoz angleških vojakov z letali. Trije H, ki vodijo usodo Češkoslovaške Predsednik vlade dr. Hodža, voditelj Slovakov Hlinka, vodja sudetskih Nemcev Henlcin, 3. Za dekle v zakon odpeljano » a s din 3.749.53 4. Kolki in notarski stroški t i t din 4.008.— 5. Pregled 6tarih urbarjev a s t t din 2.040.— Skupaj din 9.000.00 Ob zaključim našega računa pripominjamo: Nosilci tega pisma so pooblaščeni od Zveze begunjskih fantov gotove pristojbine po potrebi zvišati ali znižati. V Begunjah, pod Stedorrim na dan sv. Andreja v letu 1938, Anže Narobe, ♦ notar, Miha Poglajen, perovodja. Zapili so odkupnino, ne dekle Ko 60 se fantje pogodili za odkupnino, pride na mizo pija*ča in jedača, Zdaj lahko vsak je, kolikor mu srce poželi. Znesek odkupnine za nevesto se ravna po premoženju neveste in ženina. Za J. J. iz Begunj so dobili fantje 1000 din, ki so jih drugi dan skupno zapili in zajedli v smučarski koči v Dragi, kolikor pa je še ostalo, pa po drugih gostilnah v Begunjah samih. Če se ženin dobro odreže, kakor se je n. pr. A. K. iz Jesenic, si že s tem pridobi dober glas po vseh Begunjah, posebno pa pri fantih, ki ki jim je odkupnina namenjena. Begunjčani pa so na svoja dekleta tudi od sile ponosni. Saj drugače si ne moremo razložiti primera, ko bi bili zadnjič kmalu nekoga pretepli, ko je dejal, da fantje iz Begunj domača dekleta »zapijejo«. To pa ni pomislil, da begunjski fantje vselej, kadar jim ženin od drugod odpelje kakšno domačinko, pijejo le na — žalost. :ii ,/Zaplombirane smeti Pod tem naslovom je objavila »Leningradskaji Pravda« članek, v katerem govori o letošnji setvi v Sovjetiji. Med drugim je napisala tole: »V kolhoz »Rdeči breg« je bila odpremlje"1 pošiljka semenskega žita. Bile so to zaplombiran® vreče, na katerih je bila zapisana opomba, da j*“ ne smejo prej odpreti, dokler ne bo 6etve. Vreče so morali prepeljati jjreko neke reke, pri četn®* so se precej zmočile. Ker so 6e ljudje bali za žitOi da ne bi vzkalilo kar v vrečah, so vreče odvezali in hoteli žito posušiti na soncu. Niso bili pa mal® začudeni, ko so opazili, da v vrečah ni bilo ni* drugega kot same pleve in smeti. Takšno žito se' veda ne velja sejati. Nekaj podobnega je bilo tudj s pošiljko ječmena, ki ga še polovico niso nu>Ž“ porabiti za sejanje.« Omenjeni časopis še pristavlja, da to ni edini primer, pač pa da se takšne stvari dogajajo kar **a debelo. Skoro nikdar pa se ne zgodi, da bi napi^ na vrečah odgovarjal temu, kar v njih v resnici je, Na odgovornost za takšne goljufije pa ne kU-čejo nikogar. Pri svojem lastnem pogrebu Feliks Buch Breazele je previden mož. Stat je sedem in štirideset let in misli, da je že blizjj njegova smrt. Edino to ga vznemirja, da bo tnol» pastor nad njegovim truplom, ko bo zaprt v rake? in bodo vsi sosedni kmetje zraven. Zato je Felik9 Buch Breazele sklenil prisostvovati svojemu last' nemu pogrebu. Posekal je najlepši hrast na evo4 jem posestvu in sam izdelal krasno rakev. Pokli' cal je pastorja in vsem naznanil svojo smrt. I® 26. junija, bo hudomušni kmet »gledal« svoj lasti11 pogreb in poslušal pastorja moliti »molitve 24 ranjke«. Od vseh starih običajev so se pri nas na Gorenjskem menda najbolje in najbolj pristno ohranili tisti ob svatbah. Ljudje po mestih po veliki večini niti ne vedo, kako se včasih naši fantje z dežele morajo boriti, če hočejo peljati pred oltar svojo izvoljenko. Če poznamo vse predpise, ki se jih mora mlad gorenjski ženin držati, ako si noče zapraviti svojega ugleda, moramo priznati, da se oženiti na vsezadnje le ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Pri nas v Begunjah na Gorenjskem gotovo nismo med onimi, ki se ne bi s ponosom držali tudi teh starih običajev pred svatbo. Da pa bodo vedeli tudi drugod, kako se pri nas ženimo, hočemo navesti primer prav od zadnjič, ko sta se poročila J, J., posestnica in gostilničarka v Begunjah, in A. K., mesarski mojster iz Jesenic. Navada je, da begunjski fantje zahtevajo po svoji pravici odkupnino za dekle, ki jo poroči kdo od drugod. Te pravice so se poslužili tudi zadnjič, saj je odšla omenjena J. J. celo na Jesenice. Na predvečer poroke se zbero vsi begunjski fantje na nevestinem domu, kamor je tudi že prišel ženin. S ,seboj prineso v veliki kuverti z raznimi kolki in pečati okrašeno pismo, in ga izroče ženinu, da ga odpre. Prebere pa ga nekdo od domačih fantov. Že nad 150 let uporabljajo begunjski fantje to pismo. Pri branju pisma mora biti zraven tudi nevesta. Fantje ne smejo ničesar pokusiti, niti pijače niti jedi, ki jim jo nevestini starši ponudijo. Če bi se s tem pregrešili, bi izgubili pravico do odkupnine. Ženin ima s seboj nekaj fantov iz svoje vasi in še posebnega zatsopnika, ki z zastopnikom begunjskih fantov »baranta« za odkupnino. Takšno »barantanje« včasih traja po več ur. Predno pa se začne, prebere ženinu in nevesti begunjski fant pismo, ki se glasi: Odkupno ali ienitovanjsko pismo Ženina A. K. in neveste J. J., podomače T., zdaj bivajoče v tej hiši št. 22 v Begnah. Pod prilogami; 1. Zahteva fantov v zadevi odkupnine za dekle, odpeljano v zakon, ki je članica Zveze begunjskih deklet izpod farnega zvona sv. Urha, kakor to zahteva dedno pravo Zveze begunjskih fantov. 2. Zahteva odkupnine za vse, kar dekle, oziroma nevesta prinese v zakon, za mnogo na drugem mesto naštetih dobrih lastnosti poleg stvari, ki jih ne sne ne rja in ne molji, 3. Plačilo stare dedne takse, da sme kdo dekle odpeljati pred oltar. 4. Plačilo kolkov za to listino, 5. Notarski stroški in drugo. Dano na dan 6v. Andreja Bobole v letu 1938. shranjevalec pečata in notar. Anže Narobe, * Za temi prilogami so naštete vse stvari, za katere je treba plačati odkupnino Domač pesnik iz davne dobe, ki je sestavil pregled omenjenih stvari za ženitovanjsko pismo, je zložil te-le kitice: Burklje in lopar, mošnja za denar, ječmena cele vreče, za dojenca funte leče. Za ogledalo table Mojzesa, večkrat veseli, hopsasa: Ličeca lepo rdeča, možu so velika sreča, Jeziček lep a oster tebi mož bo mojster. Dobiš kostanjevih bodic, na na njih boš ležal stric. Dobi vam škafov brez ušes in še dosti druz’ga vmes. Ljubezni zvrhan koš, vilce, žlico, skrhan nož, dva še motovila, da bo bolhe lovila, tri kuhinjske pokrove, stare ali čisto nove, dvoje novih grabelj, kremplje kakor rabelj. Naša zveza pa zahteva zelnik in pri hiši prazen plevnik. Mnogo se bo zraven dalo, kar se tu ni imenValo. Pripis: Če bi nesreča se zgodila dd brez kreganja bi se ločila, vse to bo nazaj se dalo. Da je to vse res, kar se je napisalo in v tem pismu bralo, se je par krivih prič podpisalo Nace Gobersač, Lukež Brnač, Janez Štriha in Peter Gliha. Sklep Kakor j'e razvidno iz pTednjega opisa, bomo imeli veliko izgubo na stvarnih in duševnih dobrinah, Vi, stokrat srečni človek, ki odtrgate iz našega vrta cvet in naše njive sad. Zato ni čuda, da smo 6e odločili, od Vas zahtevati majhno odkupnino v primeru z vsem tem, kar Vam damo. To smo storili, da izpolnimo svoje dolžnosti do naših davno v Bogu počivajočih prednikov, ki so nam izročili ta privilegij, da ga ohranimo ne-omadeževanega zanamcem in da varujemo čast deklet vesoljnih Begunj. Zato predlagamo sledeči račun: 1, Izstop iz Zveze deklet ..... din 182.33 2. Odkupnina za imenovano in neimenovano «ans«3Es? din 20,13 -Mfi Hervey Allen: 4 Ju® j* Antonio Adverso, lFtS ccsar*cv PU**o*o*ec Po tej slovesni izjavi se je spustil nazaj in za čas bil tiho. Eden od strežajev se je spozabil tako, da je začel bobnati po strehi kočije. Tedaj je zagrmelo iz kočije: »Tiho tam gori!« Mož je potegnil roko nazaj kakor da bi jo bil po zmoti položil na vročo peč. Don Luis je med tem nadaljeval: »Le odpočij se tukaj in pozabi na te reči. Grad Besance je baje kaj prijetno bivališče. Predzadnji gospod besanški je nekaj časa živel v Italiji in je potoval celo do sultana. Perzijske preproge so menda zanimive in nekaj beneških reči imajo tudi dobrih. Najel ti bom dekle, pa boš lahko v božjem imenu kočijažila okrog, kakor si navajena iz tiste tvoje smešne Anglije ...« »Iz Škotske, meniš,« je dejala mlada žena nežno, »moj oče.. .< Malce ga je zadelo, da ga je ustavila, zato je dodejal: »Saj je vseeno. Grof ima gotovo majhen voz v skednju. Satno, da se mi ne boš vlačila okrog s kmečkimi koli. To je bilo že dosti slabo v Livornu, ko si bila dekle. Misli na to!« Imel je neprijetno navado, da je končaval svoje besede v drdrajoči italijanščini in s poudarkom, o katerem se je zdelo, da ga spremlja zasmeh. Toda redko kdaj je še bil tako zgovoren in ljubezniv. Žena je to čutila in čutila je tudi, kako kratka utegne ta dobra volja biti, zato je sklenila, da bo trgala rože, dokler je sonce. Vprašala je: »Na gradu, ali bom tam lahko imela psa?« Prevejaneniu poznavalcu ljudi je ugajalo, da je znala tako spretno uganiti vreme pri ljudeh in da je takoj pograbila priliko. Sam nad sabo se je Čudil, kako lahko mu je bilo v tej dobri volji ugoditi ji. »Na gradu — da, toda v kočijo naj mi ne pride, ne maram, da bi mi. uničil te kraljevske blazine.» Zasmejala se je. Že sama misel na tovariša pri zabavi jo je oživila. Nagnila se je in pogledala skozi okno, da se je zrak igral okrog njenega čela. Vprav so vozili proti vasi. Štirivprega je ostro zavila okrog zidanega vodnjaka, pri katerem se je pot cepila. Izpran križ se je dvigal nad vodnjakom. Številne vaščanke, ki so prihajale pod večer po vodo, so izstavljale na rob vrče ali pa snemale kebljice z ramen, ko so zaslišale konjski topot. Kdor je le mogel najti pretvezo, da jo je pobral od doma — in to so bili skoraj vsi — je stal zdaj v tem zboru ter v radovednem molku strmel v kočijo. Slišati je bilo samo udarjanje kopit. Zdaj pa zdaj se je oglasilo renčanje kakega posebno hudega psa. Sancho je ustavil konje, zavihtel bič in vzkliknil: »H gradu?« Eden od konj so jo stegnil in vohljal proti vodnjaku. Iz ljudi ni bilo moči spraviti besede. Samo strmeli so in drug drugemu šepetali nekaj o mačku. »Saj ti pravim: maček!« Smejali so se, zdelo se je, da se ne ujemajo. Že je Sancho spustil iz ust zmešano zmerjanje, tedaj pa jo z nenavadnim poudarkom zadonel zvonček na strehi kočije in Sancho je krenil s konji na levo. Vozili so po dolgi vzpetini navzor, med ljubkim drevjem, nasajenim kakor po parkih. Na drugi strani ceste je ležal dobro obdelan vinograd. Tu in tam je že viselo nekaj grozdov, jagode na njih so bile še manjše od borovnic. Čisto lahen vonj je polnil zrak. Maria je glol>oko dihala. Ležala je z zaprtimi očmi. Vonj je bil čudovito znan, poln skrivnostne pomembnosti, čeprav ga ni bilo moči zgrabiti. Maria se je naslonila še bolj nazaj in si privoščila nepričakovano blagodejnost, ki je bila v teni, da si je močno in pobožno predstavljala, da prihaja domov. Z male vdolbino v stranski steni je gledala na njo Mati božja. Maria je pošiljala k Njej tiho molitev. Tudi obraz Device je bil tako znan: podobica je bila edini spomin na dom, katerega je smela obdržati. Marijine ustnice so se neopazno pregibale. Nozdrvi so se ji širile v svobodnem zraku, pogled ji je kar naprej visel na obličju kipca. Za nekaj ubogih blaženih trenutkov jo bila spet v svoji sobi, v očetovi hiši. Don Luis ni slutil, kaj 6e godi v ženi. Videl je, da moli. To so mu je zdelo docela v redu. Kako, kdaj, kje in zakaj je kaka ženska molila, ga ni brigalo. Sam je bil la trenutek nekam odsoten. Noga ga je nehala boleti. Ta občutek je bil tako prijeten, da ga je oddaljeval od tod. Še lx>Ij se jo nagnil skozi okno in videl, da so skoraj že vrh griča. Ali ni nadzornik dejal, da leži grad takoj zn vzpetino? Don Luis je moral misliti na to, kako jo nesrečni nadzornik planil s ceste v toči govna. Pri tej misli so jo začel na glas smejati. Mali jezdec se je obrnil v sedlu in so ozrl h gospodu. Za6topno mežikanje je zletelo od enega do drugega. Ta trenutek so klanec premagali. Konji 60 drveli navzdol. Markiz je zavpil: >Ali vidiš kaj pred nami?« Toda jezdecev odgovor je požrlo nenadno škripanje zavor. Drugo poglavje. O mali Materi božji. Kmetje, ki so delali tlako gospodu de Besanceu, so vprav dobrO zasuli luknjo na cesti in spravljali orodje, da bi odšli k zasluženem11 pokoju, tedaj pa je v drugo udaril do njih hrušč drvečih kopit* Hrušč je za trenutek ponehal. Potem se je kar na vsem lepe10 prikazala postava jezdeca na iskrem rjavcu in zatemnila zasekOi skozi katero se je lomila cesta vrh grebena. Jezdec se Je v naglih skokih podil jjo bregu, gibko jo prečofotal vodo in so na cesti spustil v lahen dir. Iz gub sinjega plašča je vela nekaka vojaška natančnost. Plašč mu je togo in v dobrem kroju padal z ramen* Ko je jezdec prišel do kmetov, jo s sunkom ustavil konja 111 jo na prvi pogled našel med možaki nadzornika, čeprav je bila njegova obleka še polna madežev, ki mu jih je prizadel njegov prijatelj postiljon. Zdelo se je, da se ta jezdec sploh ne more motiti* Tujec je pomigal. Nadzornik pa, ki je bil zaradi zadnje skušnji še nekam nezaupen, ni niti z daleč kazal posebnega veselja, da bi stopil k jezdecu. Mogoča samokresa v torbah na vojaškem sedlu ii* medeninasti konec meča v nožnici, ki je kukal i*pod tujčevega plaJ šča — vse to jo bilo tudi kaj malo primerno, da bi nadzornik11 dajalo posebnega poguma. »Sem!« je nazadnje dejal jezdec z glasom, ki ni poznal ugo* varjanja. Ljudje so videli, da je nadzornik moral premagati obotavljanj®' »Ali ste videli, da bi bil tod jezdil gos|>od ua črnem žrebcu?* »Ne, monsieur, po tej poti ne.« Tujčevega konja je kopel na brodu osvežila, da je nemirno plesal in se s kopiti igral po prahu. »Na, Solange, stara coprnica!« je vzkliknil jezdec in spustil k O* bilo v kroženje, ki jo jo prineslo spet na staro mesto. Ozrl so j® čez ramo in vprašal nadzornika: »Odkod to veš?« »Takole monsieur: mi smo ves dan delali tu In od juga fl* prišel nihče, razen monsieurjeva kočija, to se pravi, kočija 1110H' signeurja, gosta gospoda grofa.« »Monsigneur?« je rekel tujec in namrščil obrvi. »Kako 100®' signeur?« »Grb monsieur! Imel je lilije na vratih!« »Ali veš to za trdno?« »Mislite, da bom kaj takega pozabil? Res, saj som Bo vedi*? svinjski od glavo do nog od nesnage, ki jo jo vražji postiljonsk1 maček zagnal vame!« Spet mu jo nekaj priletelo. Toda to pot jo bilo nekaj Ijenega. Ko se je sklonil za novcem, je videl, kako jo kobila P0^ naglim sunkom ostro poskočila. »SloveniId dom« izhaja ruk delavnik ob tl Mesefna naročnina 12 Dtn. ea Inoirantm 2* Din Uredništvo. Kopitarjeva ultra 6/1 (1 lelefon 4001 do 4009 Uprava« Kopitarjeva olica 4 Za JoK«il»vaa«ko lukarno * Ljubljani) K Čet Izdajatelji Ivan Rakavec. Urednik) Jože Ko£i£ek