Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 31. DECEMBRA 1964 Leto XVI. — Štev. 51 Cena 50 din
Bralcem
in sodelavcem srečno 1965!
kolektiv „Pomurskega vestnika,,
November in december v republiški skupščini
Tudi mesec november in december sta bila v republiški skupščini v znamenju aktivnosti številnih skupščinskih odborov. V teh dveh mesecih pa je bilo tudi več zasedanj republiških zborov. Začetkom novembra je organizacijsko — politični zbor skupščine obravnaval problematiko krajevnih skupnosti. Poslanci so v razpravi ugotovili, da je proces formiranja krajevnih skupnosti na terenu v zastoju. Po sprejetju občinskih statutov v mnogih občinah doslej še niso razpravljali o krajevnih skupnostih, prav tako pa ponekod še vedno niso izkristalizirana stališča glede katerih temeljnih vprašanj v zvezi s krajevnimi skupnostmi. V razpravi je bilo poudarjeno, da naj občinske skupščine dajejo novonastalim krajevnim skupnostim vsaj tolikšna sredstva kot so jih dajale prej krajevnim odborom oziroma Stanovanjskim skupnostim in to na osnovi predloženega programa krajevne skupnosti, ki je sestavni del programa razvoja občine. Isti zbor je na tem zasedanju obravnaval tudi izvajanje priporočila o izboljšanju dela občinske uprave. Poslanci so ugotavljali, da so se odnosi upravnih organov do občanov o dobršni meri izboljšali, kljub temu pa je še vedno mogoče zaslediti birokratski način obravnavanja zadev občanov.
Prosvetno — kulturni zbor je v novembru obravnaval problematiko s področja založništva. V razpravi je bilo ugotovljeno predvsem naslednje: cenena, manj luksuzna opremljena knjiga, zato pa dostopna širšemu občinstvu, ne skrbi in propagande, sklad za napredek založniške dejavnosti naj v bodoče ne bi podpiral s svojimi subvencijami vsako publikacijo posebej, temveč širše založniške akcije oziroma okvirne programe založb. V razpravi je bilo tudi ugotovljeno, da je položaj knjigarn na Slovenskem zelo neugoden in da tako knjigarne kot založbe kažejo premalo zanimanja za publikacijo s področja likovne dejavnosti.
V novembru je bilo tudi skupno zasedanje republiškega in organizacijsko — političnega zbora. Živahna razprava je tekla o predlogu novega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji, dočim je republiški zbor kasneje na ločeni seji obravnaval še predlog zakona o plačevanju stroškov za zdravstveno varstvo zdravstveno nezavarovanih oseb ter še nekatere druge zakonske predloge, gospodarski zbor pa je razpravljal o znanstveno-raziskovalnem delu. V razpravi v gospodarskem zboru je bilo podčrtano, da bi morale znanstveno-raziskovalne organizacije tesneje sodelovati z gospodarstvom, gospodarske organizacije pa naj bi pokazale večje zanimanje za raziskovalno delo. V Sloveniji razvija raziskovalno delo komaj petina podjetij.
Sooialno-zdravstveni zbor je na novemberskem zasedanju obravnaval delovanje zdravstvenih centrov, ki po ugotovitvah zbora nimajo dovolj strokovno usposobljenih ljudi, zato bi bilo v mnogih primerih bolje ustanavljati medobčinske centre. V decembru je prosvetno — kulturni zbor obravnaval problematiko spominskega varstva. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je bilo področje doslej precej zanemarjeno in da nismo znali vskladiti nalog spomeniškega varstva in naše turistične dejavnosti, ki bi prav tako morale dajati del svojih sredstev za obnovo kulturnih spomenikov. Pred dnevi sta zasedala tudi gospodarski zbor, ki je obravnaval obrtno in servisno dejavnost ter uvajanje 42-urnega delovnega časa, ter organizacijsko-politični zbor, ki je imel na dnevnem redu prav tako problematiko obrtne in srevisne dejavnosti.
Komunisti po VIII. kongresu ZKJ
Osmi kongres ZKJ je dal izčrpno analizo družbenega razvoja in temeljito proučil dosedanjo pot razvoja naše socialistične skupnosti, kakor tudi vlogo Zveze komunistov v tem razvoju. Izhajajoč iz te analize in upoštevanja potreb nadaljnjega razvoja socialističnih odnosov, ki temeljijo na načelu družbenega samoupravljanja, je VIII. kongres ZKJ prikazal vse uspehe in rezultate prizadevanja komunistov in ostalih delovnih ljudi; prikazal in analiziral pa je tudi vse težave in slabosti, ki so se porajale v obdobju med VII. in VIII. kongresom ter na tej osnovi dal jasne in realne smernice za naše nadaljnje delo.
Prav zaradi' tega dejstva in dejstva, da je ta velik dogovor jugoslovanskih komunistov bil popolnoma javen, so osmi kongres z velikim zanimanjem spremljali vsi naši občani in proizvajalci, tako člani Zveze komunistov kakor ostali, njegove zaključke in smernice pa so ocenili izredno pozitivno. Že v predkongresnem obdobju, za katerega lahko rečemo, da je bila v Pomurju zelo razgibano, še posebno v vrstah zveze komunistov, posebno pa smo v času zasedanja kongresa bili priče najrazličnejšim komentarjem, skozi katero je bilo čutiti veliko optimizma predvsem pa pozitivnih pričakovanj, da se bodo težave, s katerimi se srečujejo naši delovni ljudje v občinah in delovnih organizacijah, po kongresu reševale učinkoviteje in hitreje kot doslej.
Tako ja'\no in predvsem kritično obravnavanje naše družbene problematike, kar smo čutili pri celotnem delu kongresa, pa je še pri občanih povečalo zaupanje v delovanje Zveze komunistov.
Moramo pa ugotoviti, da zaradi nerazumevanja našega samoupravnega sistema niso vsi popolnoma razumeli bistva zaključkov in smernic VIII. kongresa. Ta ugotovitev izhaja iz dejstva, da nekateri samo pričakujejo, pričakujejo, da bo sedaj vse v redu, da se bodo stvari hitro razrešile in težave takoj odpravile, pri tem pa pozabljajo, da morajo pri razreševanju težav in odpravljanju slabosti sami aktivno sodelovati preko samoupravnih organov v občini in delovnih organizacijah. So pa tudi taki, ki mislijo, da bo vse uredil nekdo »od zgoraj navzdol« in da je treba samo čakati ter tu in tam malo kritizirati.
Taka mišljenja so predvsem rezultat nepoznavanja vsebine samoupravljanja, so pa lahko zelo škodljiva, saj z ničemer ne pripomorejo k uresničevanju VIII. kongresa. Navadno so tisti, ki tako mislijo, potem razočarani, saj se njihova pričakovanja tam, kjer živijo in delajo, ne uresničijo prav zaradi tega. ker sami k temu nič ne doprinesejo, temveč s svojo pasivnostjo in nezainteresiranostjo dopustijo, da zmagajo nenapredne, večkrat birokratsko malomeščanske težnje. To pomeni, da se bomo morali za zadovoljevanje naših pričakovanj sami aktivno zavzemati tam. kjer delamo in tam, kjer živimo. Naša moč pa se bo kazala v sposobnosti naših samoupravnih organov v krajevni skupnosti, občini in delovnih organizacijah.
Zato tudi VIII. kongres postavlja komunistom kot najvažnejšo nalogo boj za afirmacijo vloge in pravic delovnega človeka kot nosilca vseh družbenih dejavnosti. V tej
družbeni dejavnosti pa morajo biti komunisti čimbolj borbena in še bolj kot doslej vplivna idejnopolitična sila, ki bo stalno v središču družbenih dogajanj in ki bo tudi tem dogajanjem dala svoj prispevek, ki je v tem, da z vsebino in načinom svojega dela zagotavlja socialistične odnose pri neposrednem odločanju delovnih ljudi.
Kongres, ki je dal jasno usmeritev na hitrejšo in dosledno uveljavljanje ustavnih določil, posebno na uveljavljanje in krepitev samoupravljanja, je tudi močno poudaril, da je razpolaganje s sredstvi za razširjeno reprodukcijo stvar proizvajalcev samih. To pomeni, da se menjajo pravice neposrednih proizvajalcev, pomeni pa tudi, da odnosi med ljudmi v delovnih organizacijah dobijo še bolj zapleten značaj. Takšen razvoj ustvarjalnega in samostojnega delovanja samoupravnih organov pa zahteva vedno bolj samostojno akcijo komunistov, njihovo večjo aktivnost in krepitev družbene odgovornosti.
Ker pomeni borba za višji standard tudi borbo za povečanje produktivnosti dela, zato morajo biti komunisti stalno pozorni, da ne bi bile ob nujnih in koristnih tehnoloških procesih kratene pravice neposrednih proizvajalcev. To pa ne daje pravice organizacijam ZK, da bi same odločale o konkretnih vprašanjih v delovnih organizaciji in te odločitve potem vsilile ostalim organom, temveč pomeni, da v organizaciji ZK sprejmejo stališča, za katera pa se morajo z močjo prepričevanja m argumentiranja boriti v samoupravnih organih kot enak z enakimi. Dovoliti pa ne smejo, da bi že izoblikovane
in formulirane sklepe samoupravnih organom vsiljeval s pomočjo svoje avtoritete kdo drugi n. pr. vodilnejši iz uprave. Merilo borbenosti vsakega komunista mora postati prav uspeh in aktivnost v boju za razvijanje samoupravnih odnosov.
Bistven pogoj za razvijanje družbene odgovornosti vsakega, zlasti pa komunistov, je javnost dela. Javnost je tudi stalna in učinkovita prepreka birokratizaciji posameznikov in vodstev. To velja predvsem za najvodilnejše v delovni organizaciji. Javno delovanje pa je tudi nujno za doseganje aktivnosti samoupravljalcev.
O nalogah organizacij Zveze komunistov v občini po VIII. kongresu ZKJ je na zadnji sefi razpravljal tudi Občinski komite ZKS Murska Sobota. Zraven nekaterih že prej navedenih ugotovitev je še posebej poudaril, da se morajo osnovne organizacije ZK v občini Murska Sobota v nadaljnem delu usmeriti v proučevanje kongresnih zaključkov tako, da proučujejo vprašanja obravnavana na kongresu na primeru svoje prakse, to je na primeru svojih delovnih organizacij oz. na praksi iz svoje občine. Izogibati pa se moramo kampanjskega obravnavanja problematike. Zveza komunist, mora stalno in sistematično spremljati družbena dogajanja’ v delovnih organizacijah in občini kot celoti. Pri tem pa ne sme biti usmerjena na reševanje samo tistih problememov, kjer živi in dela, temveč mora te probleme reševati v sklopu širših družbenih gibanj. Skratka, ne smemo videti samo sebe, svoje probleme in interese, temveč moramo le te obravnavati z vidika širše družbene orientacije.
Vlado Janžič
V RADGONSKI OBČINI
Hitro rastoči drevesni nasadi
Gozdno gospodarski elaborat za gozdove v radgonski občini predvideva v prihodnjih desetih letih obnovo na 230 hektarjih, potreba po intenzivnem pogozdovanju se kaže predvsem v zasebnih gozdovih. V zadnjih letih so obnovili gozdove na 135 hektarjih. Poleg macesna in zelenega bora, ki jima dajejo zaradi hitre rasti poseben poudarek, so v preteklem obdobju osnovali več nasadov hitrorastočih drevesnih vrst. Ob Muri je 60 hektarov topolovega nasada, v zamočvirjenem predelu okrog Negove pa 55 hektarov črne jelše. Ob Muri bi lahko zasadili topol še na nadaljnjih 100 hektarih.
Pri vzgoji novih nasadov pa ima obrat za gozdarstvo pri radgonskem kombinatu velike težave in stroške zaradi obvarovanja teh nasadov pred divjadjo, ki rada objeda predvsem rdeči bor. V katastral-nih občinah Grabonoš, Slaptinci, Očeslavci, Črešnjevci in Okoslavci so morali zagraditi z bodečo žico 12 hektarov nasadov. V kolikor tega ne bi naredili, bi srnjad uničila letno do 80. odst. nasadov.
K velikim kompleksom, s katerimi razpolaga obrat za gozdarstvo, sodijo tudi primerne ceste. Doslej so naredili 1 kilometer novega cestišča. 5 km ceste so obnovili, ostale ceste pa redno vzdržujejo.
Družbeni sektor gozdov v radgonski občini obsega 1644 hektarov, zasebniki pa imajo 3632 hektarov gozdov. Lani in letos je obrat za gozdarstvo sklenil z zasebnimi lastniki gozdov dolgoročne kooperacijske pogodbe za 963 ha gozdov, ki bodo tako prešli v enoten okvir obnove in gozdarjenja z gozdovi.
V RADGONSKI OBČINI:
Slabo razvita telesnovzgojna dejavnost
Na nedavnem zasedanju občinske skupščine v Gornji Radgoni je bilo ugotovljeno, da se telesna vzgoja po šolata še vedno ne izvaja po obveznem programu. V šolah Stogovci, Negova in Sp. Ščavnica za to tudi ni dovolj materialnih pogojev. V Stogovcih je sicer lepo urejena dvorana s parketom, toda iz neznanih razlogov telovadi 300 šolarjev v utesnjenem razredu.
Da je stanje telesne vzgoje še vedno nezadovoljivo, je vzrok v prvi vrsti v pomanjkanju strokovnega kadra; na šolah radgonske občine bi rabili še najmanj 6 učiteljev telesne vzgoje. Že prihodnje leto bo nekoliko boljše, saj bodo nekateri štipendisti končali s. šolanjem. Pri Vidmu so si uredili letos primerno telovadnico, toda kaj pomaga, če tudi tam nimajo telovadnega učitelja.
V radgonski občini delujejo 4 društva Partizan, ki so priredila v preteklem obdobju več tekmovanj. Vsa društva imajo primerne telovadnice, manjka jim le orodje ter vaditeljski kader.
In kako je telesno vzgojno delo razvito v delovnih koletivih? Občinski svet za prosveto in kulturo ter telesno vzgojo je v posebni analizi ugotavljal, da je v delovnih kolektivih telesno vzgojna dejavnost izredno slabo razrita. Kriv je temu predvsem deljen delovni čas zaposlenih, prav tako pa tudi oddaljenost zaposlenih od kraja zaposlitve onemogoča organizirano telesno vzgojno dejavnost. Vendar povsod ni tako. V Elradu na primer so že storjeni začetni koraki, dočim prednjači Radensko
PRIPRAVE NA VOLITVE TUDI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Nosilci vse dejavnosti za aktivnost v radgonski občini v delovnih organizacijah bodo sindikalne podružnice. Vso akcijo v zvezi s kandidiranjem je prevzel občinski sindikalni svet, ki je že sklical seje izvršnih odborov sindikalnih podružnic v tistih delovnih organizacijah, kjer se volijo novi odborniki v skupščino. Na sejah že razpravljajo o volilnih pripravah. Na podlagi sprejetih sklepov, bodo sestanki članstva sindikalnih podružnic, na katerih bodo podrobno obravnavali spomladanske volitve in predlagali v evidentiranje primerne kandidate. To delo mislijo opraviti do 15. januarja.
zdravilišče. V obeh omenjenih gospodarskih organizacijah so dajali za potrebe telesne vzgoje tudi finančna sredstva, kar je pri ostalih delovnih organizacijih prav tako eden osnovnih razlogov, da se telesno vzgojna dejavnost doslej ni razvila.
V lanskem letu so v rad-
gonski občini zabeležili lep uspeh pri šolski akciji »Naučite se plavati«. Plavalnih tečajev se je udeležilo okrog 200 šolskih otrok in okrog 80 odst. teh se je naučilo plavati.
Občinski sklad za pospeševanje kulturno-prosvetnega in telesnovzgojne dejavnosti je-dodelil za potrebe telesne vzgoje 1 milijon 800 tisoč dinarjev. Sredstva so bila porabljena predvsem za osnovno-društveno dejavnost, dočim je bilo porabljenih za investicije 9 milijonov 422 tisoč dinarjev.
TEKMOVANJE ZA DVIG PRODUKTIVNOSTI PRED ZAKLJUČKOM
Uspehi pri delu in disciplini
Nedavno je komisija za razpisano tekmovanje za dvig produktivnosti pri okrajnem komiteju ZM Maribor obiskala za tekmovanje pripravljene aktive v soboški in lendavski občini. Namen obiska je bil preveriti uspehe aktivov med tekmovanjem.
V lendavski Industriji dežnikov in pletenin je komisija ob pregledu doseženih rezultatov ugotovila, da so v aktivu te tovarne po zaslugi tekmovanja zabeležili znaten porast proizvodnje kakor tudi izboljšali delovno disciplino.
Podobno tudi v Tovarni perila, pletenin in težke konfekcije Mura v Soboti. Nekoliko teže je bilo oceniti sodelovanje mladine v tem tekmovanju v Agroservisu v Murski Soboti, kjer velika večina del ni
normirana. Je pa tudi ta aktiv v okviru tekmovanja izboljšal delovno disciplino, s prostovoljnim delom pri gradnji novih delovnih prostorov pa prispevali k dvigu produktivnosti.
Prvo obdobje tekmovanja za dvig produktivnosti bo zaključeno letos. Še pred novim letom bodo podeljene nagrade, samo tekmovanje, ki zajema široko področje dela tovarniških aktivov, pa se bo nadaljevalo tudi prihodnje leto.
Anže
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
Dedek Mraz že obiskuje otroke
GOSTINSTVO V LJUTOMERSKI OBČINI:
Premajhna skrb za kvalifikacije
Bivši občinski ljudski odbor in sedanja skupščina sta o problematiki gostinstva v občini že razpravljala. Ugotavljajoč potrebo po bolje ure jenih lokalih so gostiščem v zasebni lastnini zmanjšali dajatve ter s tem omogočili urejanje gostinskih lokalov. V lanskem in letošnjem letu so tako vložila zasebna gostišča za opremo lokalov in urejanje gostinskih prostorov okrog 8 milijonov dinarjev.
V treh gostinskih podjetjih socialističnega sektorja so v lanskem letu investirali skupno 17 milijonov dinarjev, to pretežno v podjetju »Jeruzalem« za obnovo lokala in za nakup opreme, ter za ureditev gostišča pri ribnikih. Gostinsko podjetje »Pri Prleku«
je dokupilo nekaj prostorov za tujske sobe, dočim doslej za obnovo gostinskih prostorov niso prispevali večjih sredstev.
Glede na dosedanjo razporeditev gostinskih lokalov sodijo, da bi bilo potrebno urediti primeren gostinski obrat v bližini kolodvora v Ljutomeru, gostišče pa pogrešajo tudi v Cezanjevcih in v Stročji vasi.
Poseben problem gostinstva v ljutomerski občini so kadri. V družbenem sektorju gostinstva predvsem strežno osebje nima zadovoljive strokovne izobrazbe. Vzroke za to bi lahko pripisali tudi vodstvom gostinskih podjetij, ki niso dovolj skrbela za urejanje kvalifikacij zaposlenih.
OBVESTILO BRALCEM Naslednja številka »Pomurskega vestnika bo izšla 14. januarja 1965.
Uredništvo in uprava
2
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
JUGOSLAVIJA IN SODOBNI SVET V LETU 1964
Tik pred zaključkom leta smo. Star običaj je že, da ob tej priložnosti vedno naredimo bilanco naših dvanajstmesečnih prizadevanj, uspehov in napredka, ki smo ga dosegli doma. Prav pa je, če naredimo tudi bilanco mednarodnega razvoja, v katerem smo sodelovali in učinkovali kot pomemben progresivni činitelj in idejni ter praktični nosilec politike nevezanosti in miroljubne aktivne koeksistence.
Po intenzivnosti politične aktivnosti in doseženih rezultatih je poslavljajoče se leto 1964 bilo za splošne mednarodne odnose, posebej pa še za nadaljnji razvoj odnosov Vzhod-Zahod, za nadaljnje zmanjšanje oboroževalne tekme, za pravičnejše mednarodne gospodarske odnose, za proces dekolonizacije, za razvoj mednarodnega delavskega gibanja in za nadaljnjo razširitev gospodarsko političnih in drugih odnosov Jugoslavije z ostalimi državami, predvsem socialističnimi, še posebnega pomena. Kljub nadaljnji trdovratni navzočnosti enega dela dediščine preteklosti, so se že lani pa tudi letos okrepili nekateri novi procesi, katere smo skušali oblikovati, vplivati nanje in jih razvijati naprej, da bi utrdili splošno spoznanje o tem, da je politiko s pozicij sile treba odstraniti iz mednarodnega življenja in da so razgovori in sporazumevanje edina možna in razumna metoda v odnosih med državami od katere v največji meri zavisi tudi mir v svetu.
Najvažnejši dogodki, lahko bi rekli, da celo nekakšni mejniki, ob katerih so najbolj markantno prišle do izraza naše ocene sodobnega mednarodnega položaja in naša kompleksna stališča, so bili:
—	mednarodna konferenca o trgovini in razvoju v Ženevi,-
—	II. konferenca nevezanih dežel v Kairu in
—	zgodovinski VIII. kongres ZKJ v Beogradu.
NAČELA MEDNARODNEGA GOSPODARSKEGA SODELOVANJA
Konferenco OZN o trgovini in razvoju, ki je bila v Ženevi od 23. marca do 16. junija, so sklicali z namenom, da bi določili osnove za novo mednarodno trgovinsko politiko in pospešili razvoj nerazvitih držav, v katerih živita dve tretjini svetovnega prebivalstva in da bi postopoma odstranili prepad med nerazvitimi in visoko razvitimi industrijskimi deželami, ki je najgloblji na črti Sever — Jug.
Ta konferenca je bila rezultat prvega velikega zborovanja šefov vlad in držav nevezanih dežel od 1. do 6. septembra 1961 v Beogradu. Takšno stališče beograjske konference pa izvira iz spoznavanja, da gospodarska pomoč nezadostno razvitim deželam in odprava diskriminacije v trgovini pomenita enega bistvenih elementov politike aktivne miroljubne koeksistence in interes celotnega svetovnega gospodarstva.
Predsednik Tito je morda najbolj zgoščeno in prepričljivo izrazil jugoslovansko stališče glede tega problema v poslanici, ki jo je poslal' konferenci v Ženevi. V poslanici pravi med drugim!
»Eden najvažnejših problemov je prav gotovo neenakomeren razvoj v svetu in njegove posledice za mednarodne odnose. Hiter gospodarski in družbeni razvoj dežel, ki so si pred kratkim pridobile neodvisnost, je najnujnejša potreba, da bi se te dežele lahko enakopravno vključile v mednarodno gospodarsko sodelovanje. Zato je nujna takojšnja in učinkovita mednarodna akcija. Odstranitev raznih preprek na pot širokega mednarodnega sodelovanja bo polog gospodarske koristi veliko prispevala tudi k boljšim odnosom med narodi in državami.«
AKCIJA ZA MIR IN NAPREDEK
Čeprav od II. konference šefov vlad in držav nevezanih dežel v Kairu še ni minilo veliko časa, že zdaj brez oklevanja trdimo, da je to edinstveno zborovanje 57 držav, na katerem so se srečale štiri celine in izmenjale svoja mnenja, skrbi in zahteve, predstavljajo izreden pojav izreden pojav izrednega pomena ne samo za nadaljnji razvoj politike neangažiranosti, ampak tudi za splošno perspektivo miru in za splošna gibanja v svetu. Glede na to. da gre za politiko, ki je po
svoji naravi in bistvu že od samega svojega začetka označila negacijo vojne in nasilja, negacijo starih odnosov in starih oblik življenja, zasnovanih na strahu, pravici močnejšega in neenakopravnosti, lahko zanesljivo rečemo, da se je pod kupolo univerze v Kairu začelo novo obdobje v zgodovini mednarodnega razvoja.
To je obdobje, v katerem se bosta glas in vpliv nevezanih in vseh naprednih sil vedno močneje čutila v sve-
tovnih odnosih in gibanjih in na vseh področjih borbe za mir in napredek.
Kairska deklaracija ni dala samo realne in trezne ocene svetovnih razmer in odnosov, ampak je uspešno obdelala tudi samo .doktrino neangažiranosti in jasno osvetila njene cilje, smer dejavnosti in perspektive. Povsem precizno je določila osnovne stateške naloge nevezane politike v sedanji in prihodnji fazi in pri tem poudarila glavne nevarnosti in nasprotja, ki zavirajo evolucijo sodobnega sveta.
Kairska konferenca je še enkrat proklamirala, da je aktivna in miroljubna koeksistenca osnovna vsebina in osnovni cilj politike neangažiranosti. V »Programu za mir in mednarodno sodelovanje« je do podrobnosti formulirala načela koeksistence, na katerih bi morali sloneti odnosi med vsemi državami in ki naj bi jih človeštvo sprejelo, če hoče priti iz nevarnega stanja razdvojenosti in grožnje jedrskega uničenja. To so: popolna neodvisnost vseh narodov, pravica do samoodločbe, miroljubna koeksistenca med državami z različnimi političnimi in družbenimi sistemi, suverena enakost držav, opustitev grožnje in sile, ne vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, reševanje obmejnih sporov po miroljubni poti, spoštovanje osnovnih pravic in svoboda človekove osebnosti in enakost vseh narodov in ras, reševanje vseh mednarodnih sporov z mirnimi sredstvi, obveznost vseh držav, da sodelujejo zaradi pospešitve ekonomskega razvoja v svetu in dolžnosti držav, da zvesto izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti v skladu z načeli in cilji Ustanovne listine OZN.
Formulacija in sistematizacija teh načel pomeni izredno pomemben korak v sklopu naporov za kodifikacijo načel koeksistence v OZN.
Konferenca v Kairu je zategadelj povečala ugled politike neangažiranosti in njeno sposobnos, da še učinkoviteje vpliva na usmerjanje svetovnih dogajanj. Se enkrat je afirmirala tudi nezamenljivo mislijo te politike pri razreševanju ključnih dilem našega časa.
MEDNARODNI POLOŽAJ IN MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE
Zgodovinski VIII. kongres ZKJ v Beogradu je pokazal, da se nemirna in smela misel jugoslovanskih komunistov ne zaustavlja niti na dosedanjih uspehih, niti na napakah. Išče nove poti, boljše mesto delovnemu človeku, boljše odnose med narodi in državami in intenzivnejši napredek mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja.
Tako je generalni sekretar ZKJ tovariš Tito ugotovil v svojem referatu na kongresu, da smo danes priča splošne polarizacije sil v svetu — na sile miru in napredka ter novih odnosov med narodi in
na sile reakcije, hladne vojne ter reševanja mednarodnih problemov s silo. Veliki politični problemi so ostali še
vedno odprti in proces njihovega reševan ja bo dolgotrajen. Toda taktika občasne zaostritve položaja do roba vojne se vedno bolj kompromitira kot nerazumna in nerealna.
Na področju razorožitve v minulem obdobju ni bil dosežen vidnejši napredek, čeprav je problem razorožitve tesno povezan z reševanjem večine velikih in perečih mednarodnih problemov, zato je potrebno, da se lotevamo njihovega realističnega reševanja postopno. Problem oboroževalne tekme je tesno povezan tudi s problemom likvidacije nerazvitosti v svetu. Namesto, da svet troši ogromna sredstva za oborožitev, bi bilo izredno koristno, če bi vsaj majhen del teh sredstev upo-
rabili za pomoč državam v razvoju.
Ko je podrobno ocenil pereče mednarodne probleme
kot so razorožitev, gospodarsko zaostalih velikega dela sveta, neokolonializem in druge ter razčlenil neangažira-nost kot univerzalno politiko, ki je usmerjena k odpravljanju vsake razdelitve sveta, je tovariš Tito poudaril, da se Jugoslavija dosledno ravna po načelih te politike, da bi dosegla z vsemi državami obojestransko koristno sodelovanje in prijateljske odnose. Poseben napredek smo v minulem obdobju dosegli v odnosih z vsemi socialističnimi državami razen s Kitajsko, Albanijo, Severno Korejo in Severnim Vietnamom. Z izjemo nekaterih gospodarskih diskriminacij, ki izvirajo iz Skupnega trga, se naši odnosi uspešno razvijajo tudi z zahodnimi kapitalističnimi državami. Ni razlogov, da se bodo ti odnosi, če se bo nadaljevalo popuščanje napetosti v svetu, izboljševalo še naprej in sicer na zdravi podlagi in na enakopravnosti, medsebojnih interesov in prijateljstvu, kar popolnoma ustreza težnjam jugoslovanskih narodov.
Zlasti plodno dvostransko sodelovanje je Jugoslavija v minulem obdobju razvila s številnimi novo osvobojenimi državami Azije in Afrike, prav tako pa tudi z državami Latinske Amerike. V okviru politike neangažiranosti in skupnih splošnih interesov, da bi odpravili kolonializem in gospodarsko zaostalost držav v razvoju, smo našli skupen jezik s temi državami, uresničili tesno sodelovanje in izoblikovali iskreno prijateljstvo.
Za mednarodno delavsko gibanje je VIII. kongres ZKJ ugotovil, da se postopoma osvobaja nedemokratičnih metod pri doseganju enotnosti akcije, značilnih za Stalinove čase in za Informbiro in postaja vse bolj samostojno pri sprejemanju akcij v svojih državah, kar je splošno- veljavno načelo in prvi pogoj sleherne enotnosti in so de-
lovanja. Taka preusmeritev mednarodnega delavskega gibanja zasluži, da jo imenujemo zgodovinsko. Do nje ni moglo priti brez spopadov s tistimi dogmatskimi težnjami v mednarodnem delavskem gibanju, ki skušajo krčevito zavarovati birokratske interese in sektaške metode.
Poslednje velja predvsem za politiko Kitajske in vse bolj utrjuje prepričanje, da niso možne ustvaritve o tem, da se je mogoče upreti sporom s kompromisi in umetnim pomirjevanjem nasprotnih teženj, ki so se pokazale v sodobnem mednarodnem delavskem gibanju. Kitajsko vodstvo ne le, da ne prikriva svoje dogmatske koncepcije in vračanja k stalinističnim metodam, ampak ga navdihuje, tudi prizadevanje, da bi vsililo svetu politiko sile in da bi v perspektivi doseglo odločilno vlogo v mednarodnem delavskem gibanju in na svetu. Kitajsko vodstvo se je zavestno odločilo za to, da prenese središče mednarodnega delavskega gibanja na Kitajsko in da doseže prevladujoč vpliv v svetovni politiki ne glede na sredstva.
Toda kolikor dosledneje se bomo postavili in v praksi Izvajali protidogmatsko osnovo zunanje politike in odnosov med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, ki še vedno vsebuje elemente stalinskega obdobja, toliko prej se bo sedanji spor dokončno znebil videza navadnega spora v mednarodnem delavskem gibanju in ožjega antagonizma med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Tako se bo pokazalo veliko širše in globlje, v čem je pravo bistvo tega spora in kakšne posledice more imeti tako stanje za mednarodno delavsko gibanje in za napredne sile sveta sploh.
-dF-
Pred pričetkom ene številnih sej v Kairu (od leve proti desni): predsednik Tito, ganski predsednik Nkrumah, alžirski predsednik Ben Bela in predsednik Združene arabske republike
Naser.
Leto 19 6 4 v luči odnosov Vzhod — Zahod
ČAS NASPROTUJOČIH Sl TEŽENJ
Leta 1964 bodo vpisali v zgodovino kot leto, za katerega bi le težko rekli, ali je bilo dobro ali slabo. Na eni strani ugotavljamo, da nevarnost pred atomskim spopadom ni niti enkrat resneje ogrozila človeštvo in da se je proces osamosvajanja nekdanjih kolonialnih dežel (v Afriki) razvijal z uspehom dalje. Na drugi strani ne moremo molče mimo oboroževalne dirke, ki se je močno razvnela, in krajevnih kriz, ki utegnejo vsak hip prerasti v svetoven spopad.
V odnosih Vzhod-Zahod, ki so svoj čas pomenili stalno nevarnost za mir, se je v preteklem letu čutil tristranski sporazum o delnem prenehanju jedrskih poizkusov, vendar so se zahodne sile, posebno ZDA, izogibale vseh resnejših ukrepov, s katerimi naj bi dejansko zavrti oboroževalno dirko. Ponekod so celo bolj vneto govorili o oborožitvi (spomnimo se samo razgovorov v zahodnem bloku o ustanovitvi večstranskih jedrskih sil v okviru Atlanskega pakta) kakor o ukrepih, ki bi še bolj utrdili mir.
MOSKOVSKI SPORAZUM
Seveda ne smemo pri tem zaobiti tudi mirovnih dejanj. Sovjetska in ameriška vlada sta ob istem času sklenili, da bosta zmanjšali vojaške izdatke. Sama kronika odnosov Vzhod-Zahod dalje kaže, da ne želi nihče povzročiti novih sporov, četudi še niso dosegli ozračja stalnega popuščanja napetosti. To pomeni, da je potrebno še mnogo dobre volje in prizadevanj, da bi povsem odpravili posledice hladne vojne.
Krize, ki so vse leto 1964 polnile časnikarske stolpce — Vietnam, Kongo, Ciper, Kuba — imajo pravzaprav podoben izvor in podobno obeležje. Izhajajo iz nedokončane »dekolonizacije« ali iz odpora proti vse večjim hotenjem po popolni neodvisnosti tudi na (gospodarskem področju. Kolonializem išče sedaj nove oblike, da bi se ohranil ali znova vrnil v navzven sicer neodvisne dežele. Pri tem uporablja lutkovne režime ali pa po-
maga uničevati narodnoosvobodilna gibanja, ki terjajo družbene reforme.
NEVARNI ŽARIŠČI: VIETNAM IN KONGO
Dogodki v Južnem Vietnamu so pokazali, da pokvarjeni
režimi ne morejo ohraniti oblasti niti s podporo ameriških dolarjev. Samo neposredno posredovanje Američanov utegne revolucijo izkoristiti za to, da se vojna razširi na Severni Vietnam. Ker je spopad v Južnem Vietnamu že zdavnaj postal sestavni del širših spopadov med velesilami, bi imela razširitev vojne daljnosežne posledice.
Podobni primer je v Kongu. Tuje posredovanje, ki je imela v prvih dneh kongovske neodvisnosti — po vmešava-
nju Belgijcev — malce bolj posredne oblike, ja postalo sedaj spet neposredno. Ameriškobelgijsko posredovanje, s katerim naj bi zatrli nacionalno gibanje ter utrdili Čombejev režim, pomeni eno najbolj temnih strani v koledarju leta 1964.
Vse krize, ki smo jih omenili, so pokazale, kako daleč smo še od splošne uporabe norm o enakopravnosti, nevmešavanja v tuje zadeve, skratka od načel miroljubne koeksistence. Velike kapitalistične dežele, ki so ob znanih jedrskih dejstvih v praksi sprejele nekakšno sožitje s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi deželami, se ponekod ne morejo pomiriti z naprednimi družbenimi preobrazbami na ozemlju nekdanjih kolonij in še vedno smatrajo ta območja za svoje vplivno področje.
Se večje razlike med RAZVITIMI IN NERAZVITIMI
Doslej še niso zaključili bilance mednarodnega gospodarstva. Vendar nam še doslej zbrani podatki govore o tem, da je bil razvoj v 1. 1964 zelo neenakomeren. Razlike med razvitimi in nerazvitimi deželami so se še povečale. To seveda ne pomeni, da se nerazvite dežele niso razvijale. Na tem področju obstajata dve medsebojno povezani nevarnosti. Gre najprej za ravnodušnost večjega dela gospodarsko razvitih dežel do zaostalosti in nevolj manj razvitih. Ponekod skušajo bedo ogorčenje in druge težave izkoristiti za svoje ozke politične smotre, kot je to primer s kitajskim vodstvom. Omenjeni nevarnosti je mogoče odpravili le tedaj, če se bo mednarodna skupnost bolj zavzela pri reševanju zamotanih in življenjskih vprašanj razvoja.
Z ameriškimi helikopterji in tanki: enote južnovietnamskega režima v boju z gverilci osvobodilnega gibanja Vietkon. Bra-
tomorilska vojna, ki jo podpirajo od zunaj.
POMURSKI VESTNIK, 31. dec: 1964
3
Poslušajte in gledajte
NEDELJA, 3. JANUARJA
8.00 Mladinska radijska igra, Jan Reran: Dva in dva je sedem; 9.05 Naši	poslušalci	čestitajo	in po-
zdravljajo — I.; 10.00 Se pomnite tovariši . . . Andrej Kovač: Z drevja se je usipal sneg; 10.30 Borbene pesmi;	11.40	Nedeljska	reportaža;	12.05	Naši	poslušalci	čestita-
jo in pozdravljajo — II.; 13.30 Za našo	vas;	13.50	Na kmečki peči;
14.00—17.00 Danes popoldne; 17.05 Majhen nedeljski operni koncert; 17.30 Radijska igra; Jacpues Constant: General Frederic; 20.00 C. W. Gluck: Orfej in Evridika; 21.20 Melodije ob kaminu; 22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 4. JANUARJA
8.55	Za mlade radovedneže Nada Fajon: Prazniki na Japonskem; 10.35 Naš podlistek, G. Duhamel: Kronika družine Lasguier; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Ciril Remic: Izobraževanje gozdnih delavcev; 12.15 Pred domačo hišo; 14.05 S poti po Rusiji; 14.35 Naši poslušalci čestidan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.00 Poročilo — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Družina in čas: Dr. Dolfe Vogelnik: Kako umiramo 20.00 Zvočni mozaik; 20.40 Simfonični koncert; 22.10 Melodije za lahko noč;
TOREK, 5. JANUARJA
8.05	Ansambel Dobri znanci in trio Jožeta Krežeta; 8.25 Od melodije do melodije; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Ločniškar: Oblike proizvodnega sodelovanja v perutninarstvu; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Louis Pasteur; 14.35 Pet minut za novo pesmico, Marjan Vodopivec: Mucek in snežinka; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam Jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra; Dagmar Nick: Beg; 21.10 Zabavna glasba.
SREDA, 6. JANUARJA
8.55	Pisan svet pravljic in zgodb Dimitrij Šašurin: O psu, ki je lovil ribe; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza — Dr. Danilo Furlan: Možnost za borbo proti slani; 12.15 Trio Avgusta Stanka, pojeta Dana Filipič in Franc Koren; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; Grobovi in bogovi; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke Radio Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Johan Strauss: Tisoč in ena noč; 22.10 Godala in zabavni zbori.
ČETRTEK, 7. JANUARJA
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo Louis Pasteur; 9.25 Glasbeni vedež; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: O klavni živini in mesu ob koncu in začetku leta; 12.15 Čez hrib in dol 14.05 Naši pevci v slovanskih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 »Odskočna deska«; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.10 S popevkami po svetu.
PETEK. 8. JANUARJA
8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Radijska kmečka univerza: Prof. Vital Manohin: Vpliv temperature na rast in pridelek; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; Kralj Matjaž se zabava; 15.30 Pod vročim španskim soncem; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45
Ta teden v skupščinskih odborih; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA, 9, JANUARJA
	8.25 Igrajo, veliki zabavni or-
kestri; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo; Kralj Matjaž se zabava; 9.45 Četrt ure v ritmu madisona;
10.15	Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Drago Šabec: Vtisi o prašičereji v Italiji; 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev; 14.35 Naši psolušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 »V soboto zvečer«; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
TOREK, 29. DECEMBRA (samo oddajnika Sljeme in Avala) 20.00 Zabavna oddaja — novoletne čestitke; 21.00 Kalejdoskop 65 — novoletne čestitke.
SREDA, 30. DECEMBRA
17.10 Učimo se angleščine — 50. lekcija; 17.40 Tiktak; 17.55 Pionirski studio; 18.25 Napoved in TV obzornik; 1845 OHIS. — reportaža studia Skopje; 19.00 Kalejdoskop; 19.15 Glasba za vas; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Beseda in čas — oddaja lirike; 20.40 Mali jazz koncert; 21.05 Srečanje z Mino — zabavno glasbena oddaja; 21.30 Kulturna tribuna; 22.00 TV obzornik.
Sljeme, Avala
17.40 Kje je, kaj je; 18.25 Informativne oddaje; 19.45 Propagandna oddaja; 21.30 Panorama; 22.10 Informativne oddaje.
ČETRTEK, 31. DECEMBRA
11.00	Francozi pri vas doma — ponovitev 33. lekcije; 16.50 Cirkus — film; 17.40 Na črko, na črko; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji — reportaža; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Melodije v snegu — narodno zabavna glasba; 21.00 Srečno novo... — novoletna oddaja vseh TV studijev; 24.00 Novoletni koktajl (do 2.00).
Sljeme, Avala
18.25	Informativne oddaje; 19.45 Propagandna oddaja; 21.00 Srečno novo ... — novoletna oddaja vseh TV studijev.
PETEK, 1. JANUARJA
11.00	Gozdni čuvaji — serijski film; 11.30 Risanke; 12.15 Dunaj: Novoletni koncert: 13.30 Garmisch: Smučarski skoki; 15.30 Šport v letu 1964 — reportaža; 16.00 Novoletni koktajl — ponovitev; 17.25 Mali princ — oddaja za otroke; 18.25 Pokopani žulji — reportaža; 18.45 Rdeči signal; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik: 20.30 Filmski mozaik glasbe in zabave; 22.00 Oddaja narodne glasbe; 22.30 Poročila.
Sljeme, Avala
18.25	Informativne oddaje; 19.45 Propagandna oddaja; 22.30 Včeraj, danes, jutri.
SOBOTA 2. JANUARJA
10.00	Srečno novo ... — ponovitev oddaje z dne 31. dec. (do 13.00); 17.40 Filmi za otroke; 18.05 Baletni dueti — vzhodno nemški film; 18.25 Novoletne čestitke; 18.45 A. G. Matoš: CAMAO — TV adaptacija . ..; 19.30 Paul Hindemith: T1a in nazaj — TV opera; 19.45 Cikcak: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Salzburški renesančni ansambel: 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Milva poje — zabavno glasbena oddaja; 21.40 Dick Powel vam predstavlja — serijski film; 22.30 Poročila.
Sljeme, Avala
18.25	Informativne oddaje; 19.30 TV pošta; 19.45 Propagandna oddaja; 20.40 S kamero po svetu; 2l.4o Inspektor Leckrerc — serijski film; 22.10 Informativne oddaje.
S trto zasajeni hribčki vzbujajo navdušenje in radost
Pogovor ob vinskih sodih
Kapela! Od vseh strani Pomurja vidiš njene vinske lrame in vrh, kjer ždi v višini 304 metrov bela cerkev. Na Kapeli je bil leta 1870 zadnji slovenski tabor.
Kapela s svojimi dobrimi in marljivimi ljudmi in sladkimi goricami! Tik pod vrhom je okrogel grad in globoko pod zemljo počivajo na hrastovih gantarjih ovalni sodi, katerim moreš priti do vrha le z visoko lestvico. To Je znamenita sodobna kapelska klet. V njej gospodari in upravlja ljubeznivi kleta Marjan, ki ima obilico posla s svojimi orjaškimi šolarji; to so ogromni, polovnjaki, v katerih se medi vino s svojimi opojnimi vonjavami in žlahtnimi okusi.
Letos je kapelska klet polna; v kolikor se v njej ne pretaka samo kapelčan, mu je prišel v goste sosed radgončan, za katerega niso imeli dovolj prostora pod domačo streho. Triintrideset vagonov! Vendar bi lahko bilo še več žlahtne moče, če ne bi lansko leto kapelskih goric tako neusmiljeno potolkla toča, da gorice še sedaj niso prišle povsem do sape.
Tovariš Marjan Je povedal: »Vrh naših je sauvignon. To Je naš gospod, ki gleda z vrha na svojo vinsko druščino. In prav ima! Je še boljši in še več ga je kot lansko leto. Zato ni čudno, da dobi v Ljubljani na vinski razstavi zlato kolajno, kadar koli ga pošljemo po njo. Ta nam nosi slavo! Šipon, ki mu pravijo tudi mozler, ljubi kapelsko zemljo; zato nam postreže vsako« le-
to z lepo mero svoje ljubeznivosti ... Traminec, naša lanska zlata kolajna, se je letos nekoliko potuhnil; zanj je bil pač usoden jesenski dež, ki nam je letos nasploh nagajal. Sicer pa je njegova kvaliteta še vedno taka, da nam ne bo treba zardevati zaradi njega; zdaj še zori v svojem polovnjaku in prihodnje leto ga bomo poslali na vinsko razstavo v Ljubljano. Pa naj pokaže, v kakršno šolo je hodil. Nekaj letošnjega renskega rizlinga nam je  spil že dež; ko je cvetel-renski  rizling namreč se je v dežju osipal. Zato ga letos nismo poslali na razstavo v Ljubljano in sl ogledujemo le njegovo lansko kolaj-
no.«
»Tale rizvanec,« je dejal ljubeznivi kletar in ga pogledal v kozarcu skozi luč, Je dober in dovolj ga bo za letošnjo neprijazno jesen. Tam v kotu se šola ranina, ki letos najbrže ne bo kaj prida šolarka in ji najbrž ne bomo peli toliko slave kot prejšnja leta.«
Nasploh lahko rečem, da bi bila letošnja letina lahko rekordna po količini in kakovosti v zadnjih petdesetih letih, če nam ne bi pričel okoli petnajstega oktobra jesenski dež povzročati težav. Tako pa smo natočili na hektar povprečno le 45 hektolitrov. Sicer smo lahko zadovoljni z letošnjo bratvijo, saj Je srednja mera najboljša mera. Nekateri vinogradniki teh pač ne bi mogel imenovati strokovnjake, so s predolgimi rozgami izsiljevali kvantiteto; to
se bo kasneje maščevalo. Tudi trta živi kot človek; če se v mladosti izživi, so mu jesenska leta žalostna.	
Toda v bližnjih letih bo klet polna le našega vina. Obnovili bomo namreč petdeset hektarjev vinogradov, kar nam bo prineslo nad petindvajset vagonov novega vina. Največ bomo posadili sauvignona, ki nam poje vsako leto zlato pesem. To je prijetna muzika!«
»Še to bi rad povedal,« Je dejal prijazni kletar in nekaj časa izbiral misli, »danes imamo le še redke vinske sladokusce, ki bi uživali ob aromi in bukeju dobrega In izbranega vina. Poglejmo v naše gostilne! Tam se nalivajo s kravjimi požirki. Le kje je kultura uživanja naših pivcev! Nas kletarje to žali, žali naše prizadevanje, ko hočemo dati potrošniku najboljše, kar zmoremo. Morda so krivi temu tudi vse vrste gostilničarjev, pa naj se skrivajo pod kakršne koli imenom. Mešajo in pančajo vina, da človek ne more spoznati niti svojega lastnega pridelka. Taki alkimisti jemljejo ugled našemu vinu in potrošnik izgubi v nas zaupanje.
Pa tudi red bi morali že napraviti s cenami vin po gostilnah, ki so nelogično visoke. Občinam ne bi smel biti pivec eden od glavnih virov dohodkov. S tako visokimi cenami ne moremo konkurirati z vini naše Dalmacije in Juga, ki so dvakrat cenejša.«
Tovariš Marjan se Je v zadregi nasmehnil, kot bi povedal nekaj, kar nekomu morda ne bo všeč. Potem sva se ozrla po sodih, ki so modro molčali.
Zunaj pa je hodila že prva zima in ivje je pobelilo vinske rozge, ki že nabirajo novih moči za prihodnjo leto.
Manko Golar
IZPOD
MLADIH
PERES
ŽELIMO SI OBISKOV
Imeli smo obisk. 17. decembra je v našo šolo prispela skupina tovarišev: profesor iz Makedonije, komandant bataljona naše vojske, ki nam je pripovedoval razburljive dogodke iz NOV in naš pisatelj Ferdo Godina. Prebral nam je nekaj svojih del. Topla slovenska beseda nas je navdušila. Želimo si še več takih obiskov!
Raščan Avgust VII.a razred Turnišče
MOJA ROJSTNA VAŠ
Že precej let je minilo, odkar opazujem vasico sredi zelene ravnine, v kateri živim. V srcu čutim veselje do svojega rojstnega kraja. Nekak center tej vasici — Turnišču, je nova šola, blok in tovarna.
V šoli »Štefana Kovača« v Turnišču imamo knjižnico s kar precej knjigami. Imamo tudi razne krožke. Pionirji pa smo na raznih turnirjih prejeli veliko pokalov. Moja rojstna vas šteje približno dva tisoč ljudi in še vsak dan bolj razvija.
Horvat Danica
DROBNA SNEŽINKA PRIPOVEDUJE
Drobna sem, majhna in bela snežinka — oblečena v bele kristale. Doma sem visoko v oblakih. Moj dom je hladen, toda lep.
Doma nas je veliko. Vsak dan smo težje. Že padamo na zemljo! Kmalu me ujame veter in se igra z menoj. Približujem se zemlji. Bojim se, da bom padla v blato in se stopila. Sestrica je padla v blato in se stopila. Vesela sem, ker sem priletela na streho. Gledam kako padajo moje sestrice na okna in se raztapljajo. Vidim tudi mojega sovražnika —- sonce, ki me topi. Tako hudo je umreti!
Ceh Marija
Ceh Irena
TRI IZ ŠOLSKIH KLOPI
Pionir naš Jože zmerja pionirko Barico, namesto Bariča pravi ji kar Klarica.
In sošolka Micka majhna je kot ficka, černa kot marogica, skače kakor žogica.
A pionirka Danica, je bela — ne kot vranica! V šoli rada se smeji, a ne skače čez klopi.
Jerebic Jože
TAKO JE
Harmonika, hoj! Veselo zapoj, ker se poslavljam nocoj!
Križem po svetu ceste teko,
 tebi in meni usodo pleto...
Sobočan Marija NAŠ KUŽEK
Naš kužek je pisan, je vedno prebrisan.
Če vprašaš ga kaj, zalaja nazaj.
Ko se zjutraj prebudi, zalaja na glas, da muc se prestraši in zbeži.
Ko njegov prijatelj se v dvorišču postavi, gre k njemu in lepo ga pozdravi.
Ko pride sovražnik, ga ostro pogleda.
Ta v beg se obrne in več se ne vrne.
Ritlop Rozina POPOTNIK
Mrači se.
Sneži.
Poljana vsa je bela, poti med njivami zaslediti ni. Glej, popotnik senco peha v mrak.
Mrak je.
Sneži v lajež psov in oglaša se: domov, domov — — skozi lajež psov...
NOVOLETNA JELKA
Novoletna jelka ti drevo si sreče, kakor sončni žarki ihtijo tvoje sveče.
Zdenka Drvarič Murska Sobota
DEDEK MRAZ
O Dedku Mrazu gre novica, da je pri njem zares pravica.
Otrok vsak mu je enak, le da je v srcu poštenjak.
Pridne in marljive nagrajuje, za poredneže, lenuhe, mu srce je tuje. Dobrim deli oblekce, slaščice in bonbone, igračke, punčke, eroplančke, kamione.
Čeprav poredneže ne mara,
se mu naposled le zasmili uboga para.
Saj Dedek Mraz je kot naš dobri očka, to je njegova občutljiva točka.
Z vsem srcem le za tem stremi, da si mladino našo pridobi.
Ljubezen svojo ji daruje, zato ga mladi rod spoštuje.
Zdenka Drvarič,
Murska Sobota, Mladinska ul. 20
Mnogo želja in...
Urednik Pomurskega vestnika me Je naprosil, naj bi napisala nekaj za novoletno številko. Kaj naj bi pa ta »nekaj« bilo, nisva vedela ne urednik ne jaz. No. ker sem ženska, pa še zaposlena in še mati povrhu, sem menila, da bi bilo najbolje, če bo ta »nekaj« v zvezi s tistim, čemur pravimo »razbremenitev zaposlene ženske«, čeprav smo se tega najbrž po malem skoraj vsi naveličali, tisti, ki naj bi problem razbremenitve reševali kot tisti, ki si želimo, da bi bil rešen.
Sicer pa, čimbolj se otresamo tradicionalnih navad, tem manj imamo vzrok govoriti le o razbremenitvi zaposlene žene, saj se mnogi mladi možje že skoraj enakovredno vključujejo tudi v življenje in delo doma. Morda še ne kuhajo, ne pomivajo in brišejo posode. Vendar za sesalec za prah primejo, če je ta pri hiši. Tudi z električnim mešalcem znajo ravnati, no, slišala sem že moške, ki so zatrjevali, da bodo tudi prali, ko bo pralni stroj pri hiši, avtomatični seveda. Naj bodo stare navade o delitvi dela na moško in žensko delo kakor koli še žive in kakor koli naj velja resnica, da smo ženske le bolj pripravne za ta ali ona dela in da se hkrati manj uspešno lotevamo spet drugih del, ki veljajo bolj za »moška«, moramo vendar le priznati: možje že dandanes marsikaj opravijo, česar se nekdaj niso lotili. Koliko očkov srečate dandanes že z vozičkom v parku, pa na cesti, mnogo več moških se loti tudi nakupa, ne le industrijskega blaga, temveč tudi živil in sploh potrebščin za domače gospodinjstvo. Marsikateri mož prinese ženi mleko, kruh, pa tudi v zelenjavni trgovini jih srečamo. Ker se marsikje enakovredno srečujemo, bi morda raje ne govorili o razbremenitvi zaposlene ženske, temveč raje o tem kaj si želimo, da bi nam bilo laže, da bi imeli več prostega časa in da bi hitreje in z manj nevolje opravili mnoge dnevne skrbi.
Z otroci imamo največ skrbi: dokler so majhni, manjše skrbi, ko so večji pa večje skrbi. Vendar pa vsaka mati in oče si od-
nahneta prav globoko, ko je otrok toliko star, da ga lahko pošljeta v vrtec. V naših krajih, v Murski Soboti, Lendavi, Radgoni, Ljutomeru, Puconcih, v Krogu in še marsikje je že mnogo staršev tako srečnih, da lahko pošiljajo otroke v vrtec in tako odhajajo brez skrbi na delo. Vendar še mnogo, mnogo vrtcev bi sl želeli.
No, ko pa že nekaj imamo, si želimo, da bi tisto bilo tudi vedno boljše. Tako si razen več vrtcev želimo, da bi tudi tl, ki so, bili še boljši, kot so. Da bi bili večji, da bi v njih bile manjše skupine otrok in da bi v vrtcih delalo več vzgojiteljic. Lepo bi tudi bilo, če bi imeli starši možnost tudi popoldan preskrbeti otroku varstvo in včasih tudi zvečer. Vendar pa so to že skoraj prevelike želje, vsaj za sedanje še vedno dokaj majhne razmere v teh naših krajih. Najbrž pa le ni prevelika želja, da bi nam ustrez ne organizacije organizirale na primer pozimi smučarske tečaje tudi za manjše otroke, no recimo vsaj od pet let dalje; morda tudi ni prevelika želja, da bi imeli naši otroci možnost nekje organizirano drsati, pa poleti plavati in kotalkati. Pred kratkim smo dobili kotalkališče, ki postaja iz dneva v dan vse hujši kamen spotike, češ da ni na pravem mestu, da je bilo urejeno brez sodelovanja športnih društev. Le kdo je temu kriv? Zakaj se niso tisti, ki danes oporekajo mesto kotalkališču tam, kjer je, pravi čas oglasilo? No pa to ne spada sem. Kotalkališče je tukaj in potrudimo se ter pohitimo, da ga bodo otroci lahko čimveč izkoristili.
2elimo si več skrbi za otroke, ki še ne hodijo v šolo. Saj ko so otroci že šolarji, takrat imajo vsaj malo več možnosti obiskovati ta ali oni krožek, pa glasbeno šolo. Dokler pa otrok ne hodi v šolo, razen vrtca in telovadnice v TVD Partizanu skoraj nima možnosti, kjer bi se lahko organizirano in pod nadzorstvom igral. Če je pa do telovadnice predaleč in starši otroka ne žele tja puščati samega, potem še ta možnost odpade.
Najteže je pa staršem z dojenč-
Prijetna igra pod varstvom vzgojiteljice
ki. Če nimajo stare mame, kake tete ali pa dobre sosede, so v tej skrbi prepuščeni le samim sebi in svoji iznajdljivosti pa sreči, če najdejo kako žensko, h kateri potem lahko vsako jutro rinejo svoj otroški voziček.
No, v Ljutomeru so pa to skrb staršem odvzeli. Tamkajšnja varstveno vzgojna ustanova in krajevna skupnost sta uredili varstvo najmanjših, od 6. meseca pa do dveh let. Sedaj imajo 6 takih malih varovančkov in zaposleno eno strokovno usposobljeno moč. Vendar, če bo potrebno, pravijo bodo drugo leto zaposlili še eno in sprejeli še več malčkov. V M. Soboti pa, čeprav je tukaj tudi veliko mladih mamic in najbrž tudi veliko takih, ki z zaskrbljenostjo odhajajo zjutraj v službo, v Murski Soboti, takega varstva ne moremo organizirati. Kako to? Se ne splača? Ni potrebe? Bi bilo predrago? Se ne bi obneslo? Kdo ve . . .
Pa naj se ne zgubljam v vprašanjih, na katera ni prav lahko odgovoriti. Vsaj zadovoljivo ne. Zadovoljivo bi pa bilo tedaj, če bi pomenilo uresničitev naše želje. Da, te naše želje ... Pa jih je res tako veliko? In so res tako težko uresničljive? So vedno odvisne sa mo od denarja? In ali se morda ob primerni organizaciji in seveda tudi dokajšnjem prizadevanju tistih, ki bi jih skušali uresničiti, ta ali ona zadevala le ne bi obnesla?
Se do nedavna je marsikdo izjavljal, da se v Murski Soboti to ne splača, da se ono ne splača, ker je pač Sobota tako in tako mesto, ker ima skoraj vsak vrtiček, pa hišico, pa staro mamo, pa
teto in kaj vem kaj še vse. In kljub vsemu se Je nekaj novotarij le uveljavilo. Pa še kako! Poglejmo le samopostrežno trgovino! Mar ni vedno polna! Upam, da mi nihče ne bo štel kot kritiko za vogalom, če ponovim že neštetokrat izraženo tožbo, da trgovine le ne ustrezajo našim težnjam, težnjam nas potrošnikov. No, toliko so se pa menda razmere v Soboti le spremenile, da Je to že skoraj anahronizem, da nam trgovci pozimi ob petih zapro svoje lokale (razen samopostrežbe), poleti pa po šesti url v Murski Soboti nikjer več ne moreš kupovati (spet razen v samopostrežbi!). Je tako ugotavljanje kritiziranje za vogali? Je mar kritiziranje za vogali ugotovitev, da bi mnoge murskosoboške ženske prav rade vsaj pozimi dale prat perilo drugam, vsaj veliko perilo. Dajale bi ga pa prat tudi poleti, če bi to bilo opravljeno v redu in za primerno ceno. Naj ponovim besede neke zaposlene ženske, ki je rekla: »Prav dobro vemo, da tega ni moč opravljati zastonj (beri: za majhen denar), vendar naj bi bilo vsaj ustrezno našim razmeram.
Pa naj bo dovolj o tem. kaj vse bi radi, kaj vse si želimo, da bi nam bilo laže. Saj je verjetno teženj in želja skoraj toliko kot nas. Vsak bi najbrž rad imel to ali o no zadevo malo drugače, bolj sebi ustrezno. Marsičesa tudi brez denarja ni moč uresničiti. Pa vendar bi morda to ali ono ob dobri volji in primerni organizaciji le tako uredili, da bi bilo bolj prav, če že ne prav vsem, pa vsaj večini.
B. Skoberne
6
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
SREČNO IN USPEŠNO 1965 želimo vsem občanom, delovnim kolektivom gospodarskih organizacij in družbenih služb v naši občini
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA — OBČINSKI ODBOR SZDL MURSKA SOBOTA — OBČINSKI KOMITE ZKS MURSKA SOBOTA — OBČINSKI SINDIKALNI SVET M. SOBOTA — OBČINSKI KOMITE ZMS MURSKA SOBOTA IN VODSTVA DRUGIH DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE MURSKA SOBOTA
Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1965
Kolektiv
»DOBRE KNJIGE« Knjigarna in papirnica Murska Sobota
in se jim toplo priporoča tudi v prihodnje z bogato izbiro
—	leposlovnih, poljudnoznanstvenih in šolskih knjig
—	pisarniških potrebščin
—	pisalnih in računskih strojev
—	glasbil in instrumentov
—	gramofonov in gramofonskih plošč in drugih potrebščin za šolo, pisarno in dom.
Naši obrtniki čestitajo
Srečno novo leto 1965 želi svojim strankam in se jim toplo priporoča tudi v prihodnje
ROKO JEZERNIK
radiomehanična delavnica Murska Sobota
Titova 2
S kvalitetnimi uslugami po konkurenčnih cenah se vam tudi v letu 1965 toplo priporoča
LUDVIK MERKLIN
Soboslikarstvo-Pleskarstvo-Črkoslikar-
stvo
Murska Sobota, Kocljeva 4
Srečno novo leto 1965 želim vsem svojim poslovnim prijateljem.
Sporočam cenjenemu prebivalstvu, da imam odprto elektro-mehaničarsko delavnico. Opravljam vsa v to stroko spadajoča dela — tudi za gospodarske organizacije. Storitve opravljam hitro in solidno.
Za cenjena naročila se toplo priporoča,
KOLOMAN BERTALANIČ
elektromehaničar
M. Sobota, Lendavska 26
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
Vse cenjene komitente banke obveščamo, da bomo v ponedeljek, 4. januarja 1965 opravljali le notranji zaključna dela in ne bomo sprejemal nobenih strank. 
Vsem komitentom in vlagateljem hranilnih vlog želimo mnogo sreče, zadovoljstva in poslovnih uspehov v letu 1965.
Člani delovne skupnosti KB Murska Sobota in ekspozitur v Lendavi in Ljutomeru
V novo zimo — v novi obleki in novem plašču!
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
POTROŠNIKI NA PODEŽELJU!
Tudi v nastopajočem 1965. letu ugodno kupujte v poslovalnicah Trgovskega podjetja »PREKMURSKI MAGAZIN«.
ČE BOSTE SILVESTROVALI DOMA, VAM V KROGU DOMAČIH, ZNANCEV IN PRIJATELJEV NE BO TEŽKO PRIPRAVITI PRIJETNEGA PREHODA V NOVO 1965. LETO, ČE Sl BOSTE PRAVOČASNO ZALOŽILI HIŠNI BIFE Z NARAVNIM KAPELČANOM — ODPRTA KAPELSKA VINA, VINA V BUTELJKAH IN KAPELSKI BISER SO VAM NA VOLJO VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 17. URE V MALOPRODAJI NA VINOGRADNIŠKEM GOSPODARSTVU KAPELA.
S KAPELČANOM — TUDI VI PRIJETNO V NOVO LETO!
Avtobusi - za novoletne praznike
L, 2. in 3. januarja 1965 praznujemo in bodo avtobusi obratovali po nedeljskem voznem redu. Ker pa pričakujemo ob praznikih večji naval potnikov na avtobusih, smo se za te praznike odločili za nekaj sprememb.
Toko bodo 1. januarja — t. j. v petek — na progi Murska Sobota — Sotina in Murska Sobota — Kuzma obratovali po voznem redu kakor ob delavnikih, t. j. z odhodom iz Murske Sobote tudi ob 10. uri.
2.	januarja 1965 bodo obratovali vsi avtobusi po veljavnem nedeljskem voznem redu.
3.	januarja 1965, t. j. v nedeljo, pa bodo obratovali avtobusa kakor ob delavnikih na naslednjih progah:
Sotina — Murska Sobota, Kuzma — Murska Sobota, Martinje — Murska Sobota, Kobilje — Murska Sobota, Lendava — Murska Sobota skozi Dobrovnik in na progi Murska Sobota — Maribor, ki bodo odpeljali iz Murske Sobote tudi ob 7.20 in 14.15 uri.
Na ostalih progah bodo avtobusi obratovali po nedeljskem voznem redu.
AVTOBUSNI PROMET — MARIBOR
Krajevna poslovalnica Murska Sobota
IZREDNO ZNIŽANE CENE
za avtobusne prevoze in izlete delovnih kolektivov in šolske mladine!
Kompasovi moderni turistični avtobusi so znani po svojem udobju in zato je potovanje z njimi prijetno ob vsakem letnem času!
Informacije — ponudbe — naročila:
KOMPAS
MURSKA SOBOTA — GORNJA RADGONA — CELJE — MARIBOR
TEDENSKI KOLEDAR
Sreda, 30. decembra — Branimir Četrtek, 31. decembra — Silvester Petek, 1. januarja — Novo leto Sobota, 2. januarja — Makarij Nedelja, 3. jauarja — Genovefa Ponedeljek, 4. januarja — Angela Torek, 5. januarja — Simeon Sreda, 6. jauarja — Mojmir Četrtek, 7. januarja — Zdravko
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
30.	decembra — dr. Lopert
31.	decembra — dr. Mejačeva
1.	januarja — dr. Mejačeva
2.	januarja — dr. Rousova
3.	januarja — dr. Županjevac
4.	januarja — dr. Lopert
5.	januarja — dr. Vlajeva
6.	januarja — dr. Mejačeva
7.	januarja — dr. 2upanjevac
KINO
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 30. decembra ameriški film: »FRA DIAVOLO«. 1. 2. in 3. januarja ameriški kinemaskopski film: »PONOSNI UPORNIK«.
MURSKA SOBOTA — 30. decembra zahodno-nemški barvni film: »JAZ NISEM CASANOVA«.
BUČKOVCI — 31. decembra ameriški barvni kinemaskopski film:	»SEDMO SIMBADOVO
POTOVANJE.« 2. in 3. januarja kinemaskopski film: »KAM S TRUPLOM.«
SLATINA RADENCI — 31. decembra francoski film: »SVETNIK VODI IGRO.«
GORNJA RODGONA — 30 in 31. decembra argentinsko-italijanski barvni kinemaskopski film: LJUBEZEN NA KONCU SVETA.« 1. januarja angleški kinemaskopski film: »KRIK STRAHU« 2. in 3. januarja zahodnonemški barvni vistavisionski film:	»SKRIVNOSTNI IPSI«
LON.« 6. januarja švedski vistavisionski film: »SODNIK«.
LJUTOMER — 1. 2. in 3. januarja angleški barvni kinemaskopski film: »PLAMEN NA ULICAH«. 6. in 7. januarja španski barvni film: »PRIŠEL JE ANGEL«.
PRODAM
LES, tesan, za ostrešje, hrastove in črešnjeve deske in borove foslne, prodam. Kuzma. Puževci 50.	M-000
POSESTVO, cca 6 ha z vsemi kulturami, blizu Maribora in avtobusne postaje, prodam. Cena ugodna. Franc Gobee, Kozjak 18, p. Zg. Kungota.
M-897
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in okrog 2 ha zemlje ugodno prodam. Jože Verbič, Petanjci 131, p. Tišina.	M-905
HIŠO, v dobrem stanju, in 3 ha zemlje ugodno prodam. Marija Zavec, Bodonci 46.
M-906
TELEVIZOR znamke »RR Niš« prodam ali zamenjam za dvosedežni moped. Vprašajte Mladinska 11, M. Sobota.
M-908
HIŠO s 50 ari zemljišča prodam. Zglasite se v Gostilni »Elbi«, Sp. Žerjavci, p. Lenart v Slov. goricah.	M-910
STROJ ZA ROČNO VPENJANJE MREŽ posteljnih vložkov in BRUSILNI STROJ za les prodamo. Stroja sta prikladna za obrtno delavnico. — TEHNOSTROJ LJUTOMER, Prešernova ulica 40.
preklici
Podpisani IMRE ŠERUGA, Zorana Velnarja 8, M. Sobota, preklicujem vse neresnične besede katere sem govoril o Janezu Vreči, uslužbencu TNZ iz M. Sobote, kot neresnične,
M-911
ZAHVALE
Vsem darovalcem krvi, s katero so mi rešili življenje, kakor tudi dr. Lanščaku ih vsemu strežnemu osebju, ki so mi pomagali ob bolečinah, se iskreno zahvaljujem. Stefan Smej, Turnišče 1.
M-907
agencija
Po vsej državi znana Agencija, POSLOVALNICA PTUJ se v glavnem ukvarja s posredovanjem motornih vozil vseh vrst (mopedov, motornih koles, osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev). Posreduje jih po zelo ugodnih pogojih.
Prodajalci namreč lahko nemoteno — tudi brez plačila kake provizije — svoje predmete prodajo tudi sami če pa jih prodajo po POSLOVALNICI PTUJ. plačajo le minimalno provizijo.
Za januarsko razprodajo ima Agencija POSLOVALNICA PTUJ že več sto naročil.
Naročila sprejema vsak petek in soboto.
Iščejo veterinarja
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA KOOPERACIJO — KZ MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto VETERINARJA Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
»MERKUR« VABI »MERKUR« NUDI
Cenjeni potrošniki! Trgovsko podjetje »Merkur« iz M. Sobote vas obvešča, da vam je v svojih poslovalnicah
—	MODA
—	TKANINA
—	GALANTERIJA
na Titovi cesti
pripravilo veliko presenečenje.
»MERKUR« vam nudi razno volneno in bombažno blago ter razno konfekcijo po znižanih cenah.
POPUST ZNAŠA OD 20 DO 60 ODSTOTKOV!
Pohitite!
Z ugodnim nakupom se vam priporočajo poslovalnice
»MERKURJA«
IZ MURSKE SOBOTE
izgubljeno
V sredo, 23. decembra sta bila najdena dva bankovca po 5000 dinarjev pred točilno mizo od 8. do 9 ure v Gostilni Flegar v M. Soboti.
M-909
Na silvestrovanje pri,, Nafti”
Nogometni klub »NAFTA« vas vljudno vabi NA SILVESTROVANJE
31. decembra 1964 v prostorih restavracije »Nafta« Lendava Domače koline — ražnjiči — čevapčiči — pristna vina iz Lendavskih goric.
Pričakajte Novo leto v prijetnem razpoloženju - pri »Nafti«!
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
7
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA
Da ne boste imeli težav pri izbiranju novoletnega darila, obiščite naši poslovalnici »Tehnopromet« in »Opremotehna«, kjer vam je na voljo veliko koristnih in praktičnih stvari.
— Televizorji — Električni štedilniki — Hladilniki — Šivalni skroji.
Pri nas boste prav gotovo našli kaj primernega za vaše darilo.
Izkoristite ugoden novoletni popust pri radio aparatih in televizorjih!
Tehnopromet in Opremotehna — Murska Sobota.
Kovanci v blagajnah
Kovanci za 50 para so že dalj časa redkost, praktično pa niti niso več v uporabi. Zbrani so v trezorih narodne banke, toda ali še imajo zakonito vrednost?
Kovanci za pol dinarja so bili napravljeni po odloku Zveznega izvršnega sveta 1954. leta. Skupaj z njimi so bili puščeni v promet kovanci za en, dva in pet dinarjev. Toda novčiči za pol dinarja, ki so
izdelani iz aluminija, že nekoliko let niso v prometu, čeprav še nimajo zakonito denarno vrednost. Promet s kovanci se opravlja brez »poldinarčkov« in na šalterih bank nihče ne zamenjuje denar v kovance po 50 para.
Narodne banke in službe družbenega knjigovodstva imajo še danes določene količine tega denarja, ki je nov in ni uporaben. Banke ga izdajajo samo za potrebe šolskih in numizmatičnih zbirk v naši državi in v tujini.
Od skupne količine novčičev po pol dinarja je bilo v preteklih desetih letih spuščenih v promet preko devet milijonov kovancev v skupni vrednosti okrog 4,6 milijona dinarjev.
Z ozirom na to, kar je promet s temi kovanci zelo majhen in upoštevajoč tudi zaloge, nedavni odlok Zveznega sveta o spremembah nekaterih elementov na takoimenovanih tečajnih bankovcih in kovancih ni zajel izdelavo novih kovancev po 50 para. To pomeni, da bodo edino kovanci po 50 para ostali s prejšnjim nazivom države (FNRJ) in z reliefom dosedanjega grba Vsi ostali kovanci se bodo izdelovali s spremembami in in postopoma spuščali v promet.
Živali na zatožni klopi
Advokat Barthelemy Chas-sanee iz 16. stoletja je postal slaven, ker je branil miši. Te so bile obsojene, da so upostošile polja nekega področja francoske obale. Sodniki so jim poslali prismeni poziv in opomin, da prenehajo s svojim škodljivim delom. Ker so bile miši za to gluhe, so jih obsodili na izgon iz tega predela Francije. Seveda je bilo obsojene miši treba obvestiti o razsodbi sodišča.
NAJBOLJ ČUDEN IZUM
V ZDA prodajajo najbolj čuden izum. To je običajna kovinska škatla, ki ima na eni strani osem steklenih okenčk, ki se izmenoma prižigajo in Ugašajo v najbolj različnih barvah. Škatla pravzaprav ničemur ne služi. Toda podjetje jo reklamira s tem, da bo človek ure in ure presedel ob njej in skušal uganiti kombinacije luči, ki se prižigajo vedno v drugi. Tako bo popoldan najprijetnejši. Res je pa, da je podjetje na tej škatli zaslužilo že težke milijone.
HITRI MORNARJI
Britanski mornarji so pred kratkim dobili natiskana navodila, kako morajo ravnati, da bi preprečili omedlevico. V navodilih poleg ostalega piše: »Oficirji in mornarji čim zaslutijo, da bodo omedleli, se morajo umakniti od zidu ali ograje na ladji, razširiti integracije tudi pri nas, nam noge in potisniti glavo med nje. To morajo storiti preden izgubijo zavest.« En mornar je ta predpis tako komentiral: »Da bi človek, ki je začutil, da bo omedlel, izbral mesto in se lahko ravnal po teh navodilih, mora biti zelo hiter. Če je pa tak, potem pa je najbolje, da zapusti službo na ladji in postane akrobat v cirkusu.«
Sodniki so se torej podali na polja, toda miši se niso prav nič zmenile zanje. Sodišče je poostrilo kazen in jih izročili cerkvenemu sodišču, ki jih je ponovno poklicalo pred sodišče. In tu se je pričel eden izmed zares edinstvenih procesov. Barthelemy Chassanee, ki je bil imenovan za uradnega branilca obtoženih, je že takoj na začetku hotel pridobiti na času, da bi se izognil obsodbi miši brez njihove prisotnosti. Na dolgo in na široko je pripovedoval sodnikom, kako so miši razkropljene po mnogih mestih in kako en sam poziv zares ni mogel zadostovati, da bi jih pripeljal pred sodni tribunal. Z dovoljenjem sodnikov jim je sam ponovno poslal poziv. Po določenem času se glodavci še vedno niso pojavili pred sodniki. Kazalo je, da jih bodo zares obsodili v odsotnosti. Branilec je medtem še enkrat apeliral na sodišču in pojasnil, da njegovi klienti pač niso imeli dovolj časa, da bi premerili vse razdalje in prišli pred sodnike. Opozoril jih je tudi na nevarnosti, ki jim pretijo s strani mačk.
Miši seveda nikakor niso hotele priti v sodno dvorano. Zato so jih obsodili v odsotnosti. Obsodili so jih na pregon ...
Na tožbo kmetov so tudi muhe nekega Mayencea izročili sodišču. Zaradi njihove drobne konstrukcije in mladoletnosti so jim določili uradnega branilca. Do procesa je prišlo v 15. stoletju. Branilec jih je branil zelo dostojanstveno, pri čemer je zahteval od sodišča, da jim določi posebno področje, kjer bi lahko letale in jih ljudje ne bi lovili. Zaradi drobne rasti, je mislil branilec, so zares vredne več pozornosti...
Podobno sojenje so uprizorili proti gosenicam v neki cerkveni ustanovi v Valenci v kantonu Auvergna leta 1690,
Sodni procesi proti živalim se v tisti dobi niso oddaljili od današnjih principov sodstva, toda ne v pogledu sojenje, ki je nepojmljivo, pač pa po načinu izvrševanja obsodbe.
Od trinajstega stoletja dalje so na smrt obsojali svinje zaradi obtožbe, da so ubijale otroke. Zabeleženo je mnogo bizarnih procesov v Franciji.
Živalim — ubijalcem so sodili z veliko naglico, toda vselej so posvetili veliko časa in pozornosti izvršitvi obsodbe. Svinje so v Franciji obesili kodobno kot obesijo člaveka.
Izvršitev kazni in ostale stroške so izračunavali podobno kot za ljudi. Npr.: stroški zapora...	6 sujev,
stroški pariškega krvnika 50 sujev; vrv 8 sujev; rokavice za krvnika 8 sujev;
20. maja 1572 so v Moyen-moutieru pri Nancyju obsodili svinjo na obešenje. Postopek je zahteval, da jo je treba najprej zvezati in jo iz za pora odpeljati na pokopališče, kjer so obsodbo izvršili ob nekem križu, postavljenem nalašč v ta namen.
Pravni koristniki sporočajo, da leta 1546. leta pariški parlament obsodil neko kravo na skupno obešenje s človekom, medtem ko so 1565 v Montpelieru skupaj s človekom zažgali na grmadi neko mezgo.
TISKOVNA KONFERENCA SEFA GANGSTERJEV
V Tokiu je bila nenavadna konferenca za novinarje. Na njej je vodja ene najmočnejših gangsterskih band objavil odlok o njenem razpustu. Toda veliko je vprašanje, če se bodo gangsterji ravnali po tem odloku svojega šefa. Menijo, da bo večina vstopila v kako drugo gangstersko družbo.
INDIP - LENDAVA
SREČNO NOVO LETO 1965 VAM ŽELI Kolektiv Industrije dežnikov in pletenin — Lendava
Franc
Šrimpf
 beg v jutro
47
roman
,Vem, vse vemo. Zdaj je tako, kakor da bi bil partizan.
Zdaj si partizan!’
,Res, Zlata? Tako mislite?’
,Tako je.’
Bračko je zaprl oči in komaj je še čutil poljub, ki ga je prejel od Zlate.
Lahko bi bila dalj časa pri meni, si je dejal, ko je opazil, da je zopet sam v celici. Lahko bi bila. Saj sem jo imel rad. ona ni niti vedela, kako. Samo, da je ta prekleta vojna preprečila vse, vse je preprečila, da se je ustavilo vse: ljubezen, življenje in vse. Samo smrt se ni ustavila, samo ona je dobila peruti, da lahko leti iz mesta v mesto, iz kraja v kraj. iz dežele v deželo, da je lahko vsepovsod pričujoča. Zato je dobila peruti. Zakaj ji je človek podelil peruti, ko jih vendar sam tako potrebuje? Zakaj, vendar?
Mama bo prišla, je rekla Zlata. Da je že na poti, je rekla. Da se bo pripeljala z vlakom, ona pa je prišla ilegalno, ker je že v partizanih. Samo, da ne bo mama prišla prepozno. Toda, gotovo pripelje vlak tudi ponoči v Gradec. Samo, da ne bi bilo nocoj bombnega napada. Rad bi ji šel naproti, toda ne morem ...
... Stala je pred njim in ga gledala. Bila je še prav tako majhna in drobna, kakor je bila takrat, ko se je poslovil od nje. Imela je ruto na glavi, kakor vedno, čeprav se je večkrat jezil zaradi te rute, ki jo je delala v mestu še bolj kmečko. Poslušala ga je, kadar ji je to očital, ampak ubogala ga ni. Samo smehljala se je skozi drobna očala, ki jih je zadnje čase nosila vse pogosteje.
,Mama!’ je hotel zavpiti glasno, ker je bil vzradoščen, da je prišla. ,Pisal sem ti. Si dobila pismo?’
,Sem, Franci. Dobila sem pismo.’
,Vedel sem, mama, da ne boš jokala. Tako sem hotel,' ,Zato tudi ne jočem, Franci!’
Ah bo grozno, mama?’ jo je želel vprašati tako, kakor jo je spraševal še, ko je bil majhen otrok in mu je grozilo kaj neprijetnega.
,Ne smeš kloniti. Potem ne bo grozno.’
,Ampak, to so besede, mama! Lahko je reči, toda storiti?’	
,Človek upogne kolena takrat, ko se mu upogne volja. Tebi niso upognili volje, zato boš vzdržal do konca, Franci!’ .Vlivaš mi upanje, mama. Skoraj sem se že predal!’ ,Biti miren, Franci! To je važno!’
,Torej naj se mirno predam temu, kar me čaka?’ ,Nadvse mirno, sin. Zaupaj v sebe! To je največ. Potem bo šlo. In ne pozabi tega, da daješ življenje za novo življenje. To je vse.’
,To je preprosto. Ampak, kako moreš biti tako mirna, mati? Tega ne razumem. Saj umira vendar tvoj sin ,Zaradi tebe sem mirna, drugače ...’
,Drugače?’
,... se mi trga srce, ti moj sin!’
Padla mu je v objem tako, kakor si je želel, da bi se poslovil od nje, in poljubil jo je goreče.
Tako sta ostala dolgo časa. In Bračko je čutil, da je sedaj miren in da bi sedaj, ta trenutek, lahko prišli ponj. In čutil je, da bo tako miren tudi jutri, ko bodo prišli ponj.
Potem se mu je zdelo, da se mati odtrgava od njega in da ostaja njeno telo čudno bledo, nejasno in breztelesno. Stegnil je roke proti njej — toda roki sta mu zajeli le prgišče zatohlega celičnega zraka ...
Podzavestno srečanje z materjo je bilo tako močno, tako silno, da ga je zbudilo popolnoma.
Vstal je s postelje in poskušal napraviti nekaj korakov. Posrečilo se mu je. Moram hoditi, si je dopovedoval, moram hoditi, sicer bom omahoval jutri.
Ura! Koliko je ura?
Spal sem, je premišljeval, bledlo se mi je, mnogokaj se mi je bledlo. Kako dolgo se je to dogajalo z menoj? Uro, dve ali več, ali je bila morda ena sama minuta?
Električna žarnica pod stropom, kamor je pogledal, mu ni mogla povedati, koliko je ura. Tudi zunaj ne bi mogel zvedeti, četudi bi se povzpel do okna.
Nič. Ne preostane mu drugega kakor čakati.
Čakati, čakati...
Oh, to čakanje! Naj vendar že pridejo. Vse sem premislil in vse je že dognano, razen tega poslednjega dejanja.
»Lahko pridete, hudiči!« je zavpil, da je odmevalo po hodniku.
V hipu je pritekel ječar in odprl linico:
»Fant, ne vpij! Zberi se!«
Bračka je bilo sram, da se je tako spozabil. Vrgel se je na posteljo. Ne, ne bo več vpil. Ko bi mogel zopet malo zaspati! In bi ga v spanju odvedli na morišče in bi v spanju storili tisto, kar mislijo storiti. Tako, da ne bi čutil ničesar.
Toda vedel je, da se to ne bo zgodilo in da se tudi ne sme zgoditi.
Potem je Bračko vseeno zaspal, nemirno in premetavajoč telo po trdem pogradu in v neznanih višinah in globinah. To je bil tisti sen, ki zanese človeka med oblake in mu omogoči, da gleda zvezde čisto od blizu, tako da jih lahko prime z rokami. To je bil sen, v katerem se je Franc Bračko z enim samim drobnim delcem bitja dotaknil neznanega, nedopovedljivega, ko se je morda dotaknil svojega izvora v vesolju ...
Šele glasovi s hodnika so ga vrnili v celico.
Odprl je oči in vedel je, da prihajajo. Namah je bilo vse jasno pred njim.
Vstal je s postelje in jih pričakoval stoje.
Prišlo jih je več, oboroženi so bili in v čeladah. Tudi ječar je bil z njimi.
Stali so pred njim in bilo je, kakor da so presenečeni, da tudi on stoji tako čvrsto pred njimi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
PO LETNIH KONFERENCAH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL V RADGONSKI OBČINI:
Veliko predlogov za kandidate
Preteklo nedeljo so bile končane zadnje konference krajevnih organizacij Socialistične zveze v radgonski občini. Zelo dobro udeležbo na konferencah so zabeležili v Podgorju, prav tako v Radencih, na Murščaku in v Lutvercih, najslabša udeležba pa je bila v Radgoni, kjer se je konference udeležilo komaj 57 ljudi. Dobra poročila za konference so pripravili predvsem v Radgoni, Radencih, Apačah, Stogovcih in v Lutvercih.
Za konferenci v Stogovcih in v Podgradju je značilno kritična ocena obrata za kooperacijo pri kombinatu. Občani so zatrjevali, da bi kmetijski tehnik moral bolj pogosto obiskovati kmetovalce ter skupno z njimi organizirati posamezna dela pri setvi ali žetvi ter pri drugih opravilih. Občani so menili, da se zavoljo tako pomanjkljivega dela dogaja, da nekaterim orjejo traktorji že praho, dočim drugi še niso mogli preorati niti strnišča. O krajevni skupnosti so sodili, da je dobro delala in uspešno reševala komunalna vprašanja. Kritizirali pa so tudi delo rajonskega gozdarja, ki še ni odkazal lesa za poseko. Tudi lani je morala Socialistična zveza sklicati poseben sestanek, na katerem so obravnavali odkazovanje sečnje. Na konferenci v Žepovcih, Stogovcih in v Podgradju so občani postavljali tudi vprašanje, kako bo z nadaljnjim urejanjem ceste Radgona — Trate. V Apačah in v Stogovcih pa tudi na nekaterih drugih konferencah so občani predlagali, naj bi poživeli delo klubov. Zavzemali so se za to, da naj ima vsak klub primeren program.
V Apačah so poudarjali, da bi bilo potrebno hitreje ukrepati pri nekaterih socialnih vprašanjih, katerih vzrok je pogostokrat tudi alkoholizem.
Občani so se zavzemali za primernejše kriterije glede dodeljevanja otroških doklad. Primeri so — so poudarjali — da nekomu odvzamejo otroške doklade, ker ima pač nekoliko zemlje, ki mu pa ne doprinese letno toliko kot onim zaposlenim, ki imajo večje mesečne osebne prejemke. Na splošno pa otroške doklade po svoji višini ne odgovarjajo več realnim potrebam.
Pri Negovi so mnogo razpravljali o kooperaciji. Občani so menili, da kombinat na njihovem področju nima primernih strojev, predvsem sadnih škropilnic. Ugotovili so tudi, da krajevna skupnost ni bila dovolj aktivna. V Lutvercih so na konferenci grajali one člane SZDL, ki so zaposle ni pa v društvih in organizacijah niso dovolj aktivni. Predlagali so tudi, da naj bi občinska skupščina dajala letno namenska sredstva za vzdrževanje posameznih dvoran, kajti drugače bo nastala na vseh objektih večja škoda.
Na Janževem vrhu je področje KO SZDL razdeljeno med dve krajevni skupnosti. Ptujska cesta pod KS Radgona, Janžev vrh pa pod KS Radenci. Prav zaradi take razdelitve pa v obeh krajih ni enotnega načina reševanja perečih komunalnih vprašanj. V obeh krajih je veliko po-
manjkanje pitne vode. Tako si mora okrog 60 ljudi nositi vodo iz precej oddaljenih vodnjakov. Predlagali so, naj bi v okviru malih asanacij uredili vsaj nekaj vodnjakov. Občani so tudi predlagali, naj bi prihodnji zbor volilcev sprejel sklep o obveznem delu občanov pri urejanju cest, prav tako pa naj posebna komisija ugotovi potrebo po gasilskih cisternah. Občani so kritizirali, zakaj zakopavajo delavci obrata kombinata poginule prašiče kar na gnojišču.
V G. Radgoni so posvetih večji del razprave delovanju servisov. Smatrali so kot neumestno, da se servisom onemogoča delovanje s tem, ker se jih obravnava podobno kot ostale obrtne proizvodne obrate. Deljena so bila mnenja o tem, ali bi naj ustanovili v Radgoni komunalno podjetje, ki bi povezovalo dosedanje servise ter ustanovilo še nove. Beseda je stekla tudi o potrebi po klubu, ki ga v Radgoni pogreša predvsem mladina. Na konferenci v Radencih so med drugim obravnavali delo občinskih odbornikov kakor tudi težave, ki nastopajo zaradi pomanjkanja sredstev pri krajevni skupnosti.
Na konferencah v tistih krajih, kjer potečejo mandati občinskim odbornikom, so razpravljali tudi o novih kandidatih. V Radgoni, Apačah in v Stogovcih pa so razdelili med občane tudi anketne lističe, na katerih so občani zabeležili imena onih, ki naj bi po njihovem mnenju prišli v poštev za poslanca v republiški zbor. Na osnovi anketnih lističev so dobili naslednje predloge: Jože Rogole, preds. kadrovske komisije pri občinskem komiteju ZKS 9 predlogov, Marija Levar, preds. obč. skupšč. 9 predi., Milan Koren, sekretar občinskega komiteja ZKS 16 predlogov, Edo Kranjčevič 12 predi. Milan Klemenčič, pred. občinskega odbora SZDL 22 predi, in Branko Zadravec, poslanec tega zbora, ki mu poteče mandat, 25 predi. Franc Erlih, preds. KO SZDL Stogovci 18 predi., Pavle Korošec, direktor kombinata, 11 predlogov.
Pretekli četrtek je občinska volilna komisija že obravnava, la dosedanje predloge, sprejela pa je tudi program dela za evidentiranje predlogov v delovnih organizacijah, kjer naj bi bilo evidentiranje končano do srede januarja.
OB PROIZVODNEM PROGRAMU LENDAVSKE MEHANIKE
Vnovem letu-novi proizvodi
Samoupravni organi v podjetju Mehanika v Lendavi si prizadevajo izdelati čimboljši proizvodni program za prihodnje leto. Poleg proizvodnje ogrodij za dežnike, senčnike in kovinske ter plastičnega pribora, so v plan za leto 1965 vključili proizvodnjo ogrodij za zložljive dežnike. Letos jim je namreč uspelo osvojiti model zložljivega dežnika.
Povezano s proizvodnim programom rešujejo problematiko povečanja storilnosti in zagotovitve večjih osebnih dohodkov. Da bi dosegli nivo
predvidenih osebnih dohodkov, bodo morali ob enaki storilnosti, kot je bila v povprečju letošnjega leta planirani bruto produkt zvišali za 35%. Ker pa toliko povečano proizvodnjo ne prenesejo možnost za nakup potrebnega materiala, je nujno iskati rešitve v uvedbi artiklov, za katere bo lažja nabava materiala. Upravni odbor je sklenil, da bodo predlog obravnavale vse delovne enote, pred obravnavo osrednjega delavskega sveta pa bodo plan dopolnili s predlogi delovnih enot.
DRUŽBENI SEKTOR V KMETIJSTVU LJUTOMERSKE OBČINE:
V štirih letih 835 hektarov novih zemljišč
KDAJ BO USTANOVLJEN SKLAD ZA PREŽIVNINE?
V ljutomerski občini se je povečal socialistični sektor kmetijstva za 835 hektarov obdelovalne zemlje, tako da ima družbeni sektor danes skupno 15 odst. vse obdelovalne zemlje v občini. V letošnjem letu je bilo odkupljenih 189 ha, predvideno pa je bilo še enkrat toliko.
Kmetijske delovne organizacije so pokupile v glavnem vsa zemljišča, ki so kakorkoli prišla v prodajo, razen tistih zemljišč, ki so v bolj odročnih krajih. Opaziti pa je, da bi mnogi kmetovalci še prodali svojo zemljo, če bi jim bili zajamčeni vsaj minimalni pogoji za preživljanje. Zato postaja iz leta v leto bolj aktualno vprašanje ustanovitev sklada za preživnine. Nekaj več zemlje bi lahko pridobili tudi, če bi bile za kmetovalce primernejše odkupne cene. Te so se doslej gibale med 140 do 200 tisoč dinarjev za hektar, dočim so dajali zasebniki za hektar obdelovalne zemlje tudi po 500 tisoč dinarjev.
Pri odkupu zemlje predstavljajo — kakor je bilo to rečeno tudi na nedavnem zaseda nju občinske skupščine —poseben problem gospodarska in ostala poslopja. Kmetijske delovne organizacije so zainteresirane samo	odkup
zemlje, kmetovalci pa bi radi vnovčili tudi ostale nepremičnine. Kaže, da bo potrebno to enostransko prakso pri odkupu nekoliko spremeniti.
Skoraj vsa doslej odkupljena zemljišča je bilo potrebno tudi arondirati. Do začetka letošnjega leta so bila dokončno arondirana vsa ona zemljišča, ki so bila pridobljena na osnovi zakona o agrarni reformi in zakona o zem-
ljiškem maksimumu. Skoraj četrtina zemlje, ki je bila doslej v arondacijskem postopku, je bila ponujena v odkup. Trenutno je v obravnavi 12 predlogov za arondacijo s skupno površino 400 hektarov.
V dosedanjem postopku je bilo mogoče opazovati tudi ne katere nepravilnosti. Predvsem pri tem. da ni bilo doseženo zadovoljivo soglasje med delovno organizacijo in lastniki arondirane zemlje. V občinskem merilu je izdelana tudi kopija katastrskih map, v kateri so vrisani kompleksi, ki naj bi prišli v poštev petih ali desetih letih. Mape pri arondaciji v naslednjih so sicer na vpogled vsem lastnikom kmetijskih zemljišč, na splošno pa lahko ugotav-
USPELA JAVNA TRIBUNA
Minuli četrtek je v dopoldanskih urah občinski komite ZMS v Murski Soboti v grajski dvorani organiziral javno razpravo o nekaterih problemih, ki zanimajo mladino. Na vprašanja so odgovarjali republiški in zvezni poslanci ter nekateri družbeni delavci občine M. Sobota.
Že na občinski konferenci so mladi opozarjali na probleme, ki so zahtevali pojasnila, vendar ni bilo primerne oblike dejavnosti v organizaciji ZM, s katero bi lahko na čim krajši način odgovorili na vprašanja tistih, ki delajo na tem.
ljamo, da kmetovalci s temi načrti doslej niso dovolj seznanjeni.
Beli ceh s kumpov
RADGONA
Za letošnji Dan JLA so pripravili tudi v Radgoni posebno akademijo, na kateri je radgonski Partizan prikazal svojo dejavnost. Nastopili so najmlajši kakor tudi člani TVD Partizan. Manjšo proslavo so imeli tudi na radgonski posebni šoli, kjer je preds. občinskega odb. SZDL Milan Klemnčič pripovedoval otrokom svoje partizanske doživljaje.
Mlini na Muri — preteklost, pa niti ne tako davna! Že res. da so leta nazaj bili redki tisti, ki so bili v celoti na vodi in smo jim v resnici lahko rekli, da so na Muri. Na čolnih so mleli ržen kruh za obmurske kmete, nekoč tudi za tiste iz notranjosti Prekmurja in Prlekije.
Mlini meljejo zrna in čas. Pod njihovimi čolni odteka zgodovina značilne slovenske pokrajine. S svojo prisotnostjo danes vzbujajo pozornost vedno radovednih turistov, na reklamnih prospektih pa dajejo pečat Prekmurju.
Koliko časa že meljejo? Leta? Ne, stoletja. Da, pred stoletji so se pojavili na Muri leseni »kumpi« — navodni, brežni, lesena kolesa, vretena Samo mlinski kamen je bil od nekdaj kamen. V sožitju s počrnelim lesom je kljuboval divjanju narave, se skupaj z njim odtrgal od brega in zaplesal divji ples kilometre daleč po strugi, ker so tako hotele divje sile narave. Takrat je bil popolno nasprotje umirjeni pokrajini, ki s svojo dremavostjo v letnih mesecih, z zunanjo enoličnostjo skriva v sebi vso idilo Prekmurja in Prekmurcev.
Eden zadnjih, ki se je umaknil na breg in se tako delno zavaroval pred nemalokrat razbesnelimi valovi, je mlin Stefana Vučka. Ob prvem pogledu nanj bi rekli, da sta si že oba zaslužila pokoj. Pa ni tako! V sebi skrivata vitalnost zdravih starcev, vitalnost zdravega prekmurskega življa. Kot toliko drugih, ima tudi Vučkov mlin danes na vodi le še pogon — ogromno mlinsko kolo, rečno kolo. Od tod na breg, v mlin, vodi ozka deska, včasih je bilo to le bruno — brv. Tod šariti, posebno v mrzlih zimskih dneh, ko je vsa zaledenela, ni prijetno, celo nevarno. Seveda, stari Vučko koraka po njej udobneje kot v So-
Posvet pred selitvijo. Med vrati Vučko.
boti po pločniku. Pod brvjo šumi ledena Mura, toda to ne moti Vučka, da ne bi šel pred večerom pogledat vezi ali usta. vit kolo. Zamišljeno stopa po brvi in v svoji notranjosti podoživlja svoje in življenje mlina.
»Večji del svojega življenja sem preživel v mlinu. Delil z njim težke trenutke ob povodnjih in viharjih ... pa tudi vesele, ko sem v družbi pomelajev v »golibi« ob kozarčku domačega razdirali šaljive na račun financarjev«, pripoveduje Vučko zdaj ko se poslavlja od svojega mlina. Pokrajinski muzej v Soboti je mlin ob pomoči Zavoda za spomeniško varstvo odkupil in ga dal v upravljanje Kmetijski zadrugi Črenšovci. »Moram priznati, da sem zaljubljen v te počrnele deske, to vrteče se kolo ... v vse, kar je v zvezi z mlinom,« nam pripoveduje Vučko.
Nedaleč od mlina pelje pot in brod preko Mure. Popotniki so se večkrat ustavljali pri mlinarjih na prijateljskih in seveda tudi poslovni pomenek. »Kupinarji«, večinoma iz Gančan in Renkovec so se vozili vse leto naokoli in nakupovali jajca ter perutnino za svoje zbirališče v Soboti. »Šeftarji« so kupovali krompir, koruzo, jabolka. Odrančani so bili na široko znani prekupčevalci z živino. Tudi Ciganov ni manj-
kao. Delali so krničke, korita, čolne za parenje zaklanih svinj. Bili pa so tudi »žlajfarji», ki so krpali lonce in popravljali marele. Poleg ribičev so se oglašali tudi lovci in previdno pripovedovali o mlinarjih v času Madžarske — ti so takrat bili veliki raubšici. V bližini mlinov so stale male krčme »golibe« in »čarde«, kjer so se shajali mlinarji in pomelaji.
Tako je bilo življenje murskih mlinarjev nekoč. S časom se je spreminjalo in kmalu bodo o njem ostali samo zapisi v muzejih, kjer so že shranjena pravila ceha. Na prvi strani lahko beremo:
CZEISZKE REGULE KOVACSOV, REMENAROV, MLINAROV, TKAUCZOV, KOLAROV, TISLAROV INO MESZAROV BÖLTINSZKE FARE 1826 LETA.
ZAČETEK MLINARSTVA NA MURI
Pomurski mlin na ladjah je pridobitev zgodnje tesarske tehnike in je nastal po vsej vrejetnosti v poznem srednjem veku. Na dveh kumpih je plavalo v Muri vračilo s kolesom na spodnjo vodo in gnalo prestavo in kamen, pri čemer je bilo kolo obrnejeno proti opoldanskemu soncu. Kump je bil prvotno hrastovo deblo dolgo nad 12 m in debelo nad 1,5 m, ki ni bilo tesano, temveč kopano.
V sredo prejšnjega tedna so bili Bistričani priča nenavadnemu dogodku. Skupina ljudi s traktorji in vozovi se je spravila nad Vučkov mlin in ga razstavila. Odslej bo zadnji mlin na Muri le muzejski eksponat postavljen ob kolišču »Bobri«. In 62-letni mlinar — Stefan Vučko? Na voljo mu je delovno mesto ob drobilcu v KZ Črenšovci.
Smrt med sobočanci
Leto gre h kraju. Ko po navadi ob tej priliki pregledujemo uspehe v preteklem letu, bi tokrat za spremembo pogledali v žalno knjigo, na katere straneh so zabeležena imena tistih, ki so se letos za vedno poslovili od nas.
Iz podatkov na območju matičnega urada v Murski Soboti je razvidno, da je umrljivost v 11 mesecih letošnjega leta prekoračila za dva odstotka celoletno lansko umrljivost. Letos je do meseca decembra umrlo 91 ljudi, lansko leto pa do konca decembra 89. Rekordna umrljivost v letošnjem letu je bila meseca marca, ko je umrlo v tridesetih dneh kar 20 ljudi. Najmanj je bilo registriranih smrtnih primerov oktobra meseca, ko so na območju matičnega urada v Murski Soboti zabeležili štiri primere smrtnih slučajev.
V kolikor zaradi boljše ilustracije pogledamo v rojstno knjigo, ki jo hranijo na matičnem uradu v Murski Soboti, lahko ugotavljamo, da se je na drugi strani lestvice povečalo število rojstev do meseca decembra za okrog 10 odstotkov od lanskih celoletnih rojstev. Ta odstotek bo konec leta še večji, ker bodo prišteta še rojstva v mesecu decembru
Po lanskoletnih podatkih je bilo na območju matičnega urada zabeleženih 225 rojstev v
celem letu medtem, ko je letos samo do novembra bilo rojenih 240 otrok.
Tudi podatki o številu pokopanih na soboškem pokopališču prikazujejo, da je lansko leto bilo pokopanih 92 oseb, letos se je to število do polovice meseca decembra povspelo na 108 oseb.
In mlin je po kosih odšel na prikolico
»Primerno sodelovanje«
Ob letnih konferencah družbeno političnih organizacij po navadi govorimo tudi o sodelovanju, o medsebojni pomoči in o skupnih akcijah. Posebno šepa sodelovanje družbeno političnih organizacij z Zvezo mladine. Mladinski aktivi na vaseh so organizacije »zase«. Tako vsaj pojmujejo Zvezo mladine nekatera vodstva krajevnih organizacij SZDL in osnovnih organizacij. Da, tudi osnovne organizacije pozabljajo na ZM.
Sodelovanje, o katerem toliko pišemo in govorimo, se na vaseh odraža le ob državnih praznikih, ko mladina (ne) sodeluje pri proslavah. Zgodi
se četo, da »vsiljivi« mladini kateri od funkcionarjev zabrusi: SKRBITE ZA SVOJE STVARI! Za primer vzemimo Beltince. V tem kraju je veliko število mladih, toda malo organiziranih. Aktiv, skromen po številu — skromen tudi po akcijah. In zakaj? Sami pravijo takole: »Zakaj bi organizirali akcijo, saj tako ali tako iz nje ne bo nič! Nekaj jih bo delalo, konec bo pa tak kot vedno — nič!« Je to res?
Letošnje poletje so pričeli s prostovoljno delovno akcijo pri gradnji kopališča. Delali so. Ne vse, toda delali so! Potem so ugotovili, da se voda iz kanala ne bi vračala v potok,
ker je padec prekopa prenizek. Tudi naročenih cevi ni bilo od nikoder in ... in vse je obstalo, iz akcije pa ni bilo nič. Za praznik republike so morali na hitrico opraviti s proslavo, ker je pač kinopredstava »pomembnejša« kot proslava. Vprašanje je, zakaj vse to in zakaj? Zato ker NEKAJ NEKJE NI V REDU!
Beltinčani so lahko ponosni na svoj klub. Toda samo na klub, ne pa tudi na vsebino njegovega dela, ker tega sploh ni. Klubsko življenje še ni klubsko, če v lepih, toda mrzlih prostorih gleda nekaj ljudi TV program! Menda so prostori, kjer je tudi klub, last krajevne skupnosti. Ali je kra-
jevni skupnosti tako težko zagotoviti za zimske večere kakšno košaro drv in vedro premoga, mladini pa ob pomoči ostalih pripraviti soliden program klubske dejavnosti? Pa smo spet pri sodelovanju!
Vse akcije, pa naj so še tako majhne, so za vsakega vaščana enako pomembne. Zakaj potem delati velike stvari z majhnimi silami? Nikjer, pa tudi v Beltincih ne, ne bo ZM, SZDL ali KS kot osamljena organizacija dosegla uspehov. Ena brez druge ne more biti. Cilj vseh je isti, naloge enako odgovorne, enako težke. Čemu torej drobiti sile in delati umetne pregrade!?
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
9
Športni mozaik v letu 1964
POMURJE JE V LETU 1964 DOSEGLO POMEMBNE USPEHE NA PODROČJU TELESNE KULTURE. DOSEŽENI USPEHI SO NEDVOMNO SAD VEDNO VEČJE SKRBI IN POMOČI, KI JO TELESNI KULTURI DAJE NAŠA DRUŽBENA SKUPNOST. FINANČNA SREDSTVA IN KADRI PREDSTAVLJAJO ŠE VEDNO POSEBEN PROBLEM. V LETOŠNJEM LETU SO NA NOVO OŽIVELE NEKATERE ŠPORTNE PANOGE. PRVE JUGOSLOVANSKE ŠPORTNE IGRE SO RAZGIBALE TELESNO-KULTURNO DEJAVNOST V OBČINAH. POMURJE JE DOBILO SVETOVNEGA REKORDERJA IN EVROPSKEGA PRVAKA V KEGLJANJU. NAŠE ŠPORTNO UREDNIŠTVO JE SKUPNO Z NEKATERIMI ŠPORTNIMI DELAVCI IZBRALO PO 5 NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV POMURJA.
NOGOMET
Je še vedno naj privlačnejša športna panoga. V letošnjem letu je bilo na novo formirano moštvo v Ljutomeru in Borejcih. Pomurje ima predstavnika v SNL in SML, dva predstavnika v SCL ter formirano pomursko člansko, pomursko mladinsko ter občinski ligi Murska Sobota in Lendava za člane in pionirje. Na področju Pomurja primanjkuje trenerskega kadra, zlasti v podeželjskih klubih. V zadnjem času se je izboljšala tudi kvaliteta nogometnih sodnikov, vendar teh še vedno primanjkuje. Največji uspeh v letošnjem letu je dosegla pionirska reprezentanca Pomurja, ki je zasedla tretje mesto v Sloveniji in mladinsko moštvo Sobote, ki se je uvrstilo v finale jugoslovanskega kupa. Uspešna oblika dejavnosti so tudi vsakoletni pionirski nogometni turnirji. Pet najboljših letošnjih nogometašev: Maučec, Miloševič, Puškarič, Bači ter Bagari.
ROKOMET
Rokomet je v Pomurju zelo razvita športna panoga, saj pomurska moštva nastopajo v najrazličnejših ligah, začenši pri pionirskih področnih tekmovanjih preko občinskih lig okrajne in štajerske lige. Največja razveselitev v letošnjem letu je prav gotovo zelo uspešen nastop rokometašev Beltinec v štajerski ligi, kjer so po jesenskem delu prvenstva na prvem mestu. Letos so bila izvedena tudi področna pionirska tekmovanja, kar pomeni korak naprej, saj so tokrat v tekmovanja posegla še doslej nekatera neznana moštva. Za uspeh letošnje tekmovalne sezone pa je treba šteti tudi prvo mesto mladincev na okrajnem tekmovanju v okviru JŠI ter zelo uspelo srednješolsko tekmovanje. Problem predstavljajo sodniki, ki so v večini še zelo mladi in neizkušeni ter trenerski kader. Po 5 najboljših letošnjih tekmovalcev Pomurja: Moški: Kokalj, Kovač, Horvat, Balažic, Števančec; ženske: Toplak, Kaučič, Holsedel, Klepec, Cigan.
KOŠARKA
V Pomurju je košarka v zadnjih letih dosegla velik razmah, kar se tiče množičnosti, saj so pomurska, srednješolska ter zimska liga stalna oblika tekmovanja pomurskih košarkarjev. Poleg tega se vsako leto organizira več različnih turnirjev. Tako sta tudi za Novo leto predvidena dva košarkarska turnirja in sicer v M. Soboti in v Radencih. Letošnje leto je bil precej aktiven strokovni odbor za košarko, ki je preko seminarjev usposobil precejšnje število sodnikov. Posebno so pokazali veliko prizadevnosti nekateri mladi člani odbora, med katerimi naj omenimo zelo požrtvovalnega Glažarja, predsednika tekmovalne komisije. Težave povzroča pomanjkanje trenerskega kadra, zlasti po zunanjih društvih in pa vodniškega kadra, vsled česar kvaliteta košarke v večini društev ni napredovala. Razveseljiva je tudi dejstvo, da so se v tekmovanja aktivno vključili nekateri starejši igralci, ki so ta šport prvotno že opustili. Če še omenimo posamezne zmagovalce, potem so to bili: odl boys v zimski ligi, TVD Partizan Sobota pa v pomurski ligi ter v tekmovanju JŠI. Tekmovanje v srednješolski ligi pa je v teku. Pet najboljših košarkarjev Pomurja: Kureš, Gomboši, Juteršnik, Šeruga, Glažar.
STRELSTVO
Viden kvalitetni napredek so v minulem letu zabeležili tudi pomurski strelci. Občinski strelski odbor M. Sobota kot najaktivnejša tovrstna organizacija je pričela z intenzivnim treningom zelo zgodaj, s tem, da je strelce uvrstila v kategorije kot štipendiste okraja ali občine. Uspeh tega je bil, da so bili doseženi boljši rezultati od prejšnjih let. Najuspešnejši letošnji pomurski strelec je bil zopet Turner, ki se je edini iz Pomurja udeležil državnega prvenstva in zasedel 15. mesto, kar je največji uspeh v okraju. Bil pa je tudi najboljši tekmovalec na mednarodnem srečanju soboških in madžarskih strelcev v M.
Soboti. Uspeh so zabeležile tudi članice in mladinci, ki so kot ekipe ali posamezniki zasedli nekaj vidnih mest. Za nadaljni razvoj strelstva je potrebno v Murski Soboti razširiti strelišče. Najboljši letošnji tekmovalci Pomurja: moški: Turner, Bagari, Drvarič; ženske: Sapač, Bagari, Kuster.
ATLETIKA
Po večletnem mrtvilu je letos zopet zaživela v Pomurju atletika. Mladi pomurski atleti so na raznih okrajnih in republiških tekmovanjih napravili nekaj nepričakovanih podvigov, kateri so jih uvrščali med kandidate za mladinsko reprezentanco Slovenije. Na srednješolskem tekmovanju Slovenije je reprezentanca Pomurja zasedla tretje mesto med mladinkami in četrto mesto med mladinci. Na okrajnem tekmovanju v crosu so pomurski atleti zasedli eno prvo ter tri druga mesta. V tekmovanju JŠI okraja so mladinke zasedle prvo mesto. To so vsekakor lepi uspehi pomurskih atletov in zato se ne smemo čuditi, če se zanje zanimajo številni slovenski atletski klubi. Pri vsem tem se lahko samo vprašamo, ali zares v Pomurju nismo sposobni ustanoviti atletskega kluba in omogočiti nadarjenim atletom nadaljni razvoj? Pet najboljših letošnjih pomurskih atletov in atletinj:
Moški: Žižek, Težak, Gjerfi, Glažar in Husar. Ženske: Kovačič, Bac, Gomboc, Pfeifer, Zadravec.
ODBOJKA
Ta športna panoga pomeni v Pomurju nazadovanje. Letos ni bilo izvedeno prvenstvo Pomurja. V najvišjem tekmovanju so Pomurje predstavljali odbojkarji Ljutomera, ki nastopajo v II. slovenski ligi. Njihov start je bil zelo uspešen, saj so po prvem delu tekmovanja pristali na prvem mestu. Toda v nadaljevanju so močno popustili. Imajo največje težave s finančnimi sredstvi. Uspešno je bilo izvedeno tudi srednješolsko tekmovanje v odbojki ter tekmovanje JŠI, kjer je mladinska ekipa iz Murske Sobote dosegla tretje mesto na okrajnem tekmovanju. V bodoče bo treba tej športni panogi posvetiti več pozornosti. Pet najboljših pomurskih odbojkarjev: Šumak II. Šumak I, Kumperščak, Pušenjak in Pihler.
NAMIZNI TENIS
Pravkar minulo tekmovanje v pomurski namiznoteniški ligi je pokazalo da je bil v zadnjem času storjen viden napredek. Ta se odraža predvsem v vzgoji mladega naraščaja in pa v sami kvaliteti. Največji napredek so v letošnjem letu pokazali Lendavčani, ki so vzgojili odlično pionirsko vrsto, ki sodi med najboljše v Sloveniji. Ti pionirčki so se letošnje leto dokaj uspešno zoperstavljali članskim vrstam. Če k tem dodamo še nekaj zelo nadarjenih tekmovalcev iz Murske Sobote, potem zares lahko pričakujemo, da bomo v prihodnjih letih tudi v Pomurju lahko gledali dober namizni tenis. V jesenskem delu prvenstva so bili najuspešnejši tekmovalci: 2ižek, Klemenčič, Sinic, Unger in Šimonič.
HOKEJ NA TRAVI
V letošnjem letu predstavlja hokej na travi v Pomurju pomembno obdobje. V času, ko je ta športna panoga v Sloveniji doživljala krizo (zahodna skupina), je bil v Pomurju dosežen velik korak naprej. Pomurski hokejaši so nastopali v vzhodni slovenski ligi. ki je štela 5 članov. Namesto Lendave, ki je odstopila od tekmovanja, je kot novinec nastopala Tišina. Na novo je bilo ustanovljeno hokejsko moštvo tudi v Radgoni. Kljub finančnim težavam se je tekmovanje nemoteno odvijalo. Prvak so ponovno postali hokejaši ESŠ ter se udeležili tudi državnega prvenstva. Precej se je izboljšalo delo strokovnega odbora. Organizirali so nekaj tečajev za sodnike, ter med-
republiško srečanje reprezentanc Slovenije in Hrvatske v Murski Soboti, kjer je nastopilo kar 7 tekmovalcev iz Pomurja. Strokovni odbor je izdal 2 brošuri. Ob 15-let-nici hokeja v Sloveniji so pomurski hokejaši prejeli 12 najrazličnejših priznanj. Pet najboljših letošnjih tekmovalcev: Šeruga, Titan, Zver, Bavčar in Ružič.
BADMINTON
Je novejša športna panoga, ki si vedno bolj utira pot tudi v Pomurju. Tovrstna dejavnošt se je v letošnjem letu posebno razširila na SŠTV in v Radencih, zanimanje zanjo pa vlada tudi na Cankovi in v Ljutomeru. Nazadovanje pa so pokazali v Rakičanu in pri Elanu. Komisija za badminton, ki obstaja pri strokovnem odboru ObZTK v Murski Soboti je organizirala več najrazličnejših tekmovanj posameznikov in ekip, pomurski tekmovalci pa so se udeležili tudi republiškega tekmovanja v Ljubljani ter dosegli vidne uspehe. Tako je ekipa mladine SŠTV zasedla četrto mesto ter osmo mesto posamezno. Uspeh pa so dosegli tudi mladinci in člani. Največje težave se kažejo v pomanjkanju zaprtih igrišč. Pet najboljših letošnjih tekmovalcev:
Ženske : Kaučič, Zadravec, Horn, Rainer in Kovačič. Moški: Titan, Lulik, Gerič, Ficko in Topolinjek.
KOLESARSTVO
Tradicijo kolesarskega športa so obdržali le še Beltinci. Čeprav se ti nahajajo v zelo težkih finančnih težavah, je KK Prekmurje Beltinci v letošnjem letu uspešno izvedel sedmo tradicionalno kolesarsko dirko Po Pomurju, za pokal Pomurskega vestnika. Izvedli pa so tudi društveno tekmovanje. Poleg tega so kolesarji KK Prekmurje Beltinci nastopili na nekaterih drugih tekmovanjih v Sloveniji ter dosegli zadovoljive rezultate. Seveda predstavljajo v klubu največji problem finančna sredstva, zaradi česar si ne morejo nabaviti novih koles in morajo tekmovalci nastopati s svojimi kolesi. Pet najboljših letošnjih kolesarjev Pomurja: Grabar, Kavaš, Benko, Lipič, Koler.
ŠAH
Letos je posebno zaživelo šahovsko društvo Sobota, ki ima vključenih okrog 70 članov. Čeprav ima društvo težave s finančnimi sredstvi in do nedavnega tudi s prostori je vendarle uspešno delovalo. Na okrajnem prvenstvu je zasedlo drugo mesto, na brzopoteznem prvenstvu slovenskih mest pa šesto mesto. Poleg tega so se udeležili tudi številnih šahovskih prireditev izven občine, kot na primer za Dan borca v Velenju ter organizirali nekaj simultank z nastopom naših najboljših šahistov. Te dni je društvo dobilo svoje prostore in želi svojo dejavnost še povečati. Tako namerava v kratkem pričeti z raznimi turnirji, v mesecu januarju pa bo velemojster Bruno Parma odigral simultanko. Letošnji najuspešnejši šahisti so bili: Kos, Režonja, Hari I, Hari II ter Bolčič.
JUDO
Ta športna panoga je pravzaprav pri nas šele v razvoju. No. kljub temu obstaja v Murski Soboti ekipa, ki se je lansko tekmovalno sezono merila z nasprotniki v II. republiški ligi. Ekipa sicer ni dosegla večjih uspehov, vendar kaže kljub številnim težavam napredek. Zaradi razformiranja II. republiške lige pa so se judoisti TVD Partizan v Murski Soboti uvrstili v enotno slovensko ligo, kjer je konkurenca seveda zelo huda. Toda ker v prvih borbah judoisti iz Murske Sobote niso nastopili, ne bi mogli oceniti njihove moči. V preteklem letu so izvedli tudi nekaj gostovanj po Pomurju, ki so imela propagandni značaj. Najboljši pomurski judoisti v letošnjem letu: Knježevič, Kos, Hajdinjak, Majc, Kager.
ZIMSKI ŠPORT
V Pomurju doslej še nismo imeli organiziranejših tekmovanj v zimskem športu. Posamezna tekmovanja se vršijo preko šolskih športnih društev, društev Partizan ali v obliki športnih dnevov. V letošnjem letu je bilo izvedenih nekaj društvenih in meddruštvenih tekmovanj v smučanju, sankanju in smučarskih skokih. Pri ObZTK v Murski Soboti je bil pred nedavnim formiran poseben strokovni odbor za zimski šport, ki bo skrbel za nadaljni razvoj zimskega športa, hkrati pa izvedel tudi tekmovanje v okviru Jugoslovanskih športnih iger.
Miro Steržaj med številnimi trofejami
PLAVANJE
Plavanje je trenutno najbolj razvito v Murski Soboti in Radencih. V Radencih je ta dejavnost oživela z izgradnjo novega plavalnega bazena kjer se vsako leto vršijo tudi številni tečaji ter organizirajo večja meddruštvena in republiška tekmovanja. Plavanje kot športna panoga pa je letos oživela tudi v Murski Soboti pri TVD Partizan. Vidne uspehe so dosegli v tekmovanju Jugoslovanskih športnih iger v okrajnem merilu, kjer so zasedli tri druga mesta ter tretje in četrto mesto. Za uspeh pa štejemo tudi plavalni dvoboj Radenci — Murska Sobota, ki je bil letošnje leto v Radencih in na katerem je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. V letošnjem letu so dosegli najboljše rezultate naslednji plavalci in plavalke:
Moški: Ismajlovič, Podlesek, Samec, Mihorič in Pevec. Zenske: Kemr, Gomboc, Cafuta, 2nidarič in Bošnjak.
KEGLJANJE
Nekaj let nazaj je bilo kegljanje v Pomurju močno razvita športna panoga. V vseh večjih krajih Pomurja smo imeli dobro urejena kegljišča in za kegljanje je vladalo veliko zanimanje. Naposled je ta šport ostavil korenine še v Ljutomeru in Lendavi. Toda zaradi izpada iz lige je tudi v Ljutomeru padlo zanimanje kot tekmovalno panogo. Po drugi strani pa je v letošnjem letu napravil velik podvig Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je osvojil naslov evropskega prvaka in svetovnega rekorderja. S kegljaštvom redno tekmujejo le še v Lendavi, ki so kot posamezniki dosegli tudi nekaj vidnih uspehov (Grzel). Sicer pa v Lendavi pogrešajo mladi naraščaj.
TENIS
Po večletnem mrtvilu je v letošnjem letu tenis zopet zaživel v Murski Soboti. Na prizadevanje nekaterih Športnih delavcev so uspeli urediti teniško igrišče ter organizirati začetniški tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan. Udeležba na tečaju je pokazala, da vlada med mladino za tenis veliko zanimanje v Murski Soboti. Toda to je bil le začetek in z delom je treba nadaljevati. V novi tekmovalni sezoni se s pionirji in mladino nameravajo vključiti tudi v ligaška tekmovanja.
ORODNA TELOVADBA
Dijaki SŠTV iz Murske Sobote, ki predstavljajo najmočnejše orožje te vrste športne panoge v Pomurju so letos zabeležili pomembne uspehe. Kot največji uspeh je vsekakor osvojitev prvega mesta na republiškem tekmovanju tretje vrste ter osvojitev prvega mesta na okrajnem prvenstvu v vajah na orodju. Ekipa, ki nastopa pod imenom TVD Partizan M. Sobota je v zadnjem letu pokazala viden napredek. Posebno sta se odlikovala kot najboljša telovadca brata Holc. Za pet najboljših letošnjih pomurskih telovadcev je bilo izbranih: Holc Martin, Holc Leopold, Klun, Rihtarič in Topolinjak.
KONJSKI ŠPORT
Prihodnje leto bo konjeniški klub Ljutomer praznoval 90-letnico obstoja, kar pomeni, da ima dolgoletno tradicijo. Ob tej priložnosti, ko drugi najstarejši konjeniški klub v Evropi slavi tako pomemben jubilej bo v Ljutomeru jugoslovanski kasaški derbi ter razstava plemenskih kasaških kobil in naraščaja. Ljutomerski kasači, ki že vrsto let predstavljajo jugoslovansko elito, so tudi v letošnjem letu dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Najboljši čas je dosegla Lavinica last Marjano vič Bebe iz Ljutomera in voznika Jerneja Bolkovina na jugoslovan-
skem kasaškem derbiju 2-letnih kasačev, kjer je dosegla čas 1:29. Tudi v drugih vožnjah je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov, med katerimi naj omenimo Fidelo Sršen Jožeta iz Veržeja in Finco Slavič Ludvika iz Grab, ki sta dosegli čas 1:23 oz. 1:24. Uspeh gre v veliki meri pripisati boljši izbiri plemenjakov, ki so bili zadnje čase uvoženi iz Italije.
avto-moto Šport
2e drugo leto zapored je Pomurje doseglo izreden uspeh v republiškem in državnem merilu. Najboljši pomurski motociklist Aleš Mrzel je postal državni prvak v kategoriji do 250 ccm, prikoličarja Berden-Mataj ter Černjavič-Pojbič pa sta osvojila drugo oziroma tretje mesto v državi, kar je vsekakor lep uspeh. Poleg tega je prikoličar Berden s sovozačem Matajem postal republiški prvak za leto 1964. Največji napredek je letos vsekakor pokazal Berden, ki je bil v izvrstni formi in je le za las zaostal, da ni osvojil tudi naslova državnega prvaka. Uspeh pomurskih motociklistov gre pripisati v veliki meri prizadevnosti tekmovalcev, ki si skrbno vzdržujejo motorje. Za letošnji uspeh moramo omeniti tudi izvedbo motoskyjöringa v Radgoni, na katerem so poleg pomurskih tekmovalcev nastopili tudi naši nekateri zelo dobri tekmovalci in odlični Avstrijci. Pet najboljših pomurskih tekmovalcev: Mrzel, Berden, Černjavič, Švagan, Šiftar.
PLANINSTVO
V letošnjem letu so bili storjeni pomembni koraki pri utrditvi in pomladitvi vodstva. Uspeh je bil dosežen tudi z uvedbo mladinskih odsekov po šolah, kjer je tovrstna dejavnost zelo zaživela. Posebno aktivni so odseki na SŠTV, SKŠ Rakičan, ŠZD in Elanu. Ti so organizirali več najrazličnejših pohodov po pomurski poti in slovenski transverzali ter iz-
vedli več izletov v bližnje in oddaljene kraje. Največja letošnja pridobitev je vsekakor izbrana Pomurska pot, katero bo potrebno le v najkrajšem času markirati. Za Pomursko pot je bilo izdelanih tudi 32 žigov, ki predstavljajo zanimivosti posameznih krajev Pomurske poti. Velikega pomena za nadaljnji razvoj planinstva v Pomurju je tudi ponoven prevzem planinske koče na Doliču.
GRADNJA
ŠPORTNIH OBJEKTOV
Kljub sorazmerno majhnim finančnim sredstvom je bilo v letošnjem letu zgrajenih precej športnih objektov, ki so rezultat velikih prizadevanj telesno-vzgojnih delavcev Pomurja. Med pomembnejša dela štejemo izdelan elaborat za gradnjo nove telovadnice pri ESŠ, obnovitev nogometnega igrišča Sobote, dokončno zgraditev asfaltnega igrišča v Beltincih, otvoritev šolskega igrišča pri šoli za zdravstvene delavce, gradnjo šolskega igrišča, ki je v zaključni fazi na Cankovi, zgraditev slačilnic pri stadionu TVD Partizan v Rakičanu, začetek gradnje šolskega igrišča v Mačkovcih in Tišini ter ureditev šolskih igrišč v Rogašovcih in Stogovcih.
Pozdravi
vojakov
SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO FANTJE, KI SLUŽIJO VOJAŠKI ROK
Vp. 8496, Beograd: Marič Franc iz Bakovec Klemenčič Karlo iz Črešnjevec pri Radgoni, Režonja Stefan iz Nedelice, Koher Anton iz Dol. Bistrice, Pavlič Branko iz Pince, Zaveč Štefan iz Renkovec, Luco Franc iz Križevec in Horvat Franc iz Bogojine, Vp. 6565/3, Banja Luka: Jelen Milan iz Bunčan, Vp. 2724/10, Strumica: Sabotin Mišo iz Bratonec, Šebjanič Franc iz Sebeborec, Flisar Alojz iz Krajine, Vuzem Franc iz Domove, Balažic Štefan iz Bratonec, Vp. 3790/30-4, Virovitica: Feri Rogač iz Tišine, Vp. 3890/30-2, Virovitica: Režonja Ignac iz Male Polane. Vp. 3790/43, Virovitica: Zver Štefan iz Nedelice, Vp. 3790 42 Virovitica: Trplan Milan iz Čepinec, Vp. 8147/6, Prokuplje: Casar Janez, Vp. 8147/3, Prokuplje; Kerčmar Štefan, Vp. 1626, Čuprija: Lukač Stanko, Vp. 8097/9, Rastina Bačka: Krajnc Leo, Vp. 3790/52, Koprivnica: Pertoci Anton iz Tropovec, Gorza Štefan iz Ivanovec, Vp. 3790/66, Poprivnica: Marič Jože iz Odranec, Vp. 2151/1, Kavadarci: Kerčmar Štefan Vp. 2151/2, Kavadarci: Žižek Štefan, Vp. KVO/D, Doboj: Velah Ludvik od Grada, Vp. 553017, Osijek: Sapač Jože, Vp. 3934/17, Mostar Celec Bela.
Miro Steržaj
vrhunski športnik
Letošnje leto je bilo za kegljača Mira Steržaja iz Ljutomera najplodnejše leto v njegovi športni karieri. Njegov nadvse uspešen nastop na evropskem prvenstvu v Budimpešti, ki mu je prinesel naslov evropskega prvaka in dvakratnega svetovnega rekorderja, bo ostal nepozaben dogodek v zgodovini kegljaškega športa, osvojene tri zlate medajle pa okras njegovih številnih trofej. Za ta izreden uspeh je bil Miro Steržaj proglašen od Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za tretjega najboljšega jugoslovanskega Športnika letošnjega leta ( za Cerarjem in Simičem). Tretje mesto mu je prisodilo tudi šest slovenskih športnih uredništev, ki od tedna do tedna razdeljujejo točke najboljšim športnikom Slovenije za plakete Branka Ziherla. Za tretjega najboljšega slovenskega športnika pa so ga izbrali tudi anketiranci slovenskega športnega lista Polet. Z željo, da bi vrhunskega športnika nekoliko bolj spoznali tudi naši bralci, smo ga zaprosili za kratek razgovor.
Tvoja osebna izkaznica?
Rodil sem se v Rakeku, živim v Ljutomeru star sem 31 let, zaposlen kot komercialist pri Mlekoprometu v Ljutomer.
Kdaj si se začel ukvarjati kegljanjem?
Resno leta 1952 v Ljutomeru.
Ali bi lahko kaj več povedal o tvojih uspehih in rekordih?
Prvi vidnejši uspeh sem dosegel leta 1957 na izbirnem tekmovanju za sestavo državne reprezentance v Kranju, kjer sem postavil nov državni rekord (967). Drugi večji uspeh sem dosegel leta 1962 v Zagrebu, prav tako na izbirnem tekmovanju za državno reprezentanco, kjer sem postavil dva državna rekorda (1017 in 1058). Toda ta rekorda nista bila prizna-
na, ker so bili keglji 3 dkg težji kot to določajo pravila. Moj največji uspeh pa sem dosegel letošnje leto v Budimpešti, ko sem postavil dva svetovna rekorda 966 in 982, ter osvojil naslov evropskega prvaka, sicer pa sem bil 9-krat okrajni prvak, 4-krat republiški prvak in 1-krat državni prvak.
Morda bi lahko povedal, kolikokrat si pognal kroglo po kegljaški stezi?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Toda če vzamem svinčnik in izračunam bi to bilo čez 40 milijonov.
Katerega dogodka se najrajši spominjaš?
Prav gotovo je bil zame najlepši dogodek v Budimpešti, ko sem drugič osvojil naslov svetovnega rekorderja in ko so me proglasili za evropskega prvaka.
Kdo je bil tvoj prvi trener?
Nisem imel nobenega trenerja.
Ali se ukvarjaš s katerim drugim športom?
Zelo rad igram košarko in odbojko. Pred važnejšimi nastopi pa dvigam uteži in telovadim.
Kolikokrat si bil v državnem dresu?
Za državno reprezentanco sem nastopil 22-krat, v državnem dresu pa sem bil 67-krat.
Kako to, da tekmuješ za Branik, živiš pa v Ljutomeru?
Cim je ljutomerski klub izpadel iz lige zaradi notranjih nesoglasij, sem bil prisiljen pristopiti h klubu, ki nastopa v ligi, ker so moji rezultati samo tako vidni.
Kaj meniš o kegljaškem športu v Ljutomeru in v Pomurju?
Dobra tradicija. Pri dobri organizaciji uspeh zasiguran. Toda še vedno prevladuje miselnost, da je kegljaški šport hazardna igra. čeravno vsak dan bolj prodira v svet.
Kaj meniš o telesni kulturi Ljutomeru nasploh?
Temeljito reorganizacijo. Preslaba aktivnost vodstva ima za posledico padec telesne kulture v zadnjih letih. Več pomoči bi morali nuditi tudi dijaki SŠTV.
Tvoj hoby?
Trenutno samo kegljanje, ker študiram in nimam dosti časa.
Tvoje želje od prihodnosti?
Moj življenjski cilj je dosežen in nimam več dosti kaj pričakovati. 2elel bi še kake 4 leta tekmovati kot vrhunski športnik ter končati šolo. V privatnem življenju pa avto, da družini razkažem kraje, ki sem jih prehodil.
Feri Maučec
10
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
Zgodbe iz tri sto petinšestdeset in enega leta
O našem Pomurju
kakor ga je videl in opisal neki Akr Ben Adi
Pomurje je geografsko vzeto nekoliko ven zraščeni del Slovenije in precej daleč od Ljubljane. Prebivalci Pomurja so ljudje, ki čislajo mimo gasilskih in ostalih prireditev tudi birmo, kar kaže na občutno pomanjkanje botrov. Če bi bila celotna pokrajina nagnjena proti zgornjemu delu, bi se spremenil tudi tok Mure, kar bi imelo za posledico, da ne bi bilo več ne Prekmurcev in ne Prlekov. Pravijo, da so globoko pod Pomurjem nahajališča nafte in plina, nekoliko višje pa bi naleteli prav gotovo tudi na ostanke staroslovanskih zadrug, katerih člani pa — mimogrede povedano — še niso poznali planiranih izgub. Ker nimajo drugega veliko kaj, izvažajo Pomurci same sebe. Pomurje je tudi daleč naokrog edina pokrajina, v kateri je bolj malo ponesrečenih investicij. V Muri in v ostalih vodah mrgoli rib, precej pa jih je tudi na suhem. Pomurci so športno močno osveščeni. Od športnih panog je najbolj razvito kartanje in integracija v vseh oblikah in letnih časih. Da bi lažje in večkrat integrirali, so si omislili Pomurci štiri občine, včasih celo več okrajev. Odkar pa nimajo nobenega okraja več, so
prišli na kant. Pomurci se radi zgledujejo drug po drugem, kar je hvalevredno. Če naredijo nekaj v eni občini, store to tudi v drugi, saj si kot dobri gospodarji neradi sposojajo pri sosedu. Zadnje čase razsaja v Pomurju poleg ostalega tudi turizem, ki pa se trpi zaradi pomanjkanja kadrov. Pomorstvo ni razvito, verjetno zaradi zgrešene politike štipendiranja, saj je znano, da je doslej izšolalo Pomurje enega samega pomorca. Veliko pa imajo strokovnjakov za kmetij-
stvo in v nekaterih drugih panogah. Pomurska klima ugaja vsem, ki imajo količkaj dobre osebne prejemke, prav tako tudi pravočasno zasejanim visokorodnim sortam pšenice. Da bi se med sabo lažje razpoznavali, so se razdelili Prekmurci na Gorčance in Marke, Prleki pa v dve občini. Med etnografske zanimivosti pokrajine sodijo predvsem nedograjeni zadružni domovi in nekatere ceste, dočim je Pomurje tudi drugače polno raznovrstnih in trajnih spomenikov.
VARIACIJA NA TEMO
Vesela vselitev
Bil je takorekoč na konju, ko so mu nekega dne v podjetju izročili odločbo za vselitev v novo stanovanje. Razumljivo, počakati je moral, da poteče rok za dograditev stanovanja. Gorje onemu, ki bi se poskušal vseliti kak teden prej! Ko se za tem novi stanovalci vseljujejo, pride kolavdacijska komisija, ki ugotovi, da je vse fino in fajn ter v najlepšem redu. Stanovalci si izvolijo hišni svet, ki bo navajal deco k
temu, da bodo čim lepše malali po zidovih, kajti tudi likovna vzgoja spada v učni načrt reformirane šole. Lastniki novih stanovanj hodijo od trgovine do trgovine, ponujajo svoje čeke in kupujejo lustre, škatljice za papir v straniščih, zavese, linoleje in drugo nepomembno drobnarijo. Po štirinajstih dnevih, ali celo nekoliko kasneje, prične novi stanovalec šele zares stanovati. Potem ugotovi, da pravzaprav ne bi rabil radia, kajti dovolj razločno sliši sosedovega pod in nad sabo (in še kaj zraven), prepriča se, da bo vsak mesec ali dva imel opravka s ključavničarjem, ki bo varil polomljene kljuke, da bo rabil na zimo nekaj šopov slame za zadelavanje oken in če bo imel še prav posebno srečo, mu bo hišni svet odobril nakup gumijastih škornjev, ki jih bo rabil, ko bo v vseh ozirih perfektno niveliranih kleteh lovil po jesenski ali spomladanski mlakuži plavajoča drva in ostalo ozimnico.
Nekaj mesečev za tem prične stanovalec pisati anonimna grozilna pisma projektantu in gradbenikom. Na javnih sestankih kritizira stanovanjsko izgradnjo po dolgem in počez, s čemer si nakoplje karakteristiko nezadovoljneža in kritikastra. Ko vse to ne rodi nobenega uspeha, postane sentimentalen in v navalih navdiha začne na veliko producirati tekste za popevke. Ta žalost mu v dveh letih navrže lastno hišo z garažo in najnovejšim rekordom. Pusti si rasti brado in čez nekaj let bo končal svoje življenjsko delo: Variacije na temo: vesela vselitev.
To bo bogato in doživeto delo.
Resnična laž
V vsakdanjem življenju poznamo več vrst laži: na primer družabno laž, ki je povsod dovoljena, statistične laži, s katerimi se prepričujemo na raznih sestankih, lovsko in ribiško laž, ki nam krepita domišljijo, in pravo laž, ki ji nihče ne verjame.
Za vsako po en skromen primerček. Družabna laž: prišel bi na dogovorjeno partijo taroka pa je žena tako iznenada zbolela ... Statistična laž:
na Slovenskem je polovica družin tri dni v tednu zelje, polovica naravni zrezek, torej povprečna slovenska družina je vsak dan Segedin golaž. Lovska -laž: z enim samim strelom sem podrl dva zajca, čeprav je bil prvi pred mano, drugi za mojim hrbtom. Ribiška laž: nalovil sem v enem samem dnevu toliko polmetrskih ščuk, da bi jih bilo dovolj za sindikalni miting. In resnična laž: s 25 tisočaki se da živeti ves mesec.
Integracija z veliko začetnico
Integracija je sploh zanimiva zadeva. Ker imamo veliko doslej še ni zmanjkalo domačih zanimivosti. Če se je v integracijski postopek vmešala občina, so kandidati za integracijo dvignili glas, češ to je zadeva naših delovnih kolektivov. Če je bil integracijski postopek prepuščen delovnim kolektivom, so se integrirani jezili na občino in na vsemogoče forume, ki da niso sposobni narediti reda. S tem se pravzaprav prične najbolj zanimivo poglavje vsake integracije. Delavski sveti pripravijo sejo z eno' samo točko dnevnega reda: integracija. To je navadno prava maratonska seja, na kateri začne navadno direktor na dolgo in široko tolmačiti kako so pri njih za to, da se združijo s tem in z onim, toda, v onih dveh podjetjih, ki naj bi se prav tako združili, nasprotujejo vsakršni integraciji. Če se združujejo tri podjetja, so te seje v vseh treh do pičice enake. Da bi podkrepili svoja izvajanja, malo pokritizirajo kako nemogoče razmere vladajo v onih dveh podjetjih, ki bi se naj združili z našimi. To delavski svet navadno zelo navduši za integracijo. Vsem tem postopkom strokovno pravimo navadna integracija.
Stroji, razna oprema, pa tudi mize in stoli imajo pri integraciji svoj pomen. To je nekakšna dota, ki jo je treba popisati in partnerju dokazati, da se niso ženili ali lepše povedano integrirali praznih rok. Prav poseben pomen pa ima pri vsakem intergriranem podjetju po en stol. To je običaj, ki ga pa stari Slovani še niso poznali in zato verjetno datira iz novejših časov.
In ker pet podjetij rabi pet takih stolov, tri podjetja samo tri, v enem pa je dovolj samo eden, se integriranci tako po ovinkih dogovarjajo katerega izmed stolov bodo zavrgli. Lahko se tudi dogovorijo, da bodo dali na podstrešje vse tri in kupili novega.
To pa ni več navadna integracija, temveč integracija, ki se piše z veliko začetnico.
Omeknjena ljubezen iz dalekog kraja
Ko je spomladi pognal prvi regrat, sta Hanzek in Pišta nabasala velike lesene kovčke, vzela slovo in vlak ju je odpeljal daleč nekam na jug naše domovine. Micka in Helenca sta preštevali dneve v koledarju in čakali, kdaj bosta dobili prvi pismi. Pa ni bilo treba potrošiti veliko potrpljenja. Že čez polnih pet dni se je oglasil pismonoša. Oba, Hanzek in Pišta sta se v pisanju spominjala, kako lepo je bilo doma in kako vedno mislita prvi na svojo Micko in drugi na lübleno Helenco. Micka in Helenca sta vračali milo za drago in lepilo na njunih kuvertah se je topilo od sladkih besed.
Skoraj pol leta je minilo in lepilo na kuvertah je bilo od pisma do pisma bolj čvrsto. Kaj ne bi, ko pa je prejela Micka nekoč pismo s takole, vsebino: Draga Micka! Srce mi je omeknilo čim sem omrsil tvojo kuverto. Oškapnil sem med drugim od začudenja, ko sem prebral, da si je stric tako nahodoma zlomil nogo. Draga moja Micka, nikar se
ne oščajaj in priznaj, da me imaš rada, kajti oškapnil bi, če bi zvedel, da je drugače ... In Helenca? Draga moja Helenca! Pozdravljam te iz dalekog kraja, v šterom se mi dobro godi. Kad sam ti odposlao zadnji ferman u šterom sam ti saopštio, da pridem domou, došlo je do neprijatnog poremečaja: naš je komandir dao izvjesno saopštenje v šterom se pravi, da osustva do septembra nema. Zbog zaradi toga
ešče malo počakaj — sa drugarskim pozdravom — dovidjenja...
Micka in Helenca sta prebirali in prebirali in obema je srce meknilo: jeseni se poštar ni več nič oglašal, pod njunimi okni pa je izginila trava nekoliko prej kot drugod.
Toda Hanzek in Pišta sta med tistim časom z odličnim uspehom končala prvi tečaj slovenskega, drugi pa tečaj srbohrvatskega jezika.
OFIKUSANA LEPOTA
le dolgo je tlelo in končno se je zgodilo: uprava podjetja se je preselila iz »zanikrnih« pritličnih prostorov v prvo nadstropje. Ker smo vajeni, da vsako zadevo temeljito opravimo, so se pri selitvi potrudili: stenam so dali najmodernejši videz, na tleh so se pojavile nove preproge, na številnih stojalih so nastavili asparaguse, okrog miz, za katerimi so sedele tovarišice, oprostite — gospodičnice, pa so namestile fikuse in drugo lepotično zelenjavo.
Spodaj, v proizvodnih obratih pa se ni nič kaj prida spremenilo, saj bi bilo tudi škoda razmetavati sredstva za ureditev sanitarij, ki bi jih ljudje tako ali tako že v prvem tednu ponesnažili. Drugače je v tem pogledu tam zgoraj, v prvem nadstropju kjer diši kot v sami nebeški veži!
Tisti, ki so imeli opravka s kislimi in drugimi manj di-
šečimi stvarmi — teh pa je bilo veliko —- odslej skoraj niso več upali prestopiti praga v računovodstvo, da bi se zanimali za to in ono. Previdno so odpirali vrata in kar od tam povpraševali po tem ali onem. Razumeli so poglede svečenic za fikusi in asparagusi: ne vstopaj, da nam ne ponesnažiš preproge, ne vstopaj, da nam ne zasmradiš prostora.
Po stopnicah gor in dol hodeč, ljudje razmišljajo o tem.
Veselega občana Frančeka žalostni dan
Konec leta je, in kakor je navada, da delajo v trgovinah inventuro, v podjetjih bilanco, tako je tudi Franček v mislih preletel tistih tristo in nekaj dni ter naredil nekakšno bilanco. Pa je šlo vse po sreči od kolin po Novem letu, preko prvih del na poljih, ko si je ogulil zimsko kožo, do žetve, ko je zmanjkalo v kleti jabolčnika, trgatve in spet do kolin pred nekaj dnevi, ko so pihnili življenje iz dvestokilskega prašiča ter naredili goro klobas, ki bodo prišle prav prihodnje leto, ko bo treba spet krepko pljuvati v roke.
Da bi si olajšal delo ob koncu leta, je redno zapisoval, koliko je dal med letom za umetna gnojila, za škropivo, kolikšna je bila akontacija na
dohodnino po posameznih kvartalih, koliko bikov je prodal in koliko špricerjev je sam popil takrat, ko se je z verigo prepasan iz zadruge kamor je odgnal svoje živinče, koliko je namlatil pšenice, koliko je dal za živinozdravnika itd. Vse je bilo lepo zapisano in urejeno po nekakšnih rubrikah in veselje je bilo narediti obračun. Franček ne bi bil Franček, še manj pa Prlek, če ne bi bil kljub obilici dela veder in vesel tudi, takrat, ko so mu zadružni biki skoraj podrli hlev, takrat, ko je stisnil v avgustovski vročini prvi piškavi jabolčnik, in takrat, ko je pospravil z njiv zadnjo repo.
Enkrat pa je bil Franček vseeno žalosten. Proti jeseni teh tri sto in nekaj dnevih je peljal v zadrugo tiste ko-
operacijske prasce. Deset jih je bilo in tri mesece ali kaj jim je dajal vse, kar sta premogli kašča in njiva, pa še umetna krmila povrh. Bili so pravi ježi, ko jih je pripeljal iz zadruge domov. In so si opomogli, da jih je bilo veselje gledati. Toda račun je bil drugačen, kot si je predstavljal Franček. Prasce je vrnil zadrugi, zaslužek za opravljeno delo je vrgel čez ramo, prav tako tudi domačo krmo, za umetna krmila pa je dobil od zadruge še račun.
In ko tisti frdamani prasci še ne bi imeli tako dobrega apetita!— je zaključil Franček list v svoji bilanci, ter v rubriko »dolžan« zapisal nekaj podobnega kot 4.572 din.
To je bil žalostni dan veselega občana Frančeka.
Juš
Bočkorov ajcek
Pri Bočkorovih so nestrpno pričakovali na prirastek v hlevu. Krava bi morala že povrči. Oče Bočkor je hodil po hlevu in niti za tren ni pustil krave iz vida. Škoda je lahko, je razmišljal, če se kaj pripeti. Zvečer se je vlegel kar na kup stelje in tako je nekega dne, kmalu po polnoči, privlekel na dan lepega ajceka, šekastega, da tekega Bočkorov hlev še ni videl.
Dobre tri tedne je ajcek pridno rastel in oče Bočkor je razmišljal kaj in kako bi z njim. Obdržati ga doma, to ne gre, kajti teliček mora jesti. Prodati ga kar tako živega tudi ni kazalo; malo bi dobil zanj. Ja, če bi prodal teletino, to bi še šlo. Toda kaj, ko ga mora rediti nekaj mesecev, tisto pa potem ni več
teletina, bolj govedina in nobeden od sosedov je ne bi hotel jesti.
Včasih je bilo drugače, se je spominjal Bočkorov oče. Teliček je bil star pet tednov in če ga nismo imeli za pleme, ne prodali, smo ga zaklali in sosedje so vzeli vsak po nekaj kilogramov. Danes pa si je nekdo izmislil tisto uredbo o prepovedi klanja telet, ki pravi, da mora biti ajcek star najmanj toliko in toliko mesecev, da je goden za zakol. Tako je Bočkorov ajcek rastel, ajtek pa so razmišljali in si mešali po glavi tistih nekaj sivih las.
Nekega dne, bilo je v soboto dopoldne, je pohitel Bočkor v kuhinjo: —Stara, ajcek si je nogo zlomil! — je žalostno dejal ženi. Tej bi skoraj pisker padel z rok, če je oče ne bi pomenljivo sunil z ramo, namignil z očesom in jo potegnil za rokavce. Odšla sta v hlev in tam je res ležal tisti lepi ajcek mrtev in z zlomljeno prednjo tačko. Pa saj ga siromaka prav nič ni bolelo, ko pa si je zlomil nogo šele po smrti.
Tisto nedeljo so imeli za kosilo po vsej vasi lepo dišečo teletino, kot takrat, ko še ni bilo preklicane prepovedi o klanju telet.
Vsaka dobra stvar se hitro razve med ljudmi. In ker je bilo tisto leto veliko telet, si slišal navadno ob petkih popoldne kako so se ljudje čez plotove in na cesti nekoliko nenavadno pozdravljali: — Čuj, sosedov teliček si bo jutri nogo zlomil.
Tako potujejo cene!
Spremembe spremenjenih sprememb
Dober teden dni so tiščali glave v kupe papirjev, kajti dopolniti je bilo treba občinski odlok o obveznem cepljenju proti pasji steklini. Dopolnilo odloka je bilo toliko perfektno, da so šele po treh mesecih ugotovili, da tako dopolnilo kot odlok sam nista v skladu z nekim zveznim zakonskim predpisom, o katerem pri študiju prvih dopolnil ni bilo ne duha in ne sluha. Ker zakonitost mora biti je bil po
treh mesecih pripravljen dodatni predlog za spremembo in dopolnitev odloka. Pol leta za tem pa so lastniki psov sami ugotovili, da občinski odlok, ki je bil tako ali tako že dvakrat predelan, ni v skladu še z neko uredbo, ki je izšla že pred leti, pa ni bila nikoli uradno preklicana. Spet je bilo potrebno pričeti znova in pripraviti prečiščeno besedilo odloka. Po nekaj dnevih pregledovanja vseh mogočih in nemogočih registrov, da morda le ne bi ostala še kakšna možnost za ugovor in dopolnilo, je nastal monstrum, ki so mu dali ime Odlok o spremembah sprememb spremenjenega odloka o obveznem cepljenju proti pasji steklini.
Takšen odlok o spremembah itd, ali reformirana reforma vplivata sicer nekoliko na vrtoglavico, toda glavno je, da človeka prisiljujeta k razmišljanju in poglabljanju možganskih zavojev. Kaj bi sicer le delali?
OBILO USPEHOV IN SREČNO NOVO LETO 1965 ŽELIJO SVOJIM DOMAČIM, SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN DEKLETOM VOJAKI, KI SLUZIJO KADROVSKI ROK:
Vp. 2151/, Kavadarci: Gujtman Stefan, Vp. 2870/1, Knin: Horvat Simon iz Dokležovja. Vp. 6710, Knin:	Matko Jože iz Odranec
Vp.7579, Sarajevo: Stefan Gubič iz Trdkove, Vp. 7046/12 Leskovac: KERČMAR GEZA iz Sela, Vp. 7167, Tuzla: Kosi Jože iz Branoslavec Vp. 9740, Tuzla: Novak Jože Iz Satahovec Vp. 1098-2010, Bovec: Ficko Peter, Vp. 3463, Banja Luka: Horvat Jože iz Hotize, Vp. 3463/63, Banja Luka: Savoren Branko iz Ljutomera, Vp. 3463/32, Banja Luka: Mujdrica Slavko iz Bakovec, Vp. 6565/3, Založani: Jelen Nikolaj, Vp. 6972/2, Kumanovo: Gomboši Alojz iz Skakovec in Heindler Franc iz Matjaševec, Vp. 5835/22, Zadar: Štefan Rajter iz Brezovice in Franc Gerlec iz Krašč, Vp. 2870/21, Knin: Jože Černela iz Bogojine in Ivan Miholič iz Turnišča, Vp. 2870/11, Knin: Flisar Valter iz Murske Sobote. Vp. 2736/1 A, Knin: Ivan Rogač iz Bogojine, Vp. 2736/1 A, Knin: Karel Kren, iz Ovsinja Vp. 2870/19, Knin: Herman Horvat iz Nuskove, Vp. 2736/7, Knin: Volf Vendel iz Dolnjih Slaveč, Vp. 3065/20, Sombor: Tivadar Jože, Vp. 2246/11, Užička Požega: Gergar Elemir iz Križevec in Kranjc Karel iz Slaptinec, Vp. 6330/69, Titograd: Jože Svarda, Vp. 6148/6, Zagreb: Vitez Jože iz Turnišča. Vp. 8775/10, Sarajevo: Smej Stefan iz Odranec. Vp. 8775/11, Sarajevo: Lovrenčič Franc iz Filovec, Vp. 5510/12, Sarajevo: Lebar Ivan iz Gančan in Križanič Jakob iz Krapja, Vp. 9010/8-2, Sarajevo: Vučko Ivan iz Žižkov, Vp. 8775/11, Sarajevo: Lovrenčič Franc, Vp. 3463, Derventa: Forjan Stefan iz Gančan, Štefanec Jože iz Martjanec, Cesar Ivan iz Otovec, Erniša Franc iz Tešanovec, Škodnik Karel iz Gornjih Slaveč, Gubič Stefan iz Trdkove in Spilak Ivan iz Turnišča, Vp.6330/34, Danilov Grad: Lanšček Jože, Vp. 4028/7 Prilep: Casar Stefan iz Zenavelj, Penhofer Emil iz Lončarovec. Somi Janez iz Banute, Celec Franc iz Kuzme, Jože Pajtler iz Krčevine pri Ormožu, vp. 2151/1, Kavadarci: Kerčmar Stefan iz Ženavelj in Gujtman Stefan iz Kroga, Vp. 6143. Dubrovnik: Alojz Čerpnjak, Vp. 2246/11, Užička Požega: Gergar Elemir.
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964
11
Kako bodo živeli čez 1.000 let?
Novo leto je taka prilika, da nas prav skomina pogledati v prihodnost vsaj za eno leto naprej. Ob velilikem napredku, ki ga dosegata znanost in tehnika v zadnjem obdobju, pa si nehote želimo pogledati v daljno prihodost, želimo se osvoboditi ozke časovne določenosti in omejenosti našega življenja.
Tako vsak preprost občan na Zemlji, mnogo pa o tem razmišljajo tudi znanstveniki. Pred njimi tudi ni lahka naloga, saj je v današnjem času potrebno še mnogo storiti za to, da se prehrani čedalje večje število prebivalstva na Zemlji. To število pa prav hitro raste. Ponekod počasneje, drugod hitreje. Na medicinskem področju odkrivajo razna sredstva, da bi si družine lahko planirale naraščaj in se s tem neredko izognile tudi svojim socialnim problemom, ki nastajajo zaradi velikega števila ljudi. Drugi razmišljajo o tem, kako bo v bodočnosti, če se bo človeštvo še tako množilo, kakor sedaj.
Največ takih sestavkov se pojavlja v zapadnih revijah. Izbrali smo sestavek dr. J. H. Fremlina, profesorja na univerzi v Birminghamu (Velika Britanija).
Danes živi na Zemlji okrog 3 milijarde ljudi, toda ta številka raste s takšnim tempom, da se vsakih 37 let podvoji. Zato bo že v začetku novega stoletja živelo na zemlji okrog 6 milijard ljudi. Danes ta pojav mnoge strokovnjake zaskrbljuje in zato mu posvečajo čedalje večjo pozornost. Iz teh vidikov pa je še bolj zanimivo pogledati dalje v bodočnost in pregledati, kje bi lahko bile skrajne in nepremagljive tehnične meje tega naraščanja.
Danes so že bolezni skoraj popolnoma, a v krajši bodočnosti bodo zares popolnoma odstranjene kot ovira za naraščanje prebivalstva. Toda tudi domneva, da bo tako nepremagljivo mejo predstavljala proizvodnja hrane, ni popolnoma točna. Res je, da ima poljedelska proizvodnja gornjo mejo, če vzamemo v obzir današnjo uporabo znanstvenih in tehničnih dosežkov na tem področju. Točno je tudi to, da ta meja ni daleč, čeprav še ni dosežena. Toda predno bomo prišli do nje, bo znanost gotovo odkrila nove načine za pridobivanje hrane. Ni nobene teoretične predpostavke, da v bodočnosti ne bi proizvajali več hrane kakor danes. Zato v resnici gornje meje povečanja števila prebivalcev ne bo predstavljala omejena proizvodnja hrane, niti ne biološki vzroki, temveč preprosti fizični razlogi.
V vsem tem sestavku bom izhajal iz ene predpostavke in to je, da se bodo svetovni problemi v bodoče reševali na svetovni ravni in da bo obstojalo učinkovito mednarodno sodelovanje. To je jasno in do takega zaključka prihajam, ker je nujno, če se bo hotelo, da se maksimalno število prebivalstva, ki ga je mogoče doseči, tudi doseže.
Da bi si lahko pridobili predstavo o času tega razvoja, bomo temeljili na predpostavki, da bo današnji tempo številčne rasti človeštva ostal tudi v bodoče. Skratka izhajamo od predpostavke, da se bo človeštvo vsakih 37 let podvojilo, kakor je to danes.
ČEZ 260 LET — ŠTIRI STO MILIJARD
Čez 260 let bo živelo na Zemlji 400 milijard ljudi. Kalkulacija kaže, da bo uporaba sedanjih načinov proizvodnje v poljedelstvu in živinoreji omogočila, da se proizvaja hrane največ za toliko ljudi, kolikor jih bo, ko se bo prebivalstvo sveta podvojilo štirikrat zaporedoma, to je vsakih 37 let. Tako bo torej ta meja dosežena čez 148 let in takrat bo na Zemlji živelo okrog 24 milijard ljudi. Toda človeštvo bo lahko še nadalje povečevalo proizvodnjo hrane iz bioloških virov: spremembo neplodnih tal v plodna na vsem svetu (krčenjem afriških in ameriških džungel, spremembo pustinj v plodno zemljo itd.), vzgajanjem rastlinskih bilk na strehah in terasah bodočih nebotičnikov ter iznad avtostrad, ukinitvijo prehrane z mesom, uporaba učinkovitih načinov za izkoriščanje morskega sveta (živali in rastlin). Te dodatne metode bi človeštvu omogočile, da se lahko prehranjuje še za tri podvojitve, torej skupno sedem podvojitev od današnjega. To pomeni, da ima človeštvo na razpolago obdobje 260 let, v katerem bo razvilo popolnoma drugačne načine proizvodnje hrane. Ob koncu tega obdobja bi bilo število ljudi na Zemlji pa okrog 130-krat večje kakor da-
nes in bi štelo okrog 400 milijard ljudi.
ČEZ 370 LET — TRI TISOČ MILIJARD
Površina oceanov, ki niso pokrita z ledom, je približno trikrat večja od površine celin. Proces fotosinteze, ki ga uporabljajo enocelična morska bitja ko proizvajajo hranljive snovi, je za trikrat bolj učinkovit kakor proces fotosinteza pri najboljših celinskih rastlinah. Če bi znanstvenikom uspelo odkriti take morske enocelične organizme, ki lahko dosežejo teoretični maksimum pri pretvarjanju sončne energije v hrano (ta teoretični maksimum znaša po kalkulacijah sovjetskega znanstvenika A. A. Nikiporoviča okrog 8 odstotkov), bi se lahko človeštvo brez strahu, da bo gladovalo, še trikrat podvojilo preko onih 400 milijard. Da bi pa to lahko dosegli, bi bilo potrebno iz vseh morij odstraniti vso njihovo sedanje živalstvo in ga zamenjati s takimi enoceličnimi organizmi.
Ob koncu tega obdobja, to je čez 370 let, bi svet imel približno 3.000 milijard ljudi. Ker pa površina celin znaša okrog 500 milijard kvadratnih kilometrov, bi iz tega lahko izračunali, da bi vsak človek imel na razpolago 160 kvadratnih metrov. To je precej velik prostor.
Ali se je treba bati, da bo zmanjkalo surovin? V resnici se bo morala povečati samo taka rudarska dejavnost, katere cilj bo povečanje proizvodnje fosfatov.
ZA 450 LET — PETNAJST TISOČ MILIJARD
Na prvi pogled bi zelo napredovali, če bi razen sonca uporabljali kak drug izvor energije za fotosintezo. Količina sončne energije, ki jo Zemlja dobiva na samem ekvatorju točno opoldne, znaša samo en kilovat na kvadratni meter. Povprečna količina prejete energije v 24 urah je štirikrat manjša, ker se ponoči ne dobiva ničesar. Poleg tega se polovica te energije ne more izkoristiti za fotosintezo. Približno en kilovat te energije na kvadratni meter v letu bi se lahko proizvedel z atomskimi procesi.
Boljšo rešitev bi predstavljala gigantska satelitska o-gledala, s pomočjo katerih bi lahko sončno energijo usmerjali na določena področja in na tisti del zemlje, ki ponoči ni obsijan. Veliko število takih ogledal bi moralo lebdeti v višini 1,500.000 kilometrov iznad Zemlje. Tako bi v samem vsemirju lovila sončne žarke in jih usmerjala na Zemljo. Da bi se približno podvojila sončna energija, ki jo dobi Zemlja, bi bila potrebna ogledala s skupno površino približno 100 milijonov kvadratnih kilometrov. Izdelana bi morala biti iz fantastično tankih aluminijastih plošč. Debela bi naj bila le eno desetinko mikrona (1 mikron je tisočinka milimetra). Skupna teža teh ogledal bi znašala približno 30 milijonov ton. To je torej tehnično popolnoma možno uresničiti. Cim bo ta projekt uresničen, bo vsa zemlja imela tropske podnebne in toplotne razmere in s tem se bodo tudi raztalili ledeniki, ki pokrivajo polama področja. S tem se bo omogočila še ena podvojitev človeštva.
Če bi pa med tem še podvojili sončno energijo, ki prihaja do zemlje, bi vsa zemlja dobila take razmere, kakršne so na ekvatorju in to v vseh 24 urah. To bi pa privedlo do nevarnega segrevanja.
Se lahko to prepreči ali se temu izognemo? Možno je. Morala bi se uporabiti taka satelitska ogledala, ki bi sončno energijo selekcionirala in bi proti Zemlji pošiljala le določene sončne žarke. Poleg tega bi se lahko lansiral še drugi pas takih ogledal, ki bi naj bil nekak filter. S tem bi se zopet povečala količina sončne energije potrebne za fatosintezo (za okrog 2,5-krat), a pri tem ne bi pretila nevarnost zagrevanja. Skupna teža ogledal pa bi se s tem pove-
čala za 10 do 100-krat, kar pa bi bilo vsekakor uresničljivo za takratno človeštvo. Na koncu tega obdobja, to je čez približno 450 let, bi živelo na zemlji 15.000 milijard ljudi.
ČEZ 680 LET — MILIJON MILIJARD
Neprimerno močnejše povečanje proizvodnje hrane se lahko doseže teoretično, če se namesto fotosinteze uporabljajo nekateri sintetični načini v proizvodnji glavnih hranljivih snovi. Biološke metode proizvodnje hrane se bodo vsekakor še dalje uporabljale, vendar le za proizvodnjo nekaterih specialnih sestavin hrane.
Problem pa bo energija, ki je potrebna za proizvodnjo sintetične hrane, za pogon strojev, ki bodo proizvajali fantastične količine hrane, za komunikacije, za razsvetljavo itd. Kalkulacije kažejo, da bi bilo za proizvodnjo hrane na opisani način potrebnih 100 vatov po osebi. Drugi 100 vatov bi se potrošilo v človeku samem, še 50 vatov bi bilo potrebno za razsvetljavo in ostalo, kar je skupno 250 vatov.
Ob koncu tega obdobja bi bilo na Zemlji en milijon milijard ljudi, kar pomeni, da bi na vsakem metru Zemlje ne glede na kopno ali morje živela povprečno dva človeka.
ČEZ 880 LET — 12
MILIJONOV MILIJARD
Ko se bo človeštvo sveta povečalo tako, da bo na kvadratnem meter prišlo več kot le dva človeka, se bo pojavil popolnoma nov problem: kako odstraniti toploto, ki jo izločajo njihova telesa torej problem ohlajevanja. Če bi se njihova toplota odvajala v oceane, oziroma, če bi se voda uporabljala za ohlajevanje, bi se temperatura oceanov povečala vsako leto za 1 stopinjo Celzija. (Če se zdi ta številka fantastična, se spomnite samo tega, kako ljudje zagrejejo veliko kinematografsko dvorano, ki ni ogreta). Morje bi lahko služilo v te namene še nadaljnjih 37 let, torej do nove podvojitve človeštva, torej do takrat, ko bodo prišli na kvadratni meter štirje ljudje. Toda prej ali kasneje bi se lahko zgodilo to, da bi se morje spremenilo v paro. Na to ni mogoče misliti iz dveh razlogov. Prvič, ker bi izhlapela skoraj vsa voda iz oceanov, zračni pritisk bi se povečal tako, da bi bil enak pritisku na dnu morja, a to je nekoliko desetin atmosfer. Drugič pa zato, ker bi okrog Zemlje nastal pas pare, ki ne bi prepuščal nobenega toplotnega izžarevanja, kar pomeni, da ne bi bil mogoč proces razhlajevanja. Človeštvo bi tako prišlo v brezhoden položaj. Je kaka rešitev?
ČEZ 890 LET — 60
MILIJONOV MILIJARD LJUDI
Rešitev je in tudi tehnično je izvedljiva, seveda za tehniko na stopnji, kakršno bo imela takrat. V prvi vrsti bi se vsa površina prekrila kot z nekim pokrovom, ki bi preprečil izparevanje. (Mimogrede rečeno, to bi se lahko storilo prej preprosto zato, da bi se pridobil nov življenjski prostor). Na višini deset kilometrov iznad zemlje bi se montiral hermetično zaprt plastični pokrov. Vsa atmosfera, ki ne bi bila potrebna za ventilacijo, bi se spravila v gigantske rezervoare in to pod pritiskom. Zato bi morali biti ti rezervoari nameščeni na morskem dnu, da se ne bi bilo potrebno stenam upirati velikim pritiskom. Zakaj bi bilo to potrebno? Toplota, ki bi nastajala, bi se s posebnimi črpalkami odvajala v sam vsemirski prostor!
Razume se samo po sebi, da se tudi tu govori o postopku z omejenimi možnostmi. Izračuni kažejo, da problem zagrevanja in ohlajevanja ustvarja tudi mejo povečanja človeštva. Katera je ta meja? To je 60 milijonov milijard, a ta številka bo na osnovi predpostavk navedenih v začetku članka, dosežena čez 800 do 1.000 let.
Namenoma nisem vzel v poštev možnosti za izseljevanje na druge vsemirske svetove iz preprostega razloga, ker ne verjamem, da bi te
možnosti tako hitro naraščale, kakor bo naraščalo število ljudi. Toda če bi problem naraščanja prebivalstva na Zemlji reševali z izseljevanjem na druge vsemirske svetove, bi že morali s tem začeti danes in sicer tako, da bi vsako leto preselili tja 60 milijonov ljudi.
KAKO BI SE ŽIVELO?
Bralcem tega članka bodo vsekakor prišle na misel še druge stvari, ki bi onemogočile, da bi na Zemlji živelo toliko ljudi. Avtor sestavka meni, da take stvari niso absolutne.
Na prvi pogled se pojavljajo kot nepremagljiv problem stanovanja za toliko ljudi, ker bi ob številu 60 milijonov milijard prišlo na kvadratni meter po 120 ljudi. Toda ta problem je rešljiv. Tehnika bo v prihodnjih 900 letih gotovo toliko napredovala, da bo lahko vso zemljo ( pa tudi morje!) prekrila z zgradbami, ki bi imele po 2.000 nadstropij, med zgradbami pa ne bo prostega prostora. Gornjih 1.000 nadstropij bi bilo namenjenih stanovanjem, kar pomeni, da bi vsak stanovalec razpolagal s 7,5 kvadratnih metrov prostora (ker je treba upoštevati, da bo del prostora opadel na dvigala, skepne dvorane, kanalizacijo in drugo). Spodnjih 1.000 nadstropij bi pripadalo napravam za proizvodnjo hrane in drugih potrebščin ter gigantskim klimatskim napravam.
Jasno je, da v takih okolnostih, pa čeprav bo gostota prebivalstva mnogo manjša, ne bo mnogo prostora za vodoravno gibanje oziroma, da se bodo prebivalci zelo malo gibali, poleg tega pa ne bo niti transporta blaga oziroma hrane. Lahko smatramo to za težak problem? Ne, ker bodo obstojale vse možnosti, da posamezni bloki takšnih super zgradb, ki bodo zajele površino nekoliko kvadratnih kilometrov, tvorijo zaokroženo enoto, ki bo sposobna, da vse svoje potrebe v tem prostoru tudi zadovolji.
Postavlja se tudi problem, kako bo tako življenje izgledalo s psihološke strani. Predvsem bo dovolj možnosti za družabne stike, ker si bo lahko vsak izbiral prijatelje in znance med desetinami milijonov ljudi, ki bodo živeli v njegovi neposredni okolici. Razume se pa, da bodo možnosti kontaktiranja z velikim številom ljudi večje še posebej zaradi televizijskega telefona.
Ljudem ne bo dovoljeno mnogo gibanja, toda to ne bo povzročilo tako strahotnih posledic, kakršne si danes nekateri predstavljajo. Med drugim pa lahko primerjamo življenje danes super moderniziranega človeka, ki živi sredi avtomobilov in naprav, z življenjem človeka iz kamene dobe, ki se je moral nenehno gibati. Ljudje bodočnosti bodo imeli vsekakor drugačne duševne lasnosti kot mi in zato ni nobenega opravičila za zgražanje nad njihovim življenjem, kakršnega si zamišljamo.
Vsekakor tu namenome nismo tudi poudarili, da si bodo ljudje bodočnosti lahko po svoji želji krojili življenje. Z drugimi besedami povedano, bodo lahko vsak trenutek odločili, kdaj lahko zaustavijo številčno naraščanje prebivalstva. S tem sestavkom smo hoteli le pokazati, da je človeštvo zmožno reševati probleme, ki nastajajo zaradi povečanega števila ljudi vse do skrajne meje, ki je po današnjih vidikih in z današnjega razvoja znanosti fantastična.
peta Žrtev
V Londonu so pred kratkim zopet našli neko dekle, ki je bila zadavljena. To je že peta žrtev neznanega storilca, ki je začel delovati letos februarja in ki ga mnogi primerjajo s skrivnostnim londonskim zločincem iz prejšnjega stoletja.
Franc
Šrimpf
  beg v jutro
47
roman
Potem je eden izmed njih, ki je bil podoficir, rezko ukazal:
»Uklenite ga!«
Bračko jim je molče ponudil roki, na kateri so mu surovo nataknili lisice.
Zatem sta mu stopila dva za hrbet, drugi so odšli pred njim iz celice.
Sprevod je molče stopal po hodniku. Ni bilo besed, toda stopanje škornjev je bilo glasno, odmevajoče. Čeladarji so korakali kakor v paradi.
Hodnikov je bilo mnogo in Bračko si je želel, da bi bili hodniki krajši, ker se mu je v trudnih nogah nabiral svinec.
Toda hodnikov ni zmanjkalo. Zdelo se je, kakor da vodijo Bračka nalašč po vseh hodnikih jetnišnice, kakor da bi ga hoteli izmučiti, da bi padel in da bi ga potem lahko takega odvlekli na morišče.
Bračko je zbiral zadnje moči. Hodil je in hodil, toda misliti ni mogel več jasno. Hodil je s pogledom, usmerjenim naprej, za katerega ni vedel ne on in nihče na svetu, kam je uperjen.
Potem je bilo hodnikov konec in vojaki so z Bračkom stopili v neko sobo. Tam so ga pustili samega in naglo odšli. Za seboj so zaklenili vrata, toda njihovi obrazi so se zgrnili ob lini, izdolbeni sredi vrat.
čez čas je stopil izza vrat v sobo zakrinkani človek in potegnil Bračka surovo za seboj...
Franc Bračko ni več vedel, da se je to zgodilo zgodaj zjutraj tistega dne v avgustu, ko je sonce vzšlo v veličastni rumenordeči zarji na svetli svilnati podlagi nemega obzorja.
KONEC
S PRVO ŠTEVILKO POMURSKEGA VESTNIKA V NOVEM LETU NOV PODLISTEK
EVROPA PRED VIHARJEM
zanimiv in dokumentiran prikaz, kako so prišli nacisti pod vodstvom Hitlerja na oblast in kako je prišlo do druge svetovne vojne.
Poleg tega boste na zadnji strani Pomurskega vestnika prebirali tudi slikanico
MED VULKANI IN ATOLI
Na vseh kontinentih sveta le zidovi, zidovi in opeka, ki roma od rok do rok
12
POMURSKI VESTNIK, 31. dec. 1964