668. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poSto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se «:	pošilja	upravništvu.	:»
:::	Telefon	številka 118.	::t
V Ljubljani, sobota dne 1. novembra 1913.
Leto II.
Msaai—B
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
J«	Uredništvo In upravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništva, Nafr&nkirmi se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo* 3U oalaso se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnico, poslana w zahvale vrsta 80 v. Pri večkratno« oglaiantn po« a:	pust. — Za odgovor je prilofK znamko, ttt
a:	Telefon	številka 115	«.
Vabilo na naroebo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
99
DAN
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Celrt leta	.	K 4-50
Pol leta	.	K	S-—	En mesec	.	K 1'50
V upravništvu prejeman na mesec K P20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K 5-—
Pol leta	.	K	10'—	En mesec	.	K 1*70
Za Nemčije vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkralu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne v pošlje o
pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Se en mesec.
Danes čez en mesec bodo stopale prve čete volilcev na volišče.
Kratek čas nas loči od odločilnega boja. Vendar pri sedanjih razmerah, ko leže grehi preteklosti tako jasno pred nami, ne bo težko združiti v enem mesecu vse sile, ki se hočejo otresti klerikalnega jarma.
Ni treba še le zopet in zopet naštevati, kaj se je godilo v naši deželi. To ve danes vsak tudi najbolj priprost človek. Lahko rečemo, da že dolgo ni stala kaka stranka tako razkrinkana in v taki luči pred javnostjo, kakor sedanja klerikalna stranka. Afere te stranke so zaslovele daleč izven mej slovenske domovine. O razkritjih Kamile Thei-mer so obširno pisali vsi listi, o zatiranju učiteljstva na Kranjskem so Čitali daleč na okrog, sedaj pa diši cvet klerikalne kulture, vodiška Jo-hanca, daleč po svetu.
Drugod gledajo in se čudijo, kako je vse to mogoče. Čudijo se tem bolj, ker vedo, da mali narodi le tedaj morejo živeti, če z vsemi silami delajo za to, da ne zaostanejo Pri nas pa ne le, da je delo omogočeno od vladne strani, mi redimo na lastni zemlji slovensko stranko, ki preganja slovenske ljudi, uničuje felovensko kulturo, zapira slov. kulturne zavode, sramoti narodne ideale in širi smrtonosno tino in blati naše ime pred svetom.
S tako stranko ne bo težko obračunati. Vsi pošteni ljudje so jo obsodili — tudi slovenski kmet more le v zaslepljenosti tavati za njo.
Se en mesec! Vsak, ki čuti še pošteno slovensko, bo skušal svojim sosedom, znancem, prijateljem pojasniti, kaj pomeni za nas S. L. S. Kaka sramota je za narod, če redi
na sebi stranko, ki dela narodu sramoto!
Zato vabimo vse, ki še ljubijo svoj rod in svojo zemljo, da v teh dneh in cel prihodnji mesec gredo na delo, da bomo mogli ob mesecu pokazati, da se odrekamo stranki, ki je zagrešila toliko zla!
,.Johanca.“
(Dopis iz Gor. Gamelj.)
Johanca na obisku pri svoji teti.
Stal sem na pragu domače hiše, kar pridrdra po cesti kočija, v kateri sta sedela en moški in ena ženska. Kočija je obstala sredi vasi pred Grobelnikovo hišo. Iz nje stopi ena ženska in gre v nasproti stoječo hišo k Alešovarju. Z največjo sapo je prile-tetela po cesti ena ženska in mi pove, da se je pripeljala Johanca iz Vodic. Otroci lete po vasi in vpijejo od hiše do hiše, da je Johanca pri svoji teti. Ljudje so od vseh strani vreli v Ale-šovčevo dvorišče, da jim Johanca podeli milosti. Pravili so, da ima Johanca
»čudodelen križ«,
ki ji ga je podaril sam sv. oče rimski papež, in da oni, ki je velik grešnik, tega križa ne more poljubiti, raz-ven če mu Johanca posebno milost skaže. Priletel je tudi posestnik Andrej Koderman, po domače Prtičar, s klobukom pod pazduho in kleče poljubil oni križec. Neka ženica mi je pravila vsa v veselju, da je križ poljubila in bo šla gotovo v nebesa, ker je Johanca rekla, da kdor tega’ križa ne poljubi, ta ne pride v nebesa.
Slovo iz Gamelj.
Johanca je prišla potem na dvorišče in je pravila, da bo samo Še dve leti živela, ker izgublja toliko krvi. Rekla je: »Včeraj mi je odteklo več ko en liter krvi.« — Kazala je na rokah izrabljeno kožo, kjer j? je kri ven tekla. Tako je Johanca dokončala obisk pri svoji teti v Gor. Ga-meljnih. S smehom na ustih in z ruto na obrazu je stopila v kočijo in se je odpeljala zopet v Vodice.
Uboge ženice.
Nekaterim ženicam je prišlo prepozno na uho, da je Johanca v Ga-meljnih. Predno so izvedele, se je Johanca že odpeljala. Bilo jim je seveda grozno žal, da je niso videle. Rekle so:	»Takoj prvi petek mo-
ramo iti v Vodice, da popravimo, kar smo zamudile.« Uboge ženice. Menda so imele celo težko vest, češ da niso bile vredne, da bi videle Johanco v domači vasi.
Fantje ^redo v Vodice.
Bilo je neko sredo v postu, ko se je napotilo več fantov iz Gornjih Gamelj v Vodice. Bilo je to ravno na
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
»Bodite tako prijazni in izročite to le gospodu Roajanetu, kadar se vrne!«
»Ali ne greste gor, gospodična Lemetrova?«
»Ne. Imam še pot.«
Pot! Ah, reči bi bila morala, dolgo popotovanje, romanje v deželo, iz katere ni povratka.
In zdaj, ko je bila izročila tej ženski oporoko svoje ljubezni, je odšla m se izgubila v temi.
Stopala je, dokler se niso prikazali njenim očem visoki električni svetilniki, razlivajoči iz svojih medlih krogel bledo luč po Senmar-tenskem kanalu.
Senmartenski kanal!
Teman in zapeljiv je ležal med zapuščenimi nabrežji.
»Kanal!« je zamrmrala polugla-•S11°.. *uiovek ne more ničesar zoper svojo usodo. Zapisano je, da bodi tukaj konec mojega življenja!...«
- Se enkrat se je pojavilo pred njeno dušo vse, kar je bila ljubila... kar je ljubila do svoje smrti. Vstala je slika Zakova, obraz starega Flo-restana
Na kraju, kjer je stala, je padala na vodo črna senca. Na vsem nabrežju ni bilo žive duše.
Jam spodaj, na oddaljenem čolnu je ^prepeval starikav glas:
»Življenje, to je dolga pot,
ki sladka je po dvoje ...«
»Mamica... k tebi!...« je zamrmrala obupana sirota.
Črna voda je pljusknila kvišku.
xlviii.
Sledovi mrtve.
Kazimirjevo kosilo je trajalo precej dolgo. Šele o poznem mraku se je vrnila vsa družba k »Sto Norostim«.
Na Florestanovi pisalni mizi je ležala posetnica.
»Kaj pa je to?« je menil stari in jo vzel v roko.
»Groi Olivje d‘Ormo(L«
Spodaj je bilo pripisano s svinčnikom:
»Oglasim se še zvečer, med deveto in deseto uro, pri g. Floresra-nu v ulici Ešikje, kjer pravijo, da ga najdem gotovo.«
»Kaj ima neki govoriti z mano?«
Pomežiknil je samemu sebi z očesom:
»Pa ne. da bi bila Gilberta že zapalila smodnik? Vraga, če se potrudi polkovnik sam ... zdi se, da stvar moje dragice ne stoji baš slabo ... Idimo, saj ne bo dolgo, da izvem vse, kako in kaj...«
Požvižgavaje si staro pesem, je postoril še to in ono, kar je moralo
ono usodepolno sredo, ko se Johanca ni prikazala. Mi smo mislili, da se je Johanca fantov zbala. Pravili so, da je bila zelo pijana. Oh, to je bilo tarnanja. Vodičani so sploh imeli Ga-meljčane za brezverce, pa so mislili, da tudi gameljski fantje niso vredni, da bi videli tako sveto vodiško svetnico. Ljudje so zdihovali okoli fa-rovža, posebno nekatere ženice so tarnale in ugibale, kakšen »uržah« je, da se Johanca ne prikaže. Vse so mislile, da je gotovo kak posebno velik nevernik v Vodicah.
Pri pravovernem krčmarju.
Ko smo videli, da danes ne pridemo do Johance, smo šli v gostilno k pravovernemu krčmarju. Ko je zazvonilo poldne, se vstopi krčmar na sredi hiše in začne na glas moliti, nazadnje .pa pridene še en očenaš za Johanco in za izpreobrnje-nje grešnikov. Po molitvi pa je eden mojih prijateljev začel govoriti o teh sleparijah, krčmar pa nas začne poditi ven iz gostilniške sobe, zmerjati z neverniki in ker nismo hoteli takoj oditi, je žugal, da nas bo dal z orožniki ven zagnati. Rekel je, da tako nevernega ljudstva ni na svetu, kakor v Gameljnih. Tako smo končali svoj izlet.
»Kako je z mojo ženo?«
Med potjo smo izvedeli sledečo dogodbo od nekega moža, ki nam jo je sam pravil. Šel je k Johanci v Vodice in jo je vprašal: »Kako je z mojo ženo na onem svetu?« — Johanca mu je odgovorila, da njegova žena grozno trpi, da naj plača za 20 maš, pa bo rešena hudega trpljenja. — Mož pa ji je smehljaje odgovoril: »O, Johanca, ti nič ne veš. Moja žena je zdaj doma, pa močnik za kosilo kuha.« Tako se je mož prepričal, da Johanca slepari. Iz tega se vidi, da bi se bili tudi drugi lahko prepričali o resnici, posebno domači v farovžu, ki so jo videli vsak dan.
Zdravilo za oči.
V Spodnjih Gameljnih je bila ena lahkoverna ženska, po domače Koz-lovka. Imela je več let hudo očesno bolezen in nič ni pomagalo. Rabila je vsake vrste zdravila, pa brez uspeha. Zatekla se je torej k vodiški Johanci. Dobila je čudodelne krvi in je rekla, da ji je precej boljše, odkar se umiva z Johančino krvjo. Sedaj je izvedela, da je imela Johanca telečjo kri in je grozno huda, tako da neče nič več slišati o Johanci. Tudi bolezen je zopet taka, kakor je bila prej. Takih slučajev pa je še več po okolici.
(Dve pesmi iz vodiške okolice prinesemo jutri.)
Štajersko.
Doslednost — pa taka! V zadnji številki »Straže« smo našli prilogo »Slovenske Straže« »Obrambni Vestnik«, v njem pa poročila o delovanju »Sl. S.« ter o poteku zborovanja v Jesenicah. Vnaprej bodi povedano pred vsem — iz našega stališča narodnih mejašev — da smo v tem poročilu močno pogrešali speci-aliziranje obmejnih krajev, kojim je dala »Slovenska Straža« bodisi s tem, bodisi z onim, iz svojih dohodkov obrambne podpore. Vse to je silno čudno površno in megleno omenjeno. Dovršeno v tem poročilu je le eno: igranje z štiristopnimi številkami. V Jesenicah se je vršilo zborovanje in na njem se je prav posebno poudarjalo potrebo naobraže-valnega dela. Dobro tako. A v čem je to delo »naobražbe« obstojalo, obstoja in bo obstojalo«. Govorilo se je o mladinskih knjižnicah in svotah v splošnem, ki so se bile izdale za čtivo zlasti v prid narodnim mejam v posebnem pa one na Štajerskem. Čez 6000 K se je razdalo v to svr-ho? Ali res? Radi verujemo, da le v korist »Straže«, »Sl. Gospodarja« in
Kako so si mislili nekateri
svetnico „Johanco" v nebeški gloriji.
»Slovenca«; s tem pa smo tudi našteli vse. Govoriti o vzdrževanju slovenskih knjižnic za mladino pri nas, je več kot smešno — ker jih ali sploh nimamo, ali pa le v zelo pomanjkljivem številu, tako, da so le problematične vrednosti. Vrh tega pa so te knjižnice proračunjene zgolj v to, da navajajo mladino že v rani mladosti h klerikalizmu. Mate-rijal je skoz in skoz nabožen. Otrok, star 15 ali 16 let, je — čim ima to duševno hrano — popolnoma zasužnjen verskim predsodkom. Dokazi na razpolago! K temu pride še močna agitacija, da se navaja otroke k čitanju klerikalnih listov, mariborskih tednikov, ki seveda ne prestopajo niveaua strankarsk. psovanja in agitacije v cerkvene namene. Če se je dalo pretečeno leto v to 6000 kron, jih je sigurno šlo 5000 K za klerikalne liste... S tem pa, pravijo »Stražarji«, še ni dovršeno delo za
H. Suttner,
Samo! K 410.
Samo!
K 410
St. 410 Nikel ank. rem. Rosk jako dobro idoča samo K 4'10.
t
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbe ra zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. —.....................
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1KO“. : : Zastopstvo tovarne ur -ZENlTH*.
biti opravljeno pred umeertom. Nato je dejal Kazimirju:
»Tako, zdaj je gotovo vse . . . Pa z Bogom, Kazimir.«
Kmalu nato je stopil Florestan v hišo, kjer sta stanovala z Gilberto. Hotel je gor, a vratarica je odprla vrata:
»Čujte, gospod Roajanč . . . nek gospod je bil tu in vprašal, kje ste; poslala sem ga k ,Sto Norostim*, kjer vas pa ni našel. Vrnil se je in vam pustil karto.«
»To vem. Kje je njegova karta?«
»Roza je šla pred kakimi petimi minutami mimo, pa sem ji jo dala. In potem . . . gospodična Gilberta...«
»Ali se je že vrnila?«
»Vrnila in spet odšla. Niti zgoraj ni bila.«
»Po kaj pa je prišla potem?«
»To le mi je prinesla za vas.«
Pomolila mu je ovitek, v katerem ie otipal še nekaj drugega kakor pismo.
»Ah!« se je začudil. »Ali je kaj rekla?«
»Da. Rekla je, da ima še neko
pot.«
»Aha, prav. Pa je že dolgo od tega?«
»Pol ure utegne biti ... ali pa niti ne. Oh, kmalu bo spet doma.«
»Saj še ni pozno. Ura je komaj
pet.«
Z ovitkom v roki jo je mahnil po stopnicah, oddihavaje si na vsaki po-
sebej. Tako naglo mu je zdaj zmanj-kavalo sape!
»Nekdo vam je pustil karto, gospod Roajane,« je dejala Roza, sli-šoča ga odpirati vrata.
»Vem. Kje pa je?«
»V obednici, na mizi. Počakajte, da prižgem svetilko.«
Ko je bilo svetlo, je čital Florestan iznova, kakor se je že nadejal:
»GROF OLIVJE D’ ORMOA
se oglasi med deveto in deseto uro
zvečer.«
»Vraga,« je dejal sam pri sebi, »to mora hrepeneti po meni! Kar dve karti! . . .«
Šele zdaj si je odmaknil stol in sedel, da odpre udobneje Gilbertin zavojček.
»Kaj, zlomka, mi pošilja? Stavim, da kako darilo . . . uboga mucka!«
Toda iz ovoja je padlo s pismom vred par bankovcev in prstan, ki se je zatrkljal po namizniku . . .
»Ampak ... kaj pomeni to . . . dva, trije, pet bankovcev po sto frankov? To je njena plača. In ta prstan z opalom ... to je njen prstan, ki sem ji ga podaril ... No, saj vidimo.«
2e nekoliko vznemirjen, je razgrnil eno izmed obeh pisem, ki sta bili v ovoju. Pisava mu je bila neznana.
Pogledal je podpis:
»Žak de Rošegf.«
Začel je čitati.
Iz prva ni razumel dobro. Nato pa mu je stopil znoj na čelo, tesnoba mu je stisnila srce . . .
»Ah, moj Bog! Kaj pa je potem v drugem pismu ? . . .«
Prijel ga je, trepetaje tako silno, da je jedva razgrnil zloženi list. Pogledal je vanj.
»Ah, usmiljeni Bog!«
Mrzel znoj ga je oblil z debelimi kapljami . . . Nesrečnež je Čital do konca . . .
In že je planil kvišku.
»Ah, Gilberta . . .« je kriknil obupno, kakor norec. »Najti jo moram.. . . da, da, saj mora biti še čas! Saj še ni pretekla ura, odkar je šla! Najti jo moram . . . moram! . . .«
Roza je pritekla vsa prestrašena :
»Kaj pa je? Kaj pa je?«
»To je . . . moja mala je v smrtni nevarnosti! . . . Nemara da je že mrtva! . . .«
»Kako to? . . . Kje? . . .«
»Ah, jaz nesrečnež! Saj niti ne
vem! . . .«
Zrušil se je, z glavo med dlanmi in zaplakal krčevito:
»Ne vem, ne vem . . . ničesar ne vem . . . Obupala je. piše mi, da pojde umret, in jaz ne vem, kam je šla!
»Kdo pa je prinesel 'o nismo?«
Štajersko. J. S. Z. dobi v Mariboru sedež svojega tajništva. S tem se bo yrglo z vso silo na panogo socialnega organiziranja, seveda v klerikalnem smislu. »Slov. Straža« pa hoče odsihmal pritegniti v svojo sredo tudi nabožna društva. S tem bo storjen velik korak naprej, da se poskusi zagospodariti v vsemogočnost. Klerikalizem potrebuje zlasti pri nas za to, da se vzdrži, ogromno denarja. Dobil pa ga bo le s tem, da zavlada splošna duševna korupcija. In to se bo doseglo s pomočjo centralizacije v »Slov. Straži.« Kar pa bo ostalo, zlasti delavstva, bo vzela na svoji vajeti tajništvo J. S. Z. Vsemu temu pa bo služila kot glavna opora, mariborska klerikalna žurna-listika... In mi? Tužna nam majka, ustanavljamo si že celo vrsto mesecev svoj tednik, a še ga nimamo, ker primanjkuje v nas umevanja, da treba v podprtje političnega dela poleg dnevnikov, tudi lokalnih listov, listov, ki nam morajo služiti kot pred-bojevniki, kot politični minerji!
Na čelo štaj. zastopstvu »Slov. Straže«, so postavili klerikalci na III. zlet. zborovanju v Jesenicah — župana šentiljskega, Thalerja. Po Mariboru govore klerikalci, da jim v St. liju vse — zafura. Pa brez na-daljnega komentarja — za danes. Prihodnjič kaj več.
Celje. (Hazardna jama.) V soboto, dne 25. oktobra ponoči, je vdrla celjska policija v prostore kavarne »Central«, ker se ji je javilo, da se tamkaj hazardira. Našli so 13 kazal distov, od katerih jih je igralo 8 »Farbel«, 5 pa enoindvajset. Konfi-scirali so 25 K denarja. Ostali denar so hazardisti še pravočasno — poskrili.
Freiham pri Slov. Bistrici. (Prijeta tatova.) Dne 25. oktobra je prijelo orožništvo 6lletnega kočarja Bartolomeja Pregla in njegovega 25tetnega sina Henrika, čevljarja, ker sta na sumu, da sta neznano komu, ukradla štiri transmisijske jermene, vredne 500 K. Moža tajita, oddali so ju pa sodišču v Slov. Bistrici.
Varizelj pri Ptujii. (Podtaknjen požar.) V sredo, dne 22. oktobra je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Matija Jerenka. Ker je bila že noč, so sicer ogenj kmalu opazili, a ga niso mogli pogasiti. Zgorela je vsa krma, poljski pridelki, orodje, vozovi in mlatilnica. Ker je bila močna sapa, je požar preskočil na približno 18 do 20 korakov oddaljen svinjski hlev Jerenkov in od tod na gospodarsko poslopje soseda Jurija Pala. Vse troje je docela upepeljeno, vrhu tega pa je bila velika nevarnost, da zgori sploh vsa vas. K sreči je prihitela pravočasno na lice mesta požarna bramba iz Št. Lovrenca. Jerenko in njegov sin sta dobila pri gašenju več opeklin. Škoda pri Jerenkotu in Palu znaša pri vsakem kakšnih 4000 K. Jerenkota krije zavarovalnina, dočim pa je bil Pal zavarovan samo na 1000 K. Sumijo, da je bil ogenj podložen od zločinske roke.
Slov. Gradec. (Nečloveški oče.) V noči od 23. na 24. oktobra je pričelo goreti pri posestniku Creslov-niku v Srebrjih. Gorelo pa je hkra-tu v hiši, v gospodarskem poslopju in v mlatilnici. Čreslovnik in družina so imeli komaj še toliko časa, da so pobegnili skozi okna. Koj nato se je sesula streha. Pogorelo je do malega čisto vse. Reših niso niti najpotrebnejše obleke. Škoda znaša nad 15.000 K, zavarovalnine pa je samo 5000 K. Najpodlejše pri vsem pa je, da je mlademu Čreslovniku zažgal njegov lastni oče, starček. Pravijo, da je zadnje čase sina smrtno sovražil. Starega so prijeli in izročili sodišču.
Kozje. (Pogumen mož.) V torek je opazil posestnik in poštar g. Fr. Kladnik, da je pričelo goreti v njegovem gospodarskem poslopju. Požar se je bliskoma razširil po vseh ostalih gospodarskih poslopjih in hlevih ter vse upepelil. Zgorelo je tudi več glav živine. Hkratu pa je nastala velikanska nevarnost, da zgori tudi v bližini hleva stoječe poštno poslopje. Poštar Kladnik pa je imel dovolj prisotnosti duha, da je nemudoma telefoniral na vse poštne postaje v okolici tja do Celja, proseč nujne pomoči. Temu pozivu se je seveda nemudoma odzvala cela vrsta požarnih bramb, ki se jim je konečno res tudi posrečilo, ogenj omejiti ia rešiti poštno poslopje. Skoda se krije z zavarovalnino. O nastanku še ni nič znanega.
Ormož. (Deklica zgorela.) Pred par dnevi šta šle polsestri Krista Zimmermann in Frančiška Anovšek zjutraj na njivo delat. Starejša, Frančiška se je za par trenotkov odstranila, med tem pa je Krista zanetila ogenj. Bila pa Je tako neprevidna, da je s krilom prišla preblizu ognja. Krilo se ji je užgalo in zadobila je tako težke rane, da so jo morali prenesti v ormoško bolnico, koder je pa kmalu na to umrla.
Vransko. (Razpis službe.) Pri okr. sodniji na Vranskem je razpisana služba uradnega sluge; prošnje je oddati do 27. novembra predsedstvu okrožne sodnije v Celju.
Maribor. (Iz učiteljske službe.) Na dekliški šoli v Mariboru je oddati mesto učiteljice; prošnje do 30. novembra na mestni šolski svet v Mariboru.
T-U-ršlsre srečke
s« najbolj zanesljiva loterija
kajti vsaka srečka mora zadeti! — Prospekte razpošilja Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Dnevni pregled.
Iz vseh poročil, ki prihajajo o Johanci, je jasno razvidno, da so Johančne sleparije in njene čudeže s telečjo krvjo uprizorili kranjski klerikalci, da bi mogli pri volitvah, v deželnem zboru, na prižnicah se sklicevati na to, da je sam Bog vzljubil Kranjsko deželo, kar v njej vladajo klerikalci in da jo je za to počastil z Johanco in njenimi čudeži. Klerikalci so v tem času, kar pašu-jejo po Kranjskem, svoje ljudi že skoraj čisto poneumnili. Tako so jih duševno uničili, da, če jim zapovedo piti kri od Johance in njeno vodo, češ, do dobijo s tem večno izveli-čanje — pa jo bodo pili, v veri, da so jim grehi odpuščeni.
Pet Kristusovih ran še ni nihče tako oskrunil, kakor kranjski klerikalci in ona kranjska duhovščina, ki je najela Johanco, da je v Vodicah sleparila ljudstvo in mu dajala piti več dni staro živalsko kri, kopljeno v ljubljanski klavnici. S tem so klerikalci pokazali, da bi za denar zatajili tudi Boga, kakor jih je preje velika večina zatajila svoje prepričanje za denar. Volilci! Ali boste res dajali svoje glasove takšnim ljudem, ki sramote Kristusove rane in sleparijo množice s čudeži telečje krvi? Ako ne pometete s klerikalno vlado, se utegne zgoditi, da si bodo upali pripraviti svojim volilcem za jed in pijačo še kakšno večjo svinjarijo od Johančine krvi.
Čimdalje lepše stvari prihajajo na dan. »Zarji« se poroča, da je Johanco iz Vodic preiskal sam škofov zdravnik — in vendar o slepariji škofovo glasilo ni zinilo niti besedice, dokler niso to svinjarijo razkrili ljubljanski izvoščeki. Iz tega je razvidno, da so klerikalci vedoma zape-ljavali svoje množice, ki so hodile v Vodice častit telečjo kri.
Tokratne volitve utegnejo klerikalcem vsled njihovih vodiških čudežev prinesti prav občutno kazen. Razpoloženje na vseh krajih je najboljše. Klerikalni stebri na deželi se zgražajo, da so jih duhovniki tako dolgo pustili tavati v temi. Velja pa za volitve beseda: Kdor se ne zna bojevati, ne zasluži zmage.
Johanca, volitve in klerikalci. Kakor se pripoveduje, so za te volitve imeli klerikalci že pripravljeno brošuro, kjer bi bili slavili vodiški čudež, in s tem agitirali za svojo zavoženo gospodarstvo. Glej ga spaka! Sedaj pa z brošuro ne bo nič in zato takšna jeza na Johanco, ki jim je tako vse pokazila in da se ni znala ravnati po nasvetih, ki so jih ji klerikalci dali.
Včerajšnja »Edinost« piše, da se je enemu njenih urednikov ponujalo »z najljubeznivejšo ponudbo« uredništvo »Dneva«. Pa smo res radovedni, komu in kedaj. Da se mu le ljubi takšne izmišljevati.
Dopis Iz Trzina. Tukaj pri nas je neka ženska srednje starosti, katera je pila vodo, v kateri se je močilo perilo od Johance. Na vprašanje, zakaj da je to svinjarijo pila, pravi: »Da bi bila bolj zdrava.« Ko se ji je reklo, da je sedaj dovolj zdrava, odgovori:	»Ko sem to pila, sem bila
uverjena, da se mi ne more nobena nesreča pripetiti.« Take stvari, kakor se godijo sedaj, to je nezaslišano. Zakaj ni oblast to od začetka prepovedala že iz higijeničnih vzrokov. Tega vsega je edino in samo, duhovščina kriva, ona spada pred sodišče! Ako vzame, lačen revež košček kruha, je takoj zaprt. Duhovščini je pa vse dovoljeno!!! Ali ni res nobenega drž. poslanca, kateri bi razkril v parlamentu ta vodiški škandal. — Trzinci.
En miljon poneveril je sedanji bolgarski minister Denadijev iz kredita, ki je bil namenjen za vojne potrebščine. Tako poroča sofijski »Mir«.
Povečanje učiteljskih plač v Srbiji. »Srbobranu« se poroča iz Belgrada: Ministrstvo prosvete izdela predlog o reguliranju in povečanju plač mlajšim učiteljem na ljudskih šolah.
Za sirote umrlih učiteljev v Srbiji. Učiteljsko Društvo v Srbiji je prevzelo na sebe vso skrb za deco triintridesetih učiteljev, ki so padli v voini.
Stotisoč nesreč na leto. Obrtni inšpektorat za avstrijsko polovico države izdaja poročilo o svojem delovanju za leto 1912. Kolikor je bilo sporočeno obrtnim inšpektorjem se je zgodilo vlani v podjetjih 92.317 nesreč. Ubitih je bilo pri delu 704 delavcev. To na vsak način kaže, kako strahovito slabo je preskrbljeno za varnost delavca v tovarnah.
Izobraževalni tečaji v Kranju.
Mestna občina Kranj priredi tekom šolskega leta 1913/14. izobraževalne tečaje, pri katerih se bodo poučevali tile predmeti: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, laščina, francoščina, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo in obrtno računstvo; za deklice se namerava uvesti tudi poseben tečaj za ročna dela. Tečaji so namenjeni deklicam, ki so odrasle ljudski šoli, trgovcem, obrtnikom, delavcem itd. Učnina znaša mesečno 2—3 K za vsak predmet; delavci so učnine prosti, tako tudi revni udeleženci. Pouk se bo vršli v popoldanskih in večernih urah v gimnazijskem poslopju. Za vsak predmet se mora oglasiti najmanj 10 udeležencev. Kdor se hoče udeležiti tečajev, naj se zglasi dne 4. novembra od 10.—12. ure dopoldne ali 5. novembra od 1.—3. ure popoldne v mestni posvetovalnici (mestna hiša rotovž, II. nadstropje, na levo.) Pri tečajih bodo predavali: dr. Simon Dolar, Jožef Marn, dr. Franc Mi-schitz, Makso Pirnat, Vilko Rus. Tečaji se začno dne 10. novembra. S temi tečaji hoče mestna občina ustreči splošni krajevni potrebi in željam, ki so se večkrat izrazile. Tečaji bodo trajali celo šolsko leto.
Upnikom »Glavne posojilnice«. Likvidacijski odbor na piše: Upravitelj konkurzne mase g. dr. Oblak razpošilja upnikom iz konkurzne mase na račun 10%. Ker je bilo vprvič upnikom odkazano samo 6%, govorilo se je pa prej o 10%, dobo-do čez nekoliko dni še 4%, tisti ki niso dobili nič, dobodo sedaj skupaj 10 odstotkov na račun. Ker mnogi povprašujejo, kaj pomeni jim poslani denar, ter ga nekateri celo niso hoteli sprejeti na pošti, naj jim služijo te vrstice v pojasnilo. Poleg tega naj se vzame v vednost, da tisti, ki sprejme plačilo na račun svoje terjatve, s tem ne prevzame nikakih obveznosti.
I.	redni občni zbor akad. društva »Tabor« v Gradcu se vrši danes zvečer v gostilni »Zum goldenen Štern« (Sparbersbachergasse).
Stara znana resnica je, da brez dobre kavne primesi ni mogoče napraviti dobro kavo. Ravno tako dobro znano pa je tudi, da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, ki napravi najokusnejšo kavo. Priporočamo Kolinsko kavno primes vsem, ne samo zato ker je res najboljša, temveč tudi zato, ker je edino pristno domače blago te vrste — in dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da vpošteva predvsem domačo industrijo.
Iz »svete Johance« srečnih dni: Johanca zbita v »pobožni zamaknjenosti svoje sile, da bo potila z vrednim srcem — telečjo kri; aretacija »svete« Johance; strašna nesreča v cardiffskem premogovniku na Angleškem; lov na 8 levov v Lipskem, ki so pobegnili vsled trčenja mena-žerijskega voza s cestno železnico; dahomejski kralj jaše v posete na lesenem konju, ki ga vlečejo njegovi ministri; strašna katastrofa Zeppe-linovega zrakoplova, ki je zgorel in z njim 32 oseb v njem; velikanska redkev (težka 4^ kg); kako razsvetljujejo bojno polje s pomočjo topovskih raket in s svetilnimi raketami, ki jih spuščajo iz zrakoplovov; °L?r9e Panamskega prekopa v Ame-r‘ki (eksplodiranje mine, ki je bila napolnjena s 400.000 kg dinamita; narodna noša v Bosni (4 slike); dr. Ivan Dečko; sokolski naraščaj ljubljanskega Sokola — to je vsebina totedenske številke »Slovenskega Hustrovanega Tednika«. Ta številka Je zelo zanimiva in priporočamo vsem, da si jo nabavijo. Dobiva se Po trafikah in knjigarnah po vsem Slovenskem ter stane le 20 v. Razširjajte »Slovenski Ilustrovani Tednik«!
Pri sosedu si prerezal vrat. Jernej Bogataj, 46 let stari posestnik iz Suhega dola št. 5 si je v pijanosti prerezal vrat pri sosedu, vulgo »pri Grugu«.
Pri padcu sl zlomil desno nogo.
551etni tesarski pomočnik Kemperle Anton je padel te dni v sjnodnišnici v Kamniku raz oder in si je zlomil desno nogo.
Smrtna nesreča. Pečar Franc, tesarski pomočnik je padel pri stavbi nekega poslopja v Kranjski gori tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je na zadobljeni rani umrl.
Ogenj. Dne 27. t. m. okrog ene ure ponoči je izbruhnil ogenj v hiši posestnice M. Muren iz Dolenjega vrha uri Dobrničah na Dolenjskem.
Ogenj je vpepelil hišo, pod in hlev. Razun pohištva in obleke je zgorelo tudi več poljskega orodja. Lastnica hiše se je le s pomočjo sosedov rešila iz goreče hiše. V plamenih je zgorela tudi ena krava in en prešič. Na sumu požiga je 181etni J. Muren, ki je nekaj dni prej grozil pogorelki, da bo zažgal hišo. Drugi dan po ognju ga je orožništvo aretiralo in izročilo okrajnemu sodišču v Trebnjem.
Požar. Dne 29. t. m. je začela goreti v Mali vasi pri Dobrničah kašča, last posestnika Omahna iz Višnje gore. Ogenj je omenjeno poslopje do tal vpepelil. Poslopje je bilo zavarovano. Zažgal je neki petletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Na mesto požarja sta prišli požarni brambi iz Trebnjega in Velike Loke.
Nočni napad. Ko je šel pred kratkim 191etni tovarniški delavec Matevž Sile iz Koroške Bele v spremstvu dveh tovarišev ponoči domov, so ga v bližini Javornika napadli brez vzroka trije fantje in ga osuvali z nožem.
Vlom. Pretekli teden so vlomili neznani tatovi v trgovino prodajalke živil Rozalije Poljanšek iz Buča pri Šmartnem iti so odnesli okrog 100 kron denarja, nekaj žganja, sira, salam in več otroških srajc.
Sleparka. Pred kratkim je prišla v trgovino firme Singer & drug v Kranju kakih štirideset let stara, srednje velika, vitka ženska bolj kmečke zunanjosti, ki je rekla, da se imenuje Marija čirnžar, in da je posestnica v Gradu. Kupila je šivalni stroj za 240 K proti mesečnim obrokom. Kupovalka je plačala prvi obrok, 20 K, takoj. Še isti dan je odpeljala stroj na ročnem vozičku proč. Pozneje pa se je dognalo, da kaka posestnica pod imenom Čimžar v Gradu sploh ne eksistira in da je omenjeno ime v tamošnjem okraju popolnoma neznano.
Zadušeni izseljenci. Dne 28. t. m. zjutraj so našli v uradu Hambur-ško-ameriške črte v Lvovu tri izseljence, ki so tam prenočevali, zadušene. Zaradi velikega mraza so poskusili prižgati plin v plinski peči, pa so pri tem ponesrečili.
Princezinja Lujiza belgijska. Princezinja Lujiza belgijska se je z državo Belgijo sporazumela, da dobi od države 7 milijonov za poravnavo svojih dolgov. Pet milijonov dobe dolžniki. Dolžniki dobe 20- do 25od-stotne kvote.
Ljubljana,
— »Vodiški čudeži« bodo knjiga, ki se bo ohranila med nami v spomin na sedanje čase. Naj se razširi ta knjiga na vse strani, do skrajnih gorskih koč. Knjiga bo obsegala 48 strani. Poskrbeli smo primerno naslovno sliko. Določili smo tako nizko ceno za to, da si jo lahko vsak kupi.
— Vsem naročnikom, ki nam bodo te dni pošiljali naročnino priporočamo, da pridajo k navadni naročnini še 10 vin, (ako žele več izvodov, tudi več), da jim pošljemo »Vodiške čudeže«.
— Novi naročniki, ki se priglase te dni in nam pošljejo naročnino, dobe »Vodiške čudeže« zastonj.
— Društva po deželi naj zbirajo skupaj za »Vodiške Čadeže« — da ne bomo imeli s posameznim pošiljanjem preveč dela.
— Vsled obilih naročil prosimo vse one, ki žele dobiti »Vodiške čudeže«, da nam te dni sporoče, koliko izvodov žele. Brošurica izide sredi tedna.
— Naprednjaki! Jutri vsi na shod, ki ga sklicuje ljubljanski župan dr. Iv. Tavčar v »Mestni dom«.
— Dopis. Paznika Bučarja je odstavil dež. odbor iz službe, zato ker je občeval z Ljubičem in je s tem izgubil zaupanje in spoštovanje. Oražem je tudi občeval s tujo ženo, pa je še vedno župan v Mostah. Dr. Krek je tudi občeval, (sam je povedal s kom!) in vendar je še danes klerikalni kandidat. Bodite dosledni glede občevanja!
— Usodna tiskovna pomota: Ljubljanski Nemci so med seboj proslavili bitko pri Lipskem z Velikim popivanjem, kar oni imenujejo »Knei-pe«. To proslavo je vodil Binder. V »Graškem Tagblattu« smo čitali obširno poročilo o »Trauer kneipe«. Včeraj je Tagblatt popravil, da se ima glasiti »Turnerkneipe«. Mislimo, da bi lahko ostal prvi naslov.
— Oražmove agitacije pri občinskih volitvah v Mostah. Pred oačm" skimi volitvami je Oražem sedel v neki trgovini v Mostah. V trgovino pride neka žena po opravilu. Oražem jo takoj vpraša po imenu I. »No, kaj bode pa Vaš mož volil zdaj pri občinskih volitvah?« Ona mu je odgovorila: »Mislim da klerikalno stranko«. Oražem pa je njenega moža dobro poznal in je rekel, da njen mož ne bode volil klerikalne stranke, marveč drugo. Nato pa ji reče: »To
je od Vas žensk odvisno. Moža se lahko prisili, da bode volil to, kar žena hoče, ako ni drugače pa mu -- pustiti ni treba.« — Tako predrzna in nasilna je bila Oražmova agitacija v Mostah. Seveda to je dovoljeno samo Oiažinu. On ima menda tudi koncesijo za poljubovanje zakonskih žena.
— Z velikim zadovoljstvom kon-statiramo, da g. F. Doberlct ml. živi v Opatiji, od koder je nam sporočil, da ni imel nobenega konflikta z oblastjo. Vest o njegovi aretaciji je bila torej brez vsake podlage.
— V koncertu Glasbene Matice
dne 8. novembra nastopi pred slovenskim občinstvom v koncertni dvorani prvič najboljši jugoslovanski baritonist in velik umetnik g. Marko Vuškovič iz Zagreba. Povsod, kjet je dosedaj nastopal, v Zagrebu, v Pragi, na Dunaju, v Opatiji in tudi v mnogih mestih Italije, žel je tako veliko pohvalo pri kritiki in je tako razvnel povsod občinstvo, da slovi ne-oporečeno kot eden najboljših baritonistov sedanje dobe. Kot koncertnega pevca ga bomo imeli priliko še le v tem koncertu prvikrat slišati. Obljubil pa je Gl, Matici, da bo večkrat pri raznih znamenitih važnih koncertih rad sodeloval. V sobotnem koncertu bo v treh nastopih pel: 1. prekrasni prolog iz Leoncavallove opere »Pa-gliacci«, eno najefektnejših baritonskih arij sedanje oeprne literature, 2. iz Verdijeve opere »Otello« izrazit in znamenit spev »Čredo« in v 3. nastopu , slovensko pesem Parmovo »Poslednjo noč« in Zajčevo efektno »Utjeha«. Pričakovati pa je tudi lepih dodatkov.
Gdč. Jelena Doklčeva, srbska umetnica, bo igrala klasično Beethovnovo sonato v Es-duru, dve Chopinovi skladbi »Etudo« v C-molu in slavni »Scherzo« v H-molu, Rubin-steinovo »Koketerija« in zelo zanimive skladbe ruskih in poljskih skladateljev: Rahmaninova »Preludij«, Ka-linikova »Elegijo« in Poljaka Pida-revskega »Tema z varijacijami«. — Vstopnina za koncert, ki bo nudil ob činstvu velike umetniške užitke, se dobivajo v trafiki gdč. Jerice Doleti čeve v Prešernovi ulici!
— Predsedstvo »Slov. Sokolske Zveze« naznanja. Vsem bratom, kateri se nameravajo pridružiti slovenski tekmovalni vrsti potujoči na mednarodno telovadno tekmo ter k proslavi 40!etnice francoskih gimna-stov v Rinz, naznanjamo, da odpotuje ista iz Ljubljane 12. novembra ob 11:30 dopoldne čez Monakovo v Pariz; povratek iz Pariza po progi Pontarlier, Milart, Verona, Mestre, Trst. Vozna cena do — oziroma od francoske obmejne postaje 140 K 20 vin. Na francoski progi bodo vozne cene za člane telovadnih organizacij znižane za 50%. Kdor se namerava pridružiti slovenskim tekmovalcem in reflektuje na znižano vožno ceno na francoski progi, naj se zglasi najkasneje do torka 4. novembra pri podpisanem predsedstvu. Na zdar!
— Martinov večer, katerega priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 9. novembra v veliki dvorani »Nar. doma« bode v vsakem oziru ustrezal našemu občinstvu. Za ljubitelje umetne pesmi bode poskrbljeno s koncertnim delom, pri katerem se bodo izvajale skladbe slovanskih in slovenskih skladateljev. Prijatelji zdravega humorja bodo našli obilo zabave ob novih, sedanjemu času primernih, komičnih prizorih in kupletih. Mladina pa bode po tem končanem sporedu našla svojo uteho na gladkem parketu — pri plesu. Pri koncertnem delu in plesu sodeluje orkester bivših članov »Slov. Filharmonije«. V zgoraj navedeni smeri zasnovane prireditve, so našemu občinstvu jako priljubljene in jih rado v obilnem številu poseča. Zatorej vabimo vse, ki žele imeti poleg resne umetne pesmi še obilo druzega razvedrila in zabave, naj pohite v nedeljo dne 9. novembra ob V28. uri zvečer v »Narodni dom«.
— »Slavčeva« plesna vaja za soboto, t. j. danes dne 1. novembra odpade in se vrši jutri v nedeljo dne 2. novembra, kakor običajno v veliki dvorani »Nar. doma« od 3. do 7. ure zvečer. K obilni udeležbi vabi plesni odsek.
— Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti po trgovskem običaju razne predmete, med katerimi so tudi:’ kava, sladkor, pšenična in ržena moka, kumin, grah, fižol, močnate jedi (testenine), čebula, svinjska mast, krompir, kis, vino in dr. Ponudbe je vložiti čim prej, najkasneje do 30. novembra 1913 pri c. in kr. mornarskem provijantnem uradu v Pulju. Razpis in usančni zvezek je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Dve Invalidski ustanovi bivšega veteranskega zbora, vsaka po 25 K 84 v, se bosta zopet za 3 leta oddali. Več ie razvidno iz vladnega
In hoc signo vinces!
Novo!	Novo!
Predvajanje te velikanske zgodovinske zjj« dbe
od petka dne 7. do četrtka 13. novembra
Velikanski cirkuški prizori. Izprcobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli sc prikažejo In strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksenclja. Šolski mladini priporočljivo.
vKino-IDEAL vLjubljani
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3—5, 5—7, 7—9 in od 9—11.
7 dni! V nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj.
Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -60.
7 dni!
razpisa, ki je na mestnem magistratu javno nabit.
— Napredno politično gospodarsko in izobraževalno društvo za Moste sklicuje volilni shod v nedeljo, 2. novembra ob 10. uri dopoldne v prostorih kavarne »pri Malem slonu« v Vodmatu. Cenjeni somišljeniki se vabijo k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
— Čegav je bil pes. Včeraj popoldne je šel sinko nekega uradnika na juž. železnici k zdravniku dr. Bo-cku. Ko pride do hišnih vrat, se zaleti v dečka pes in ga podere na tla. Ko stopi k dečku neki človek, zasliši kako je neka gospa iz one hiše klicala psa k sebi. Oni gospej priporočamo, da pazi na psa, če ne, bo imela opraviti s policijo. Dečku bi lahko posledice za vedno ostale.
— Plesni odsek N. S. Z. naznanja, da plesna šola na praznik dne 1. novembra odpade. Vrši se pa v nedeljo 2. novembra ob 3. uri popol. v dvorani hotela »Ilirije«. Opozarjamo na to vse obiskovalce plesne šole, posebno one, ki želijo vstopiti na novo.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 19. do 25. oktobra: Novorojencev je bilo 15, mr-tvorojenca 2. Umrlo pa jih je 21, in sicer 10 domačinov in 11 tujcev. Za Škrlatico sta umrla 2, za jetiko 4, v sled mrtvouda 3, vsled nezgode 1. Za noricami je obolel 1, za tifuzom 1, za vratico 1.
— Smrtna nesreča. 31 letni Martin Janžekovič, ki stanuje v Spodnji Šiški je padel pretekli ponedljek, ko ga je zgrabila božjast na tla, da je dobil na glavi težko poškodbo. V sredo so ga prepeljali v deželno bolnico, v četrtek je na zadobljeni rani umrl. Zapušča vdovo s tremi, nepreskrbljenimi otroci.
— Pobegli učenec in dezerter. Neki Franc Balleg, rojen 1. 1896. v Ljubljani, pristojen v Ems, je bil od poletja 1910 uslužben pri nekem tukajšnjem vrtnarju kot učenec. Pred štirinajstimi dnevi pa ni Balleg nič več prišel v trgovino in je izginil iz Ljubljane. Prej pa je še ukradel svojemu gospodarju v trgovini 60 K, ki so bile namenjene za gotova izplačila. Drugi dan je prišel Balleg v družbi infanterista Ferdinanda Wagnerja, ki je dezertiral od 27. in-fanterijskega polka v Ljubljani, na Savo pri Jesenicah, kjr je dezerter izvabil od nekega gostilničarjevega sina civilno obleko. Balleg si je pa izposodil trd klobuk. Naslednji dan sta oba neznano kam izginila. VVag-ner je pustil vojaško obleko, Balleg pa svojo čepico in površnik.
— Prijazen najemnik. Pri neki vdovi v Ilirski ulici si je najel pred kratkim stanovanje neki Anton Zadnikar, tesar iz Hruševja. Dal si je tam tudi postreči. Ko je Zadnikar dolgoval svoji gospodinji že 28 K, jo je brez pozdrava popihal. Navedel je tudi nepravo ime, ker v Hru-ševju ne poznajo nobenega Zadnikarja.
— Desna rebra si je zlomil. 46-
letni Janez Filip, delavec v pivovarni »Union« v Spod. Šiški je padel te dni štiri metre visoko in si je pri padcu zlomil desna rebra.
— Pod voz je padel 24letni hlapec pri Antonu Pečarju v Novem Vodmatu Benedikt Lovrenc. Poškodoval se je na glavi in si zlomil desno nogo.
— Levo nogo si je zlomila. Siler
Marija, 70letua žena vpokojenega železniškega čuvaja je padla te dni na cesti tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo in da je morala iskati pomoči v deželni bolnici.
— Evropa se je pristudila 241et-nemu Francetu Starini, kmetu iz Tržišča. Kar v Ameriko jo je hotel popihati preteklo sredo. To pa ni bilo všeč nekemu stražniku na tukajšnjem južnem kolodvoru. Položil je na Starino roko in ga je aretiral. Starina namreč še ni zadostil vojaški dolžnosti.
— Radi prepovedanega povratka je roka pravice prijela v Vegovi ulici deklo Jezenšek Frančiško iz Kompolj pri Kamniku.
— Koncert v hotelu pri Tratniku, Sv. Petra cesta. V nedeljo, dne
2.	novembra se vrši ob 8. uri zvečer koncert godbenikov bivše slov. Fil-harmonije. Vstopnina 40 v. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
— Koncert v hotelu Tivoli. V nedeljo dne 2. novembra popoldan pb V2 4. uri se vrši koncert godbenikov bivše slov. Filharmonije pod vodstvom koncertnega mojstra g. B. Cerny-ja. Vstopnina 40v; otroci do 12 leta v spremstvu starišev vstopnine prosti. Za obilno udeležbo se priporočajo godbeniki.
— Ni več draginje! Pod tem naslovom priobčuje (glej inserat (tvrdka »Hermes brata Wokač v Ljubljani Šelenburgova ulica štev. 5. v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte) da prodaja samo vsako sredo in soboto ostanke raznega manufakturne-ga blaga za skoro polovično ceno,
— »Strah puščave« se predvaja danes v kino »Idealu«. Ta film je ve-lezanimiv, ker se vidi usmrtitev 3 levov. V torek drama »Črna smrt«, indijska drama tvrdke Nordisk v glavni ulogi z gospo Ritto Sachetto, znamenito plesalko. V petek »In hoc signo vinces«.	:■	v
Trst.apu
Potreba združitve. Znano je, da se nahaja v Trstu poleg Slovencev tudi precejšnje število ostalih Slovanov, n. pr.: Hrvatov, Čehov itd. Le to je žal, da se o njih tako malo sliši. Vzrok temu najdemo v tem, da so raztreseni. Vsled tega tudi nimajo moči. Nujno potrebno bi bilo, da bi sc trdno združili, in sicer Hrvati v hrvaškem društvu, Čehi v češkem i. t. d. Taka združitev bi bila velikega pomena, ker bi se s tem, da se seznanimo vsi pripadniki različnih slovanskih narodov, lažje ubranili pred potujčevanjem; pa tudi kulturno in gospodarsko bi se lažje razvijali. Dolžnost Hrvatov in Čehov in drugih Slovanov v Trstu bi tudi bila, da bi zahajali v slovenska društva. To bi bilo velikega pomena, ker bi se s tem slovansko bratstvo bolj utrjevalo, pa tudi v slovanskih jezikih bi se vršilo potreb, izpopolnjevanje. Sicer imamo v Trstu par hrvaških in čeških društev, toda pravega življenja ne dajo od sebe. Poglejmo, kako delajo Nemci, čeprav jih ni dosti v Trstu! Več društev imajo, ki dobro uspevajo, in kar je najvažnejše, — mnogo gospodarskih podjetij. Treba nam je opazovati njihovo sicer tiho, toda uspešno delovanje in je primerjati z delovanjem Hrvatov in Čehov, in takoj nam postane vse jasno pred očmi. Pričakujemo, da se bo našel kak izhod iz te zagate.
Čudne razmere na tržaških sodnijah. Tržaškim Slovencem se v vseh c. kr. uradih gode nezaslišane krivice, posebno pa na sodnijah. Kdor je že kedaj stal pred sodnijsko ograjo, ta je imel priliko občudovati »slovenščino« naših sodnikov. Izobražen človek se ne more vzdržati smeha, kadar izpregovorijo le eno besedico. No, kmetje in delavci pa si mislijo, da je govorica teh sodnikov »visoka slovenščina«, ker je ne morejo razumeti. Zato se pa večkrat pripeti, da v sodni dvorani kakega kozla na glavo postavijo. In pa — da kakega po krivem obsodijo — ali pa da obsodijo tistega, ki je šel tožit, ker se mu je krivica pripetila. — Na vsak način čudne stvari, ki bi se ne smele dogajati. Kaj takega je mogoče le v Avstriji, ki hoče veljati za kulturno državo. Za Albance se boji, da bi se ne potujčili, za nje jej gori srce v prsih, dočiin ga za nas Slovence niti v čevljih nima. Če bo šlo tako naprej, bo postala Avstrija ena najinteresautnej-ših držav, ki si jo bo lahko vsakdo ogledal za 10 vinarjev v kinematografu.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
državni zbor.
Zopet nobenega upanja.
Dunaj, 31. oktobra. Cesarski namestnik Korytowsky je danes celi dan konferiral s poljskimi in rusinski-rni voditelji. Kakor se od obeh strani poroča, so bila današnja pogajanja brez vsacega vspeha. Korytowsky bo sprejet v avdijenci, nakar se poda v Lvov, kjer bo s pogajanji nadaljeval. Je prav malo upanja, da bi imela ta pogajanja kakšen uspeh.
DELEGACIJE.
Dunaj, 31. oktobra. Vlada je pozvala prezidij zbornice, da se zvoli člane delegacije.
Dunaj, 31. oktobra. V sredo bo skupna ministrska konferenca, ki bo obravnavala material za delegacije.
KONEC KOMIS ARI J AT A.
Dunaj, 31. oktobra. Vlada na Hrvaškem je pripravila vse predpriprave za bodoče volitve. Komisariiata bo kmalu konec.
MADŽARI.
Budimpešta, 31. oktobra. Opozicija grozj z novimi razkritji in bo vsa sredstva porabila proti reformi tiskovnega zakona.
NI RES, DA BI RUSIJA POSREDOVALA.
Sofija, 31. oktobra. Bolgarska telegrafna agentura dementira vest, da bi bila Rusija posredovala med Srbijo in Bolgarijo v svrho obnovitve diplomatičnih odnošajev.
Pri teh razmerah, posebno vsled zapiranja bolgarskih šol in cerkva v Macedoniji in vsled incidentov zadnjega časa, tudi ni misliti, da bi se di-plornatični odnošaji obnovili.
TUDI BOLGARIJA IŠČE V FRANCIJI POSOJILO.
Pariz, 31. oktobra. Bolgarski minister Genadiev je imel s Pichonom daljšo konferenco. Genadiev je pooblaščen v Franciij najeti 400 milijonov frankov.
ZAHTEVA FRANCIJE.
Pariz, 31. oktobra. Francija zahteva od Bolgarije, da plača 23% turškega državnega dolga. Srbija bi morala po francoski zahtevi plačati 17%, Grška pa 60%.
SPOMENIKI PADLIM SRBSKIM JUNAKOM.
Belgrad,	31.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Pijemont« javlja, da namerava vlada postaviti na državne stroške dva velika spomenika v Belgradu in Skoplju padlim vojakom v vojni s Turčijo in Bolgarijo.
ZA SPREMEMBO USTAVE V SRBIJI.
Belgrad,	31.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes je v narodni skupščini na dnevnem redu predlog o spremembi ustave; izvoli se poseben odsek, ki predlog prouči in bo poročal o njem.
OD SRBSKO-BOLGARSKE MEJE.
Belgrad,	31.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Politika« javlja, da je neka bolgarska četa, broječa dvajset imož, pri Krivi Palanki vdrla na srbsko ozemlje. Proti nji je odposlan oddelek vojaštva.
RUMUNSKE	ŠOLE V NOVI SRBIJI.
Belgrad,	31.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Odpiranje romunskih šol v novi Srbiji se je začelo 15. t. m., ali Rumuni (t. zv. Kucovlahi) v prav slabem številu vpisujejo svoje otroke v ru-munske šole in jih rajše vpisujejo v srbske šole.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
lir atom,
določenim za častno stražo ob grobu Adamiča in Lundra, naznanjamo, da je zbirališče danes ob pol 2. popoludne v „Narodnem domu“. Na zdarl
Predsedstvo „S. S. Z.“
Mali oglasi.
Beseda 5 vlnarlev. Najmanjši znesek 50 vl-natjev. Pismenim vprašanleni je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Hotel Kosič. Trst, ul. Corradori št. 15, oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela, kjer jim je na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
Sprejmejo se 2 ali 3 gospodje na hrano in stanovanje. Več se izve v »Prvi auončni pisarni«. 1059-3
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješca. Pol litra 46 v, 5 I z dostavo K 4.60, v sodih ceneje. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Ljubljana. 1022-8
Mesečno sobo z eno ali dvema posteljema se za 14 oziroma 20 K takoj odda. Jurčičev trg štev. 2., I. nadstropje levo.	1063-1
Odda se lepa nenteblovana soba s posebnim uhodom, na solčno stran. Izve se v »Prvi anončni pisarni«.	1066-2
isce se zdravniški sluga z vstopom 15. novembra ali pozneje. Mlajši, vojaščine prosti reflektanti dobrega vedenja imajo prednost. Naslov v »Prvi anončni pisarni«.
1063-2
40—50 K tedensko,
tudi kot trajni stranski zaslužek si lahko vsakdo brez kapitala, brez motenja v svojem poklicu in brez truda prisluži. Pojasnila daje brezplačno Ignac Alt-hammer, Koniginhof a/Elbe 632.
Plošče preje K 4-—, >*y sedaj samo K1-95. >l/> Velikanska zaloga O gramofonov!
Zahtevajte cenike.
Oi
i!7
25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno
"Vseli. T7ZSt
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivcd-Mozetič
Ljubljana, Pred škefijo 21, II. nadstr.
(poleg rotovža). Sprejemam v s .n popravila.
Danes ter vsako na-daljno soboto in nedeljo se dobe sveže krvave, jetrne in mesene
klobase,
Točim pristni cviček iz Gadove peči in druga štajerska in goriška vina.
Za obilen obisk se priporoča
* Joško Jebačin,
Dolenjska cesta.
IVagrobnici:
Gozdič je že zelen, Vigred se povrne,
za moški zbor postavil Oskar Dev, ste izšle v »Učiteljski tiskarni" obe na eni poli.
Cena 20 kom. K 6*—
Manj kakor 20 kom. se ne pošilja.
Veletrgovina!
Dovolim si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem svojo dosedanja trgovino s papirjem v Mariboru, Gosposka ulica štev. 33, odstopil gdčni. Ivanki Weixlovi, jaz pa otvorim s
1. etobrom t. 1. na Glavnem trgu štev. 22 (v Zieglerjevi hiši)
veletrgovino
z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter pokrajinskimi m umetnimi razglednicami. — Bogata izbira* ter najnižje cene opravičujejo nado, da slavno občinstvo mene tudi v tem novem podjetju po možnosti podpira.
Spoštovanjem
Vilko Weixl.
Prod ja vseh slovenskih časnflto'-.
Nič ved s : s
: s draginje I
Vsako sredo in soboto
se prodajajo ostanki različnega blaga za obleke in perilo skoro polovico ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki
„Henues“
brata W©fea d
Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
— (nasproti glavne pošte). —
iniHiuiucKiiidiiiiiimitKiiii EirinemtirructuBH
a
Modistinja
MINKA HORVAT j
Ljubljana, Stari trg št. 21. s
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- » kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrse. |
■ mciu rriikinnuuiuiitnmrmrurrr rr.micmKstu
S
s
■
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
Šelenatou-rgro-^a, -ulica štev. ©_
Vella zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. = Topič „S^.XwXTT“. ------------------------
Priprave za ribištvo.
C. kr. prodaja smodnika.
Umctalni ogenj.
Ceniki zastonj in frnnko.
Mcdnaroduo ^pedicijsko podjetje
FRAN KRAIGHER
Kavarna
Neodprta celo
R. RANZINGER, Ljubljana
Gostilna
Florijanska ulica št. 6,
Na izbiro pošilja tudi na deželo: l^tne ST*:; 1 I {	S“* krila, ko^ume,
£ j 1 KI / SL nočne halje*
0 L U£ l sSo';,.^0
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljlva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi.	::
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini  ---------tvrdke	R.	MIKKAUC ---------
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
"" Moških klobukov -
vsakovrstnih fason, poprej K 6—, sedaj K 3*—.
—	Klobukov za dečke	—
poprej K 4*—, sedaj K 2’—.
—	Klobukov za otroke	-
poprej K 2’—, sedaj K 1—.
Največja izbira dežnih plaščev
---------- za dame in gospode ------------------------
poprej K 20—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bematovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Emanuel & Oskar Kraus
Trst, Via S. Nicolo štev. 2.
■	Tehniina	pisarna.	—.
najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Nerii“ po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štel8n Strmeli
brivte in lasničar
Ljubljana, Ped Trančo št. 1,
(vogal Metinega in Starega t»ga). Izdeluje vsa iasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Ustanovljena tet* 1831
Ustanovljena leta 1831
Največ ja zavarovalnica avstrc-ogrske države
Moderne krasne bluze
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in 'spodnja krila, pletene jope, vse v največji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjili cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši' sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospckie.
Delniški kapital: 150,000.000 kron. ====22=222= Rezervni zaklad: 95,000.000 kron. =2222222=
JP o <1 r ti ž n I c a
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kreditorji = dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov kron. -----------------------