f' t I
Posamezne številke* Navadna Din 1*—* ob nedeljah Din 2* »
.TABOR* izhaja vsak dan, raave« nedelje i* praznikov, ob 18, uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D	**	’no"
aemslvo D 26*-, dostavi)« na dom O 10*—^ na izkaznice L> 15*—-* m vrati pa dogovoru«
Naroča *e pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva u
P^PPlRi:gotovini	Ce^a tian&Snle šiiv. 1 Bin
utiea »tor* A
Naslov:
Maribor, sreda 16. aprila 1924.
Razplet krize.
Maribor, 15. aprila.
Vladna kriza, ki je nastopila v trenutku, ko jo je javnost najmanj pričakovala, bo trajala delj časa nego zadnja. 'To dejstvo kaže, kakšen je njen značaj. ‘Razčisti naj se parlamentrna situacija! ■Opozicija se trudi, da 'bi rešila parlamentarna načela, ki so baje ogrožana. Toda kdo je skozi pet let hotel ogrožati ^parlament, kdo je pet let sabotiral dr-Ižavo in načela, na katerih je zgrajena; če ne tista stranka, ki hoče, da bi sedaj bila usoda države odvisna od njene milo-,(sti in nemilosti. Prav je, da je prišla v parlament, ko je uvidela, da zunanji pvet nima ušesa za hrvatske republikanske težnje. Nihče nima pravice, da zahteva od nje politični »salto mortale«. Treba pa je, da s parlamentarnim delom! razbije težke očitke, ki gredo na njen račuul in na račun nje-jnega voditelja. Treba je, da se .{prilagodi parlamentarnemu ozračju in id a pokaže, da je Savel res postal Pavel. ICe ne bi bilo drugega povoda za Sezau* ipamje, je mogel že sam] način, kako so (Radičevci prihajali v skupščino, utrditi -dvorno o njihovi resnosti. Še do danes ni {n jihov general poslal poverilnice v Beo-jgrad. Še vedno ima priliko, da si kot /{Pončij Pilat umije roke.
' Taka situacija je več kot nejasna. Treba jo je razčistiti. V ta1 namen je vlada podala ostavko iw je prepustila ilkrizo mirnemu razpletu. Poglavitno je '(dejstvo*
Država ne more fff ne sme ničesar iz-jgubiti. Njen Interes bo zmagal nad v§c-ibri strankarskimi eksperimenti.
r.--v*■	*	"WM7.	:
Rešitev krize p® Veliki noči.
Z napetostjo pričakovana avdifenca g.DavicSovila
Dr. Korošec na potu v Ljubljano, Maček v Zagreb. — Radičev interwiew v »Ne-zavikni Makedoniji« uničil ves trud opozicijskega bloka.
javo glede Macedonije! Op. ured.) Koncem' tega ali v začetku prihodnjega
E '■■ ••
l:	»Rijeo«	piše	o	situaciji	v opozicijskem
iblokn: »Opozicijski blok nima enotnega {(pogleda ne na ustavno vprašanje, ne na {(vprašanje jedinstva. OuJ je tudii aaveztrik ČRadičevcev, ki jih dirigira iz inozem'-Hstva, tz emigracije šef, čigar akcija in Uzjave nosijo protidržavni značaj iri dete avu trojo vsak državi prijaznejši akt gijegovih poslanfcev v Beogradu. Zato o-jipozietij« zahteva delovno vlado, sklicujoč se na večino, ki jo dajejo Radičevci Taka vlada pa vsled Heterogenosti Sstrank, ki tvorijo opozicijski blok, n© bi :fniogla imeti niti v enem' važnejšem) dr Kavgeni vprašanju enotnega stališča, SBiTa bi nesposoibna za vsako deTo — a (delovna vlada m mogoča brez dela, Do-ninri) bi "ta ati ona skupina hotela dol ati v nisi n vidovdanske ustave, bt ji Radi 7oi kaj hitro preprečili delo. kajti oni ne samo dri ne priznava jo vidovdanske anstave, ampak se niti ne zadovoljujejo z {Revizijo ustave, iker hočejo »popolno preurediti države od temeljev«
L V trenutku, ko j« pred opozicijski ok znova stopilo Vprašanje: ^ biti^ ali jjie biti, ko so potrebni najjasnejši računi [tip ko razplet vladne krize zavisi od psihološkega momenta: od zaupanja wi_ nezaupanja, je Radič % najnovejšo izjavo 'prav od sreri okrepil nezaupanje. V so-Jlfijskem listu »Nezavisna Makedonija« j® iSzšlri njegova, obsežna' izjava, v kateri [proglaša, da je Srbi ja nevarnost za ves jB alkan in da je treba a.federacijo popol {trioma razrahljati sedanjo vezi in ustva riti nekako unijo, v kateri bo.imel vsak mrod proste roke. Tu se nadalje izreka »a to. da 'Jugoslavija, revidira b uk are m mirovno pogodbo tri vrhe Bolgarki lakedojtiijo, sestavni dol naše države.
BEOGRAD, 15. aprila. Pogajanja o rešitvi politične krize se danes nadaljujejo. Dr. Korošec je odpotoval v Ljubljano, Maček v Zagreb. Včeraj sta imela v hotelu »Petrograd« sestanek z zastopniki muslimanske organizacije. Po tem sestanku se je vršila v stanovanju dr. Spaha konferenca med dr. Spahom, dr. Korošcem, dr. Mačkom in dr, Hrasnico. Dr. Korošec je poročal podrobno o svoji avdijenci pri kralju. Spaho je danes poročal Davidoviču. Hrasnica je danes zjutraj zapustil Beograd. Ostali vodje opozicije so imeli dopoldne sejo, v kateri so bili navzoči Davidovič, Spaho in
Marinkovič.
Skupščinski predsednik Jovanovič je ibil dopoldne dolgo časa v vladnem predsedstvu pri Pašiou, nato kratek čas v skupščini, ob !Č12. uri pa v avdijenci pri kralju čez eno uro.
Za šesto uro zvečer jo poklican v av-dijenco g. Davidovič. Ta avdijenca se pričakuje z veliko napetostjo. Izgleda pa, da to še niso odločilne avdijenca v razide tu krize in se bodo posvetovanja z vsemi šefi opozicijoTialnih skupin nadaljevala še po Veliki noči.
Interview g. Radiča v »Nezavisni Makedoniji« je v vrstah opozicije povzročil desorijentacijo, dasi je politični svet na takšna presenečenja že navajen. Razburjenje v opozicijonalnih krogih pa je tokrat zelo veliko. Posamezni politiki dvomijo nad avtentičnostjo Radičevih izjav in pričakujejo demantija. Današnje časopisje (zlasti »Vreme«) prinaša inferwiew v celoti. »Vreme« pravi, da je Radič najboljši zaveznik Pašičev. Veik-dar pride s kakimi izjavami takrat, kadar jih Pašič najbolj nujno rabi. Že dejstvo, da je Radič dal svoje izjave pri stasu Todora 'Aleksandrova, je obsodbe vredno. Take izjave uničujejo ves trud opozicijonalnega 'bloka v Beogradu.
PR1BICEVIČ IN DAVIDOVIČ PRIDE
TA ČEZ PRAZNIKE NA HRVATSKO.
BEOGRAD, 15. aprila. (Izv.) Dozdevno bo kriza, nastala vsled demisije vlade, trajala dalje časa. Domneva se, da ne bo rešetna pred 10 do 14 dnevi. 0 rešitvi krožijo najrazličnejše kombinacije. V političnih krogih prevladuje mnenje, da bo krona konzultirala vse načelnike parlamentarnih skupin, in skoraj gotovo tudi Kadičevee, ki so izjavili svojo pripravnost, da priznajo kraljevino ter da prepričajo krono, da niso proti državi in monarhiji. V opozicijonalneni bloku se resno boje, da bo Radič s kakimi novimi bedastimi izjavami zopet pokvaril vso situacijo ter tako v tretje onemogočil rešitev krize potom) opozie.ijo-nalnega bloka (To je že storil s, svojo iz-
tedna bo odpotoval g. Davidovič v Zagreb, da se informira o položaju. V ta namen bo stopil v stik z obema skupinama demokratske stranke ter tudi z drugimi strankami. Spremljalo ga bo več članov njegovega kluba, da se istočasno dogovore tudi glede morebitnih kandidatur na Hrvatskem' in v Slavoniji. — Med velikonočnimi prazniki pride v Zagreb tudi g. Pribičevič, da stopi v stik s svojimi pristaši na Hrvatskem;
APRILSKA RACA BLOKAŠKIH LISTOV.
Dr. Koroščeva koncentracijska vlada.
BEOGRAD, 15. aprila. Blokaški listi vedo poročati, da so po Beogradu razširjene vesti, da bo sestavljena široka koncentracijska vlada z dr. Korošcem na čelu. To vlado bi podpiral i opozicijonal-mi blok i radikalci. Ta vest se označuje kot skrajno neverjetna in tudi opozici-jonalei zatrjujejo, da je taka rešitev krize skoraj izključena. : '
RADIČEVCI SKUŠAJO ZABRISATI UTIS RADIČEVEGA INTERVIEWA.
BEOGRAD, 15. aprila. (Izv.) Dr. Lor-
kovič, je včeraj ponovno konferiral' bivšim ministrom dr. Poležem. Tem) konferencam' se je pripisovala osolbita važnost že z ozirom na to, ker so Radičevci izjavili, da bi podpirali koncentracijsko vlado. Med temi pa je novinski ured ministrstva zunanjih zadev objavil Radičev interiviev v »Nezavisni Makedoniji«, ki je izzval po vsemi Beogradu veliko senzacijo. Zlasti v opozicijonalneul blo ku je izzvala ta majriOvejša Radičeva izjava silno 'neprijeten' in' naravnost po razen utis. Radičevci 'So skusili ta utis zbrisati na ta (način1, da so podali posebno vdanostno izjavo, ki jo je Ljuba Da« vidovič opremil na dvor na najvišje mesto. Kljub temu prevladuje prepričanje, da je stališče opozicijonalnega bloka ponovno zelo omajano, dasi vsi krogi, 5z-vzemši radikalnih, obsojajo postopanje zunanjega ministra dr. Ninciča, ki je iz novinarskega n red a napravil nekako institucijo radikalne stranke,
V zvezi s temi Radičevimi izjavami se je včeraj razširila vest, da je kombinacija s poslovno vlado g. Davidovičaže propadla ter da ni druzega izhoda iz situacije, kot v novih volitvah. Po avdijenci predsednika narodne skupščine, g, Ljube Jovanoviča na dvoru, ki je traja la od 18.45 do 20. ure, se je razširila vest, da želi kralj zaslišati vse načelnike strank in tudi Radičevce. Prva! povabila so se pričakovala že danes dopoldne.
Posamezne Številke« Navadne Din ob nedeljah Din 2*-
UREDN1STVO k uhlji r MM-boru, Jurčičev* ul. št. 4, JL nad* strop je. Telefon inter«rf>. st* 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telo* (on it 24. — SHS poetno&fcovui račun štev. 11*787.
Na naročila brez denarja aa no ozira. — Rokopisi	wu*aj%.
Leto: V. — Številka: 87.
AMER1KANSKI SENATORJI PROTI JAPONSKI. d
WASHTNGTON, 14. aprila. (Reuter). Tekom debate v senatu o pri.selit ven eni zakonu je izjavil Lodge, da pasus v spo-menici japonskega poslanika nasprotuje diplomatskimi odriošajem, ker se zdi odkritosrčnost japonske vlade dvomljiva in ker vsebuje skrito grožnjo. Borah id ostali sanatorji so izjavili isto.	r
ANGLEŠKO-RUSKA KONFERENCA'.
LONDON, 15. aprila. (Wolff). V včerajšnji otvoritveni seji briteko-rnske konference je rekel Rakovski med drugimi: Sovjetska vlada nima namena, povrniti se k caristični osvojevalni politiki. Prvi pogoj za utrditev miru je revizija versaillske pogodbe in drugih S njo v zvezi stoječih pogodb. Sovjetska vlada je naziranja, da je odstranitev vojne možna le pod pogojem socialistične organizacije gospodarskega živijo* n ja.	j	iv.	i
(Tako bi Radie hotel »vrniti« Madžarom' Prekmurje, Avstrijcem dravsko dolino itd., vse to pa, kajpa, v imenu pacifizma, sporazuma in drugih čovjeČauskih’ čednosti!) Nadalje napada Radič v »Nezavisni Makedoniji« obstoječo jugoslov. monarhijo, češ, da je rojalistični sistem vzrok vsemlu zlu (1). Tako izjavlja v trenutku, ko opozicijski blok zagotavlja krono, da so 'Radičevci patrioti in da kljub svojemu republikanskemu programu tio nameravajo rušiti monarhije. Tak patriotizem', ki drugim' narodom obljublja cele pokrajine, jo res ultra-Čov-ječanski in je prav blizu prismojenosti. Radičevo stališče glede Makedonije je
—O—
Jk£*
dočiml s srbskimi ozemljem, za katerega so tekli potoki krvi, baranta kar na ve liko.
Verjetno je, da bo Radič tudi to izjavo demontiral. Njegov cinični machia-velizem jo prozoren. Radič je po Lor kovica dementiral izjave v »Morning Post« in »Die Stunde« Naj navadne jši takt bi v temi slučaju zahteval, da bi1 bil poslal popravek obema listoma, ki sta mu baje podtaknila krive izjave. Tega Pa R-adič ni storil. Tudi v »Slo bo d rte m domu« jih ni dementiral. Voditelj hrvat-skoga narod«; se tedaj poslužuje sredstev, ki so v bistvu čisto navadna laž in' katera so mogoča samo pri nas. Irt) od ta-
Odhorove šeje »Narodne Obrane«. 'I
BEOGRAD, 15. aprila. .Včeraj je prispel s svojega posestva v Beograd vojvoda Stepa Stepanovič, predsednik »Narodne Obrane«, da predseduje odboro-viml sejam’. Vojvoda je bil danes Sprejet v avdijenci pri kralju.	; $ .'•<*!*•* )
BEOGRAD, 15. aprila. Zadn je din je' vlada sklenila, da pomilosti naše begunce na Bolgarskem. Bolgarske oblasti bodo sestavile nataiičeif Seznanil v&eh beguncev, ki žive tam. Vsem! bo dovoljenj povratek, razim onim1, ki so zakrivili kaka navadna (nepolitična) kazniva 'dejanja.	(
■ -o-r i
Naša pogajanja z Ameriko prekinjefia. ‘
WASaEHNGTON, 15. april«. DržavjU sekretar Meiloff, ki je zajedrjo s državnim' tajnikom Hughesom' in SmtoofcoiJS član komisije za. fundacijo dolgov tujih vlad Ameriki, je sporočil zastopnikom Jugoslavi je pred njihovim dohodom svoje obžalovanje, da je Jugoslavija odige-dila fundacijo teh dolgov. Komisija pričakuje ©d Jugoslavije, oimprej novih predlogov. ;
■"'E'
Borza.
CURIH, 15. aprila. (Izv.) Predborz*. Pariz 54.75, Beograd 7.10, London 24.69, Praga 16.90, Milan 25.30, Newyork 560. Dunaj 0.0080K.	/
ZAGREB, 15. aprila. Pariz 468.3S— 493.35, Švica 14.10—14.28, London 349.45— 352.45, Dunaj 01150—0.1150, Praga 259.N —243,%, Milan 357.85—360.85, Newyork 80.12—81.12.	’*■ :	(fte1	<
BEOGRAD, 15. aprila. Pariz 494-'498.50 Švica 14.12—14.18, London' 351.55—351, Dunaj 0.1143—0.1141, Praga 241.25—241, Milan 359.25—359. Nevvork 80.79—80.60, Bru sel j 440—430. Valute: 238 aK, 79 dolar, 42 rum. lei. ■,	/.^j	.j
dokaz, koliko je šefu najmočnejše hrvat- kih političnih »poštenjakov« naj zavisi ske-stranke do ist.initega sporazuma sjnadaljni razvoj pašega političnega živ-Srbi. Kako je pač rohnel ^radi Keke, ljeujaR >
POjuunnixjLiLin □ □
NAŠIM INSERENTOM. .Veliko-nočna številka izide v soboto 19. tm. Se ob' 4. uri popoldan. Naše inserente pro-simo, da Hani inserata za to številko oddajo najpozneje v petek večer, ker se prepozno došli inserati he bodo več priobčili.	UPRAVA	»TABORA«
DO OCC
SftStfs
»T A Tl O K«,
•'V MarlborC Sne 16."akrila 1921
PoSftične vesi.
* Proglas Pribičevičeve skupine. V pon del jek je izšel proglas »Samostalne-ga demokratskega kluba« na narod. —
* Ne diše jim volitve. Šefi opozicije s polno paro delajo na to, da bi ustvarili pogoje za poslovno vlado opozicijskega bloka. Med tem seveda blokaško časopisje neprestano trdi, da se opozicija no
Podpisan je od vseh članov kluba ter od; boji volitev, ampak da je za nje. Mne-več drugih odličnih osebnosti. Proglas nja je pa, da volitve niso potrebne, ker povdarja. da na podlagi jasnih sklepov ■ ima s.edajna opozicija kompaktno veči-strankimega kongresa in njenega glav-, no. Na drugi strani pa skuša g. Davi-nega odbora združenje z federalističnimi dovič prepričevati Pasica in Fribičevi strankami nasprotuje jugoslovanskemu
programu narodnega in državnega e-
ča, da ne bota zadovoljna z volitvami. Pa dobro! Tem bolj bo lahko zadovoljen
*■	°	—	j	•
dinstva, s kojim stranka stoji in pade. < on in cela opozicija. Logično bi torej
Skupina g. Davidovida se obtožuje, da je svoja strankarska razračunavanja z radikali stavila nad ta strankin program in prisilila svoje tovariše, da so osnovali svoj klub, ki pa ostaja zvest programu in zgodovinski misiji Demokratske stranke in jo hoče rešiti pogubnih stranskih poti. V tej smeri hoče Pribičevičeva skupina nadaljevati delo do končnega uspeha.
* Beograd za Prihlčevlčn. V nedeljo sta izdala proglas glavni odbor demokratske omladine in mestna organizacija demokratske stranke za Beograd. V proglasih najstrožje obsojata postopanje strankinega šefa g. Davidovida, ki se je Izneveril programu stranke in njeni ideologiji, ker je paktiral s kongresom intelektualcev v Zagrebu in osramotil stranko z združevanjem s separatističnimi elementi. Proglas protestira proti gaženju sklepov strankinega kongresa.
* Demokratska omladina za Priblčo vida. Kakor demokratska omladina v Beogradu, je tudi demokratski dijaški klub »Jugoslavija« v Zagrebu izrekel svoje zaupanje Pribičevidu.
* Avdijence. V pondeljek zvečer je bil najprej v avdijenci pri kralju skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič Predlagal je kralju, naj demisije Paši-deve vlade ne sprejme, ampak naj ji po veri razpust skupščine m razpis novih volitev kot edini izhod iz parlamentarne krize. Za Jovanovičem je bil v avdijen bi — očividno na predlog Jovanoviča samega — dr. Korošec. To je v opozicij likih krogih vzbudilo začudenje, ker se je pričakovalo, da bo poklican Davido-vid. Dr. Korošec jo bil na dvoru poldrugo uro in je bil po avdijenci zelo rezerviran. V poučenih krogih smatrajo, da se kriza razpleta povsem normalno in da je izključena vsaka možnost, da bi opo-Bicijski blok dobil vlado v roke
* Radič prodaja Makedonijo Bolgarom. Radič nori. To si mora misliti vsakdo, kdor zasleduje razno Radičeve izjave. Sedaj je organ makedonstvuju-Sčih »Nezavisna Makedonija« prinesla novo njegovo izjavo, v kateri pravi, da je vpostavitev prijateljstva z Bolgarsko prvi naš korak ta, da vrnemo Bolgarski, kar ji je bilo vzeto z bukareškim mirom. To se pravi: Radič ponuja Bolgarom Makedonijo. To je nOv udarec Radiča v hrbet opozicijonn-lnemu bloku. Ne dvomimo pa, da bo Radič tudi to izjavo »junaoki« utajil.
e
bilo, da bi gg. Davidovič in Korošec for-sdrala volitve.
* Novo klerikalno stranko so ustanovili na Poljskem pod imenom »Krščan-sko-narodna zveza«. Predsednik stranke je nadškof Rorp. Organizirana je po vzgledu italijanskih popolarcev.
Seja občinskega sveta mariborskega.
Župan obžaluje. — Izpopolnitev odsekov. — Pogajanja z društvom za zgradbo magdalenske cerkve. — Čudno postopanj« stanovanjskega razsodišča v Ljubljani. — Žebot hvali »balkanske razmere«. — Podeljene podpore.
Maribor, 14. aprila.
Za današnjo sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se bil izravnal zadnjič nastali spor med dr. Jerovšekom in županom, je vladalo veliko zanimanje. Galerija, je bila nenavadno zasedena in tudi občinski svetniki 60 bili precej točni. Proti vsemu pričakovanju pa je potekla seja mirno in za radovedneže — dolgočasno.
Zupan je takoj uvodoma obžaloval v zadnji seji rabljeni žaljivi izraz, radi katerega je nastal spor ter predlagal prehod na dnevni red, kar je bilo brez debate sprejeto.
Interpelacije.
Klub NSS je vložil na župana interpelacijo v zadevi poslovanja stanovanjskega razsodišča v Ljubljani, ki na škodo tukajšnjih brezstanovanjcev dodeljuje stanovanja preko tukajšnjega stanovanjskega urada onim uradnikom, ki so bil ravnokar premeščeni od pokrajinske uprave k mariborskemu velikemu županu. Obč. svet. Roglič naglaša, da tako J poslovanje druge instance škoduje ugledu državne uprave, nasprotuje duhu za-; Poštni kona in izpodkopava vsako zaupanje v stanovanjsko oblast. Zahteva, naj občinski 5.vet zoper to postopanje odločno protestira. Predlogu se pritožujete tudi dr. Leskovar in Zebct. Zebot je zlasti po-vdarjal, da takih sekatur ni nikjer drugod, kakor samo pri nas v Sloveniji. V južnih krajih je v tem pogledu neprimerno boljše. (Cnjmo! Čnj-mo! To bo dobro si zapomniti! Op. ur.) Občinski 6vct sklene na to, obenem s protestom staviti vladi ponovno predlog, naj se z adaptacijo vojašnic vsaj nekoliko omili stanovanjska beda.
Občinska svetnika dr. Leskovar in Bahun sta nato podala izjave, da sta bila radi medsebojnih žalitev oba obsojene in jih preklicujeta.
4(558, skupno (1966. Za predsednico je bil* zopet izvoljena Franja dr. Tavčarjeva,' ki je zaključila zborovat
,	n	,ie	s pozivom,
c a se odbornice in celokupno članstvo s podvojenimi silami posveti društvenimi ciljem.
— Izprcmembe v poštni službi. Premeščeni so: Jr,sip!na Kočevar iz Celja V' ■	’	Knez	iz	Ptuja	v	Beograd
in Marija Rovi« \7l Murske Sobote v Zagreb. Odpuščen je iz . državne odpravnik Ivan Kosi Marija Snežna. Ostavko na državno službo je podal poslušnih pri pošti Moškanjci.
služba pri pošti
Franc Vavpotič
— Sprejer
...	m	v	PClieijsko sTu/,bo. Poli-
cijska generalna direkcija za Besno in Hercegovino je razpisala .mesta za 100 stražilikov-novinčev. Prošnje s potrebnimi dokumenti je treba vložiti do I. maja tl. Predpogoji so: naše državljanstvo, 'zpolnje.no 24. in neprekoračeno 32. leto starosti, ljudsko-šolska izobrazba in dovršena vojaška služba. Prošnji se mora priložiti krstni list, domovinski list, spričevalo o nravnosti in vojničko uve-renje.
Branko Radščevič in njegova doba.
(Predaval B. Borko na Brankovem večeru v Mariboru dne 6. aprila).
(Dalje.)	(3)
Vukova hčerka Mina Vukoma-plčka nam pripoveduje, da je Vuk izmed vseh svojih mladih prijateljev najbolj čislal Branka in da ga je hotel vedno imeti pri sebi. Njegovi ožji prijatelji so ee redno sestajali v kavarni na Bauern-toarkt.u. Sem je zahajal tudi naš slovenski rojak, jezikoslovec Miklošič. Branko j® imel v tej odlični družbi prev čedno Pozicijo. Avtoritete, umnega Vuka je zmeraj bedela nad njim. Ni mu bila v škodo, zakaj na Vilkovo prošnjo je knez
Poročilo župana.
V smislu dogovora klubskih načelnikov se izpopolnijo odseki na ta način, da imenuje klub NSS v vsak odsek po dva člana. Daljše poročilo jo podal nato o menjalni pogodbi med mestno občino in društvom’ za zgradbo magdalenske cerkve. Pogoji, ki jih stavi društvo, so za občino nesprejemljivi. Na predlog dr. Jcrovšeka se izvolita dva občinska svetnika, ki bosta stopila z društvom v na-daljna pogajanja. Pokojninskemu zavodu se zagotovi primerno stavbišče ter izposluje izplačilo prvega obroka obljubljenega posojila. — Uslužbencem mestnega električnega podjetja, ki so sodelovali pri sestavi bilance, se prizna kot nagrada za nadure enomesečna pla-č«. — Za županovo sobo se dovoli nabava nove preproge in1 namiznega prta. — Odobri se nadalje predlog mestnega pog>-eblnega zavoda glede preureditve lansko leto kupljenega zemljišča v travnike ter se dovoli v ta namen kredit v znesku 7000 Din’.
Poročila odsekov.
Posamezni odseki so nato poročali o tekočih zadevah. Med drugim se je raz-1 pravljalo tudi o preureditvi mestnega kopališča. Po strokovnjaškem mnenju je to nujno potrebno in je proračuna« izdatek na 2&0.000 D. Delo se bo razpisa' lo. — Daljša debata se je razvila tudi glede oddaje mestnega kina v najem. O zadevi se je nadaljevala razprava v tajni seji. Raznim društvom so se naklonile podpore, kakor Dijaški večerji 10.000 D. Ljudskemu odru 1000 D, podpornemu društvu drž. ženskega učiteljišča 1500 D ter gasilnemu društvu v proračunu predvidenih 17.500 D. Obračun Ljudske kuhinje za II. polletje, ki izkazuje 4600 Din. prebitka, se vzame na znanje.
Ob 23. uri je župan zaključil javno sejo, nakar se je vršila še tajna seja.
Hišni posestnik ne sme imeti pod, najemnika. Zagrebški banski stol je izdal odlok, po katerem sme imeti hišni posestnik pač najemnike, ne sme -pa sam oddajati opremljenih prostorov v podnajem. Podnajemnike sme imeti samo najemnik.
Dnevna kronika.
no dojemljiva, njegova strast globoka, njegovo čustvovanje ni našlo nikjer mirne točke. Tudi Brankovo študije so bile podrejene volji Muz. Pravo ga je očividno dolgočasilo. Ko je opazil, da se mu je v prsi zarila pljučna bolezen, je Pustil pravo in se vpisal za medicino. Zadnje leto je sanjaril, da bi so posvetil slikarstvu. Želel si je na jug, hrepenel je z Goethejevo Mignon v Italijo, deželo solnca in citron.
O njem je veljalo to, kar je zapisal sam v pesnitvi »Djački rastanak«: »Mnogo hteo, mnogo započeo, — čas umrli njega je pomeo«. Največja njegova ljubezen je bila poezija. Nji je dajal prednost pred šolsko modrostjo, zavedajoč se s Shnkespearjem, da je med nebom in zemljo še mnogo stvari, ki o njih ne ve
— Smrtna kosa. V Skalah pri Velenju je umrla dne 9. aprila gospa Karolina Matekovičeva, vdova nadučitelja, ki je skoraj 40 let bila učiteljica ročnih del na tamošnji šoli.
Kolo jugoslovenskih sester je imelo v Ljubljani dne 13. tm. svojo III. redno skupščino v veliki dvorani Narodnega doma. Zbrane so bile delegatke iz vseh večjih krajev Slovenije. Zborovanje je vodila ga. Iranja dr. Tavčarjeva, ki je pozdravila navzoče delegatke ter se v izbranih besedah spominjala umrlih tovarišic. Tajniško poročilo o delo vanju Kola v preteklem letu je podala ga. Mira Engelmanova. Število članic znaša ?5Q6 v Ljubljani, po podružnicah
— Samomor v Murski Soboti. Dne 10. tm. je izvršil v Murski Soboti v svojem' stanovanju samomor sodnij*ki uradnik Martin Krajšek. Obesil se je baje iz žalosti, ker mu je pobegnila žena z drugim. Krajšek je doma iz Prežirske vasi v eeljskem okraju.
Zagrebško gledališče pozvano v Pariz. Intendant zagrebškega gledališča, g. Benešid je sprejel od ravnateljstva uglednega pariškega gledališča Champs-Elysčes Jaeques Hebertota poziv, naj bi prišlo zagrebško gledališče o priliki o-limpijskih iger na gostovanje v Pariz.
Velika tatvina v Zagrebu. V noči* od nedelje so doslej neznani storilci vlomili v skladišče trgovca Preizsa v Zagrebu ter ukradli za 50 tisoč Din, najfi, nejšega usnja. O storilcih ni nobenega sledu.
"j..,, o J ‘. V	Horaci jeva šolska modrost. L. 1851 je iz
minajio podelil Branku letno podporo £i_	•	.,	.	,
800 (srebrnib	...._____________________ I 6ln <1™*» s™1*« njegovih pern-1. mod
800 srebrnih goldinarjev, ki mu je orno gočila neskrbno življenje.
Z dunajskih dni imamo razne opise. Njegova telesna vnanjost kaže mladeniča v cvetu let: družabnega, zaljubljenega in vedno veselega. V njegovem glasu. kretnjah, v vsej postavi g« živi Veseli Srem, kakor sc oglaša Srem tudi z njegove lire. Malce svojeglav in muhast je bil ta dolgolasi, milolični noet; če treba, tudi ponosen in domišljav. Toda mlad ie bil. Njegova duša je bila izred-
pripravljaniem tretje pa ga je prehitela neusmiljena dekla božja.
Obe zbirki sta prinesli njegovemu imenu sloves. Toda čislala ga je le mladina. To pa iz dveh vzrokov. Mlada generacija je stala za Vukom in se 5e vojskovala proti starinom za Vukov pravopis. v Brankovem času je ta abecedna vojska, ki je bila neobičajna ljuta
in ki
bodo
je nam prav tako neumljiva, kakor
zanamcem neumlj!vi naši srboriti strankarski boji, dosegla višek. V glav-
nem je šlo za »jot« in »jer« in zavoljo teh dveh črk s0 bili Srbi razdeljeni na dva nasprotna tabora. Konzervativci so se nekako osredotočili okoli Beograda, kajti, kneževina je bila iz dinastično-politič.nih vzrokov barijera srbske reakcije. Vuka so zaradi nesrečnega »jota« proklinjali in izobčevali iz srbskega občestva. Pravili so, da ni bil nacionalen, da je bil v službi tujcev itd. Prišlo je tako daleč, da so strogo prepovedali u-voz knj’g v novem pravopisu; šele leta 1859 je bila reakcijonarna odredba ukinjena in leta 1867 je bile Vukova srbščina uvedena vsepovsodi to in onstran Save in Donave. Branko je bil odločno na Vukovi strani; v poeziji se je bil pojav il kot prvi eksponent novega pravo-’.n. romantiČno-naradne smeri, prvi rušitelj dotedanjih malikov. Zato je odij reakcijonarccv zadel tudi Brankove pobije, pisane - kot je omenil Danici** v jeziku, »ki je čist kakor solza«. Izšla je prepoved uvoza in razširjanja Radičevičevih poezij v vsej kneževini Srbiji.
Drugi vzrok, da So ga mladi čislali, stari pa anatemIzirali, je prirodnn neposrednost Brankovih poezij, ki je dala tudi izraze vanju ljubezni nekoliko svobodnejši izraz. Take pesmi so bile tistikrat, pohujšljive, zakaj vsaka doba ima svoja »pohujšanja«, ki naslednji dobi iz-
Novi Sad se he strinja z Za grehom glede avtonomije. Tz Novega Sada poročajo, da je imel občinski svet sejo, v kateri jc na željo radikalnih občinskili svetnikov odklonil predlog zagrebškega občinskega sveta glede skupne akcije zal dosego avtonomije mest.
— Epileptična žena padla v ogenj. Vj neki vasi blizu Sarajeva je 21-letna Mol-ča Ha la če vi č, žena AUjina, pripravljala' večerjo za svojega mož,n. Ker je trpel« a strašni božja ati, jo je naenkrat prijel napad in nesrečnica je padla naravnost v egonj. Na silno kričanje nesrečne žene so prihiteli sosedje in jo rešili iz smrtne nevarnosti. Vsled opeklin na glavi, licu in rokah »o jo prepeljali v bolnišnico.
glodajo vrline in svoje kreposti, ki so prihajajočemu rodu nekropostne. In vendar ni v Brankovih pesmih ničesar drugega kot mladost in' prirodna resničnost. Tako gleda svet in življenje mlad človek, ki no vprašuje, »kam, kam1, Gospod, gre moja pot«, ki ne umuje o objektivnosti ali subjektivnosti naših predstav, temveč istoveti svet s samim' seboj in živi tako, kakor kočo življenje samo.
Brankove dijaške Idilo pa so se začele opasno kaliti. Tuberkuloza, člje kal se je bržkone že zgodaj zarila v njegovo prsi, je neizprosno izpijala njegov organizem. Slabel je boljinbolj. Leta 1853 so 7ga prenesli v dunajsko bolnico. Uresničilo se je, kar je napovedal V svoji pesmi: »Kad mlidija umreti«: Glava klonu, lice potavnilo, Bnlovanje oko mi popilo,
Ruka lomna, telo izmoždeno,
A kleca, ml slabačko koleno:
Dodje doba, da idom u groba.
Umrl je dne 18. junija 1. 1853. Pokopali so ga na pokopališču sv. Marka na Dunaju. Tu so ležalo njegove kosti polnili 30 lot. Medtem sta med Srbi že zdavnaj zmagali Vukova resniba Brankova lepota.
in
(Dalje prih.)
V Mariboru', <Jfie: 16. aprTfaTlMIS
vr a boe«.:
«?Frar1 3.,
— Polovica zemeljske površine mora
propasti. Petrograjskl profesor Federev je lansiral v svet znainte-tveno utemeljeno prorokovanje o propasti polovice zemeljske površine. Profesor je konstati-ral, da zemeljske plasti izkazujejo v zadnjem: času alarmantne potrese. Posledica tega zemeljskega nemira bo ta, da se bodo oceani severnega in južnega tečaja razširili proti notranjosti zemlje, seboj pa bodo potegnili polovico kopnega z zemeljske oble. Mnogi učenjaki smatrajo te izjave profesorja Fedorova za fanatične pripovedbe. V mnorgih mestih Rusije pa smatra prebivalstvo prerokovanje za resnično in časopisi poročajo, da so na Kavkazu mnogi verniki pripravljajo na božja pota, da izprosijo milost. Oblasti prepričujejo narod, da so prerokovanja izmišljotine, vendar so Rusi bolj naklonjeni preroku zla, ter iščejo rešitve v božji milosti.
P*
Usiske vesti.
Občni "bor Trgcvsk ;• gremija za Ptuj in okolico- se vrši v sredo, dne 23. aprila ob pol 20. uri v prostorih gostilno Zupančič v Ptuju z običajnim dnevnim redom, člani vabljeni k polnoštevilni udeležbi.
Dopisi.
Iz zgornje Savinske doline. Pretekli torek je pridrvel v Luče avto nekega trgovca iz Celja, ki je imel pri sebi tudi mozirskega ali rečiškcga kaplana, s tako naglico, da se jo konj posestnika F. P. splašil in zagrmel z vozom vred v Savinjo. Le slučajno se ni pripetila nesreča, ki bi lahko zahtevala žrtve. — Vobčinski pisarni na Rečici jc nekdo markiral vlom ter obnesel okrog .100 K gotovine iz miznega predala. Da bi še bolj izglodalo kot pravi rop, je pustil vse predale odprte ter natri dve šipi. Zaprli so nato nedolžne, krivci pa se smejijo vsem, v pest, da jim je nasedel župan z orožni-štvom vred. Pametni ljudje pa sumijo prave krivce! Kaj pa, če se uresniči pregovor, da ni nič tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito? G. župan! Ne zaupajte tako slepo nikomur! — Uzmovičem, ki so tako sfpretno udrli v trgovino konzumne ga društva na Ljubnem, si nabrali za težke tisočake raznih potrebščin in nato zapeljali prazen voz do Prihove nad Mozirjem, da bi tako zabrisali za sabo sled in v drugo smer, še do danes niso na sledu. — Sledijo, a niti v svojo, in , seveda, še manj v tujo korist zadroški gospodje, ki bi imeli Skrbeti za cesto, katera je bila v našem gornjegrajskem okraju svoječasno prvovrstna! Vas li ni sram tacega skopuškva? In -pri tem se Vam še čudno zdi, da se zgražajo nad takim' početjem celo Vaši prijatelji! In Vi trdite, da ste samostojni in naprednjaki — reci e avtonomisti? Kmetski prijatelji?! Stiskači se boje za kronico, ki bi jo morali več odriniti, pa se pogajajo bori zaslužek pri gramozu, če moramo s siromaki za njibov žulja ve prislužim i plačevati za. ceste, ki jih nič al i pa vsaj prav malo rabimo, hočemo predvsem imeti urejeno svojo lastno cesto! Takih »dobrih« in »varčnih« gospodarjev smo siti! Odložite posel, pri katerem delate belemu okraju, osobito zadreški dolini, Škodo! Dovolj dolgo smo molčali, a svaka sila do vremena!
Iz Gorice pri Mozirju. Prijatelj šolsko [mladine gosp. Franc Cajner, posestnik tn lesni trgovec v Pustem! polju je nabral v veseli družbi 250 Din. za revne šolarje na Gorici. Za to njegovo naklonjenost so m'u lopo zahvaljujeta krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Gorici.
Šoštanj. Gojenci tukajšnjo trgovsko in obrtno nadaljevalne šole so v nedeljo dne 14. trn. v hotelu Jugoslavija priredili pod vodstvom učiteljstva tri gledališke predstave. Igralci, dasi so bili šele prvič na odru, so naravnost krasno rešili svojo vloge. Posebno pa so se odlikovali Jazbec, Senica, Resnik, Demšar in Gore. Dvorana je bila razprodana. Salve smeha in živahno ploskanj© pa naj ho vam igralcem dokaz, da ste nas presenetili in nam priredili prijeten u-žitek. Mladina, v izobrazbi jc tvoja bodočnost, zatorej po tej poti naprej! — Prilike. Ti nudijo dovolj "Dramatično društvo«. Knjižnica in Sojio]. — Zdravo,
Mariborske vesti.
Maiibor, 15. aprila 19Ž4.
ih) GefSeral Maister obhaja v četrtek 17. aprila svoj 59. god. Kaikor nmogoka-teri drugi, bi mu tudi Glasbena Matica že za 50. rojstnico rada čestitala, žal, da je prepozno zvedela za njo. Ta neljubi spregled bo skušala zdaj si tem1 popravi ti, da mu na predvečer, tj. v sredo ob 20. uri zvečer priredi slovesno podokni eo. Želeti je, da se tudi drugi zbori in kulturna društva udeležijo te prisrčne ovacije.
mi O ekspresiioni7inru, futurizmu itd.
v modernem! slikarstvu predava nocoj, v torek ob pol 20. uri akad. slikar g. Fr. Stiiplovšeh. Predavanje bo nadaljevanje in' sklep zadnjega predavanja v Ljudski univerzi. Skioptične slike.
m Jutri otvoritev razstave »Kluba mladih«. Že ponovno smo opozorili čita-telje na razstavo ljubljanskega »Kluba mladih« v veliki kazinski dvorani. Razstava, ki bo predstavljala slovensko u-metnost moderne smeri, bo otvorjena jutri v sredo ob 10. uri in takoj dostopna občinstvu. Želeti bi bilo, da bi se mariborsko občinstvo z obilnim1 obiskom1 odolžilo prirediteljem razstave, ki so hoteli, da se tudi Maribor seznani z našo umetnostjo.
m Za we8tfalske Slovence se je nabralo v Mariboru 4285 D. Nabirali so slede, či: gospodične Kinkela, Lavrič, Delago, sestri Žnideršič, Steinbiihl, Klavžar, Neuman, Čretnik, Kompare, Krivec, Breže in Knmp ter brata Mohorko in g. Andolšek. Plemenitim darovalcem kakor tudi pridnim' nabiralcem najlepša hvala! — .Tugoslovenska Matica.
m Mladinski oddelek Ljudske knjižnice bo na velikonočno soboto zatvor-jen. Pač pa bo knjižnica odprta na velikonočno nedeljo dopoldne, toda samo od pol 10, do pol 11. ure. Vendar prosimo občinstvo, da si po možnosti oskrbi knjige za praznike že v četrtek zvečer.
m Radio. Vsi gg., ki so se odzvali vabilu pod gorenjo šifro, kakor tudi vsi drugi intoi-escnti se pozivajo, da se udeleže Sestanka, ki se vrši v čel rt ek 17. a-prila ob 20. uri v Narodnem' domu (klu-bova soba). Na dnevnem' redu je kratko predavanje ter pogovor o bodočem' delovanju.	L.	R.
m Uradne ure Jugoslovenske Matice! torek, četrtek in sobota, od 14. do 15., v nedeljo od 10. do 11. ure V nujnih zadevali se je obračati na predsednika prof. Ribariča, Tattenbachova ul. 17. II.
m »Nerodnosti na magistratu«. V »Straži« št. 43 od 11. tm. so napadeni razim župana g. Grčarja tudi nekateri oddelki mestnega magistrata mariborskega, v katerih je baje vse polrio nereda; da prihajajo uradniki baje namesto ob 8. uri šele ob 9. ali celo 10. uri v urad in da tudi med uradnimi urami niso pri svojem delu. Dopiscu morda ni znano, da nobeden nastavljencev brez spremstva svojega oddelčnega šefa hiti k g. županu ne sune, kaj Se le. da bi brez dovoljenja poljubno zahajal v pisarno ali jo zapuščal. Kaj tace g a bi si smel k večjemu kakšen ravnatelj ali'vojvoda me-stuega magistrata dovoliti, pri nižjem uredništvu je izključen tak prestopek. Oe se že hoče razkrivati nerednosti, naj se to ne vzame kar Pavšalno, naj ee rajši imenuje dotlčni oddelek, ali se pa naj opusti namigovanje sploh. Maribdr. 14. aprila 1924. — Vršič Franjo, računski mestni uradnik.
m Pritožbe proti glavni tobačni zalogi v Mariboru. Prejeli smo: Neki trafikant v Mariboru se je skujmo z narodnim' poslancem' g. Žebotom pritožil pri finančnem okraj,n'em ravnateljstvu radi pomanjkanja »klobas za žvckurijc«. O-m en jen a oblast je odredila pregled zaloge, nakar so se morali nekateri trafikanti, ki so čakali na dobavo, brez tobačnega nuiterijnla odsloviti. Kakor smo informirani, zakulisna pritožba nima dejanskega, temveč plemenski pomen (Srb). Radi pomanjkanja klobas ne loži krivda na založniku, temveč na tovarni a- Ljubljani, kakor tudi v Varaždinu. Kar so tiče sedanjega srfcskcg« glavnega založnika, povemo javnosti, da so trafikanti v Mariboru jako zadovoljni z njegovim' delovanjem, keF je zelo galanten, dostojen in uljuden proti trafikantom. česar smo včnsi pogrešali. Pritožite! ju povemo, da bi bilo veliko bolj J
umestno, da svoje bivše nerednosti premišljuje, kakor da sedanjega založnika denuncira. Za g. klerikalnega poslanca Žebota bi bilo tem bolj umestno, če bi se zanimal za povišanje provizije trafikantom', kaikor pa za plemenske pritožbe, katere bo znalo društvo tob. trafikantov samo urediti brez njegove intervencije. — Prizadeti.
m Ogenj. Dne 15. aprila ob pol 6. uri zjutraj je opazil nek gospod dim, ki je prihajal iz trgovino barv in firneža v Gosposki ulici 23. Obveščena jo bila takoj policija in požarna hramba. Tleti je začola neka miza, ki jo bila napita s fir-neženi' in se je vnela sama. Škoda je malenkostna.
m Prijet tat. Aretiran1 je bil 14. tm. nek Rouko, ki je svojemu tovarišu Korošcu poneveril hranilno knjižico s 1000 Din. Na policiji se jo izrazil: »Denar je šel po grlu, knjižico sem' pa vrgel proč!« Ptička, so zaprli.
m' Policijske vesti. Radi goljufije je bila aretirana neka M. S., brezposelna služkinja, ki je napravila razne »cehe«, ne da 'bi plačala. Na vesti ima tudi več tatvin. Oddana je bila okrožnemu sodišču. — Dva preglasna pijančka sta prenočevala pri »Grafu«, danes pa sta dobila nagrado od policijskega komisuri-jata.
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od
6. do 12. aprila. Škrlatica: novih 3. Norice: ostalo 4. Erizipel: ostalo 1. ozdravel.
m Tujci v Mariboru. V noči od 14. na
15.	aprila je prenočevalo v Mariboru 61 tujcev in -sicer: hotel Moran 20, Privat-hotel 7, Zamorec 10, Črni Orel 9, »Pri Grozdu« 8, Halbwidl 5 in Kosovo 2.
■m Izgubila se je zlata ura. Pošten najditelj naj jo odda proii ' '	'-'ni v
našem uredništvu.
za grozovitostjo do strašnega konca. —»
Slovenski prevod ima tudi epilog, ki' ga jo napisal Tolstoj aprila I. 1890. Vj njem pojasnjuje, kaj je hotel povedati s' Kreutzerjevo sonato. Zato bo knjiga prijala tudi vsem onim', ki iščejo v literaturi reč nego plitke zabave ali trenutnega razvedrila.
Narodno giedališis*
REPERTOIRE:
Torek, 15. aprila »Divji loveč«, ab\ E (kuponi).
Sreda, 16. aprila, Veseli dan' ali Matiček se ženi«. Ah. C. Premijera, Četrtek, 17. aprila zaprto.
» Petek, 18. aprila zaprto.
Sobota, 19. aprila zaprto.
Kuffura In umetnost
x Dr. Ljudevit Pivko, Oarzano. Tretja knjiga« Vulkanska tla, Maribor 1921.
V četrtek izide tretja knjiga Pivkovega vojnega romana »Carznno« z naslovom: »Vulkanska tla«. Mislimo, da je odveč naglašati, da ima tudi ta knjiga vse vrlino prejšnjih knjig, zlasti tisto živahnost pripovedovanja, ki te vabi in mika oil prve do zadnje strani. Naj navedemo pregled, kakor ga podaja avtor na prvi struni; številni bralci Pivkovih prejšnjih knjig bodo že po teh našlo, v ih uganili, koliko jim bo nudila nova knjiga: Ukaz z divizije.— Tajnosti za ženske. — Varnostne odredbe. — Sto patrulj. — Novoletno voščilo, medicina in avtomobili,
— Ovadba. — Zarjaveli krhlji. — Zločin po § 321 in 227 voj. knz. za k. — Predavanje o Bošnjakih. — Vila Pavlinim.
— Kaj hočejo v Lcvieu? — Prod cesarjem Karlom. — Solnce najvišje milosti.
— Pospešimo! — Zadnji dan v Avstriji.
— Knjiga vsebuje tudi 17 slik, ki prijetno dopolnjujejo besedilo. Na platnicah čitamo številne laskav.e ‘ocene slo* venskih; srbohrvat-skih, čeških, nemških in italijanskih listov. Četrta knjiga »Carzanska noč« izide v juniju 11- Priporočamo kar najtopleje. Pivkov i -spisi se dobe pri Klubu dobrovoljcev v Mariboru.
x L. N. Tolste j; Krcntjscrjeva sonata. Poslovenil Fr. Pogačnik. Splošna knjižnica št. 22. V Ljubljani 1924. Natisnila in' založila Zvezna tiskarna in knjigarna. S čudovitim mojstrstvom' (priklene Tolstoj bralce v teni romanu nase. Vožnja v vlaku, čisto brezpomemben pogovor, potem pa naenkrat — vsa zbeganost, golota, propalost in licemerstvo, ki ga je pobi sodobni človek — vsa groza zaživi v turobni resnično.-,ti pred nami. Mukoma doživljamo Kreutzerjevo sonato, prizor za prizorom, grozovitost
Sokolstvo.
o Svečana vzidava spominskih kam-nov Sokola I. na Taboru v Ljubljani, ki
>o v zvezi z volikimi prireditvami na oštno S()boto, nedeljo in pondeljek, se v podrobnostih pripravlja. Načrt svečanosti jc izdelan in posamezni odseki slavnostnega odbora so zaposleni z delom za Pripravo vseh točk programa.
vnost se, »tvori s prireditvijo v opernem gledališč«; na sporedu so telovadni nastopi, solospovi prvih opernih moči, nagovor m uprizoritev tretjega dejanja opere »Gosposvetski sen«. - Binkoštna nedelja bo društveni sokolski dan, namenjen skušnjam (dopoldne), ' • ni telovadbi (popoldne) in se zaključi s sliko '■poklonitev društvenim' dobrotvorom in sokolska zaprisega«., Zvečer na binko-s no n od e. j o ljudska zabavna prireditev. Binkostni pondeljek je dan vzidave 'spominskih kamnov in dan gostov. Zjutraj bono telovadno skušnje, ob poknajstili vzidava kamnov, pozdravi gostov, ob1 polnvanajsti sprevod Sokolstva in naprednih kulturnih u,druženj. Popoldne bo javna telovadba gostov, vojaštva, žn-pa Ljubljana I. in Sokola I. ZaključrM tvori dr amat.sk o dejanje s-slavospevom! naši^ narodni misli. Zvečer v pondeljek! končajo slavnostni dnevi 7j ljudsko zabavo na Taboru s posebnim: večernim' sporedom. Žnpe oz. društva, ki hočejo sodelovati, naj to pravočasno javijo v smislu navodil, ki so jih dobila v društvenem vestniku (»Nag sokolski dom«).
Orjima.
Or juha Studenci poziva, svoje elafi-
stvo, da se udeleži slovesne podoknice, katero priredi Glasbena Matica v sredo
16.	tm. ob 20. uri zvečer generalu g. Maistru. Udeležba članstva v krojih obvezna. Zbirališče ob pol 20. uri zvečer v ve-stibUlu Narodni dom’. Zdravo! — Glavar mestno četoiške sekcije. — Uradno- ure tajništva v sredo odpadejo.
Turistika in šport.
Planinstvo in naše ljudstvo. *
Z brzimi koraki se bližajo solnčni dnevi lepe pomladi ter toplega poletja; naši vrli planinci že komaj čakajo, da pobite na deželo v prelepo božjo naravo. ■ Slovensko planinsko društvo« ima v glavnem nalogo, du popelje planince po najlepših krajih do naj lepših razglednih točk. Pa to ni glavni namerF planinstva. S tem, da hodi planinec po naših lepih krajih, se nnt vzbuja ljubezen za lastno slovensko grudo. Med potjo spoznava obenem šege in navade našega krepkega slovenskega rodu, nživa njegovo gostoljubnost in s tein' vzljubi svoje ljudstvo, svoj narod. Razen’ tega pa ima vsak planinec neizmerno korist V tem, da. si s hojo utrdi svoje šibko človeško zdravje. Pljuča vsrkavajo- čisti in’ sveži zrak dežele in planin. Neglede na vse druge volite koristi, ki jih nudi planinstvo človeškemu rodu — je jasno, kako vnžuo je. gojenje pluninstva, za zdravje. slovenskega in, celokupnega jugoslovanskega naroda. Raz ve n’ tega se pa razvija s turistiko zelo živahen tujski promet. Le-ta je važen v dvojnem oziru za nase, kakor tudi za ostale jugoslo* varuške kraje. Otroke naj se tudi navdušuje za turistiko. Na ta način bo prihranjeno našim idealnim -planincem! mnogo truda in pa nejevolje, tujci bodo pa videli našo veliko planinsko kulturo.
Osrednji odbor »Slov. plan. društva v Ljubljani.
Film.
Mestni kino. »Svetska kletva«, senza--cijonalna filmska tragedija v 4 činih, poleg tega »Katastrofa Jnponske« ter veseloigra ~Key.stan kot ženin« se predvaja v torek i« ere-do.
■ggmiTOimirTiKiaffHiiif -
1 «!?»*»■■
B^wwaw
Gospodarstva
g NovoJ^adska blagovna borza 14. a*
jwilac pšenica baš'ka 300—325, turšica-b-a-ška 332.5—235, sremska, 230, fižol beli baški 625, moka 0 495—500, 5- 445—450, 6c 330 D.
g Skupno potovanje v Švico. Švicarski konauiat v Zagrebu priredi vaneeeeu maju t. '1. Skupen izlet v Švica Namen je, da se posameznikom! .v Jugoslavi ji-ue glede na veliko razliko v .valuti. na razmeroma cenen- rtaein omogoči poset Švice, a droge strani, da se pri tej priliki' seznam tukajšnjo indusfcrijalce in finan-eq4ke-» rarmrerami v Šviei S® da se tako poglobi goepodamke stike med našo držav« in Švico. Cena za potovan je »naša AfiO^švic. fr. »a osebo. V tem! znesku je zapafKrderaa voana karta Področca--'Bnclns, železniška karta po Švici, hrana iiS.stanovanje v Šviei, švicarski, avstrijski) iti italijanski vizumi vodiči po švi-»nprtftiihi mestih; prospekti, brošure itd. ;Va «cm ur- p« vraennaSna karta <lo Pod-rofipe, obratna karta «d Chiassa do do-Thi*,. ntepitofne v Švici, nosači inf eventu-tflflfe) voftnje do kolodvora v raznih’ mestih. Šfcevito udeležencev mora znašati majnSani 61. Potovamije krenie iz Zagreba »vuddleženid- aa Slovenije se bodo 'pri-kfju^li v-Ljubl jani. Potovanje se 'konča trtet'-&vjcarBkr! meji1 v? Chiassu, kjer se rassfčfp. PrSjarve »a potovanje je' e do 5. maja 1.I. Zvezi , 5^*wijF^protmot■ vlv ju-M jau? ali pa naj-ks*meje» <ki & Maja neposredno švicar-igifcejrarf fcontsufalte v Zagrebu. Obenem! s priS^šo sc noj vpošlje evoto fra. 460 v 'tfeaBkSč aJfv-.rprote-vrednosti po dnev-
nem1 kurzu v dinarjih. Vsa podrobna pojasnila daje na zahtevo švicarski korf-zulat -v Zagrebu in Zveza za tujski promet v »Ljubljana.	,	j
g Industrija Bosne i Hercegovine. Kao
•6. knjigu' industrijske biblioteke, koju izdaje »Jugoslavenski Lloyd« d. d. v Zagrebu izašlo je obširno djelo: »Industrija Bosne i Hercegovine«. :U to j je kn jiizi prikazana svakolika industrija u Bosni i Hercegovini i to: Industrija drva kao-najjača grana, žatirnf rudarstvo, te industrija: metalna, kože, kemička, prehran-Iberia, tekstilna, električna, grad jev n a, "i graflička te razne ine industrije. Pre-gledavajuoi ovu knjigu letimično uvje-rili smo se, da u Bosni imade kud i ka-rao više industrije nego što smo ih do-sada poznavali, a neke su upravo ogro-mnog kapaciteta i svetskoga glasa. Iz savjesno obradjenog djela opaža se na žalost, da je kod velikog broja industrija angažovan večin orni strani kapital, bez kojega se u Bosni u predratno vri-jeme snije uiogao ni zamisliti osruutak ikoje industrije, a i dauas ovisi o tonf n stranem kapitalu dobar dlio n apr ed k atih Kod isvih važni jih i vecih industrija navedeni sn statistrički podacii kapacitet dotičnoga poduzeča, što uz brojne veonra jasne slike povečava pri-jednost knjige. Ova če knjiga veoma doibro doči i kao sistematsko složenii ad-resar induslri jalaea u Bosni i Hercegovini, napose ban kovnim' poduzečima kao informativna knjiga za plasiranje kapitala, industrijalcimaf i trgovciina za nabavni surovina f izradjene osobito ori-jentalne robe '(čilimi, domače tekstilne i kovne izrade itd.)
MIFlboru/dre '3fT.'li?TrlIa 1921
oznanila.
Botrtt neizmerne žalosti naznanjamo sorodnikom, pdjatellem.irvjznaticem pretresljivo vest, da nas Je v ondeHek, dne 14. tm. ob 15. url po mučni dolgo-ajpl bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti vedncgapustila naša nadvseljubljena hčerka
Pija
HogfCb preblage £&.tm. ob 16. uri iz
pokojnice se bode vršil dne hiše žalosti v Studencih, Ob Izvirkih 9U-4. m tamkajšnje pokopališče, kamor se i x bode tmplo pokojnice položHo k večnemu počitka. STUDENCI, dne 16. aprila 1924.
Jbgfar h» Merfja> Kresovič Danilo Kresevič stari«.	brat.
NainoveiSe
samoveznice, srajce, nogavice in rokavice, kupite po najnižjih cenah pri 809	tvrdki:	3—1
J. TOMAZIN
Maribor, Grajski trg št. 4.
lastnih izdslkor ra spalne in jedilne sobe najceneje v zaloji Šercer in drag, Maribor, Vetrinjska ulica Slev. 2.	10$
Ti Joško!
Ako me imaš kaj rad, potem bo« mi (fctoro kupil knjifro ^BABILONSKA UGANKA*. Dobi s« v vseh knjigarnah. 612
Otročji voziček Brenabor, o-
gledalo s stojalom, iivalni stroj (Rundachiff), 2-omari trdi lei, miza, stoli, preproge, pregrinjala za postelje in mize, žimnice na prodaj. Vpraša se: Rotoviki trg 8, I. nadstropje, Uto.	810
Dežne ponjave za vezave in
konje, gamaSe, nahrbtnike, potne kovieke in torbice, gonilne jermene v vseh širinah i. t d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6.	346
ELEKTROMOTOR v najboljšem s tniu, na vrtilni tok (Drehstrom) s suhim napu«-čalnikom 6 HP. 180—210 volt, prvovrsten fabrikat se ugodno proda. Ponudbe na tvrdko: Brata Batič — Celje. 806 3-1
kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasti!, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna.
705
mm Kuram
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Ugodno kupite
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini
B. VcscDuvlč Ki.
Rlarlber, Gosposka ulica 26
= Najlepše novosti =
128
16. sreda 16.
ELITNI KONCERT
salonske godbe Kaplanek
in
vfrtnoz na citre Rudolfi.
Spored g. Rudolfi: Bizet: Čarman. Leoocavallo: Mattinata. Mednarodni pessiški pot-puri.
Vstep prest. Začetek ob 20. >/, uri.
POZOR!
Ugodni nakup za prazmke
IzdeJovalnica samoveznie in kravat prodaja vsled precejšnje zaloge njenih izdelkov od danes naprej
?.aa *,robno po l*vlrnlh tovarni* SKlh cenah. Državni uradniki 10 odstotkov popusta.
Oglejte si zalogo v Orožnovi ulici žtev. 1, nasproti Mestne hranilnice, sn
Ne zamudite pršilke S
nULDUUUUULO
Ne pozabi naročnino!!
incoj
□maoDDoconnc
innncnc
Vinotoi v Peklu
siWwLSWiri&.-cSs^ ^
proša, da si priskrbijo vino za Veliko noč žc te dni da ne bo nepotrebnega čakanja in prevelikega vala ob praznikih — anbdci
ANDREJ JANŽEKOVIČ —
777 2—2
iti AL afawgfil!>tfli • ■HIISiSil^tiiKIliB
3uIT{an Odpadnik.
(D«!je)	(38)
ifo ffiS bogtvvi jrrisoSijo, rda
se
imxlBxsS iut »nmgovalec — tedaj gorje iimeinl »porniatoMl Gorje Tebi, .tesarjev «it§ h: jN®®a*etal	(
[^fOaaSevsseg .je aabfteKal P" "*I5etd "®Ss> paijss filu je »azdeio, da je rftšal xa sabo tajins?tven, nečloveški
Tesarjev sip i« Nazareta H teže raSevl	'•"i-:
! Jufi jftn -ee -rje- »drznll Sn se po feliskovo cGmS, a hS- Bilo jniitogar. Mukoma se je dotaknil g prsti čela.
— Kaj je? MlIi se mi je le zazdelo? — JatTekel ■ skoraj slično m raztreseno.
' vV tein1 trenutku je zadonel iz notra-fijosti gorečega tetnplja zagkišljivi treklč — pomšfl se je del lesenega o-strežja In padel naravnost na ogromni [Apolonov kip. Malika' je vrglo s podnožja: zlata čaša, s katero je izlival večno žrtev Materi Zemlji, je tožno za-žvenketa.la. Iskre so vzletelo k oblakom' ognjenemd snopu. Vitki steber v| portiku-se je zamajal in korintska glavica, ki' jei bila celo sredi, <ogn ja inkpropasti lepa, se je strmoglavila kakor bela lilija, ki bo ji izpodrezali stebelce. Julijana se je zdblo, da se ves goreči tempelj nagiblje k sfjerrfn in ga davi.
MedteSH pa se je slovesno dvigal kvi-Skn k nočnemu olbnebjn stnrodavm Diarvidov psalm’ na čast Bogu Izraelcev. Njegovi glasovi so prevpili trušč požara jharpadeo' malika:	■	,
— Naj se sramujejo, ki služijo mali. Soni in se bahajo z maliki. Poklonite se, bogovi, pred N j im!
m-M 'XIV. i<; ,
Juli janu je imiinevaila zima v naglih pripravah za vojni pohorl. Bilo je na začetku (pomladi, dne 5. marea, ko je zapu stil Antiohijo z vojsko 65.000 mož.
'Na gorah! je kopnel sneg. Mandljevci v sadovnjakih so bili še goli, brez listja: na prisojnihi straneh pa so že dobili belo in rožnato cvetje. .Vojaki so odhajali na voijno veselo, kakor bi šli k slavnostim.
V eamozatskih ladjedelnicah je bila izdelana iz orjaških.1 cedor, smrek in hrastov, ki so jih podrli v tavrijskih dolinah, mornarica s 1200 brodovi. Pripeljali’ so jo po Enfratu do mesta Kalinih e.
Jnlijan je krenil' po krrajših ipoteh čez Hieropolis v Karrin, odtod pa dalje na juig, mimo Eufrata tja flo perzijskih' meja Druga arhiada, ki sta ji povelje vala kOmesa Prokopij ihi Sobastijaffl in ki je štela 30.000 mož, je zavila na sever. Imela se je združiti z vojsko armenske ga carja Arzakija, uničiti Anadiabeno in Kilrokdm', prestopiti Kordueno in se na Tigrovih’ obalah, pod zidovi Klezifo na srečati z glavno vojsko.
Car je z ljubeznijo pretehtal, prevda-ril in odločil vsako podrobnost vojnega načrta. Oni, ki so ga poznali, so občudovali n jega modrost, velikopoteznost in enostavnost.
V prvih' dlneh aprila so dospeli v Cir-cezinm1, zadnjo rimsko trdnjavo, ki jo je zgradil Dioklecijan’ ria meji Mezopotamije, pri izlivu reke Abore in Eufrat. Napravili so plavajoči mbst iz čolnov. Julijan je izdal povelje, da naslednjega jutra prestopijo mejo.
Pozno zvečer, ko so bile 'dovršene vse priprave, se je vrnil v šotor. Bi] je si-cer izmhčen, a vzlic temn dobre 'kolje. Prižgal ja svetilko in si lotil na j ljubšega dela, ki mn je vsak dan žrVoual
nekoliko ut nočnega počitka — obsežnega filozofičnega spisa: »Proti kristjanom«. Pisal ga je v odlomkih, olb 2?vokih vojnih trobent, prepevanju vojakov in vzklikanju straž. Julijana je naslajala misel, da se bori zopeir Galilejce z vsem; s čemer se je mogoče boriti: na bojnem' polju in v knjigah, z rimskimi mečem' in s helensko modrostjo. Nič se ni mogel ločiti od spisov svetih očetov, od cerkvenih kanonov in koncilskih sklepov. Na robeh starih,^ raztrganih zvitkov Nove zaveze, ki jo je poučeval prav tako marljivo kot Platona ip Homerja, je carjeva roka zapisovala hudobne opazke.
Car je odložil prašnati oklep, se umil, sedel za mizo in, pomočivši koničasto pero v črnilnik, začel pisati. Kmalu pa so ga prekinili: v taborišče sta doepela dva sla. Eden je dopotoval iz Italije, drngi iz Jeruzalemu. Julijan je zaslišal oba.
Vesti niso bile ravno vesele: potres je razdejal krasno maloazijsko mesto iS i komedijo; tudi v Carigradu so občutili T>otre?me sunke in je nastala silna panika; sibilske knjige so pravile, da ne sme tekom tega leta prestopiti rimskih meja.
Sel iz Jeruzalema je prinesel pismo visokega uradnika Alipija Antiohijskega, 'kateremu je Julijan'poveril vzpostavitev Salomonovega svetišča. Kljub o-čitnemu protislovju je častilec mnogo-božnega Olimpa sklenil obnoviti od Rimljanov uničeni tempelj edinega Boga Izraelcev; na ta način je hotel ovreči resnico evangeljskega prerokovanja, češ: »kamen ne bo ostal na kamionu; vse bo po-ruseno«. Židje so se navdušeno od-zivali carjevemu vabilu. Z vseh strani so prihajali darovi. Zamisel obnovitve templja je bila veličastna, Z delom so morali hiteti. Glavno nadzorstvo je Julijan poveril svojemu prijatelju, kome-
ja	^	O4^ovpral	urednik:	Rudolf	Ozim.	—	Tiska;	Marlbnrak*	tHk»r|jH
su Ali-piju Antiohijskemu, bivšemu na* mestniku v Britaniji.
— Kaj se je zgodilo? — 'j© vprašal čar v skrbeh, motreč izpodoka selov mr* ki obraz; še pisma ni hotel razpečatiti.
— Velika nesreča, blaženi Avgust! !
—- Povej! Ne boj se ničesar!
— Dokler so zidarji odstranjevali grušč in’ odvažali starodavno razvaline tempi jevih zidov, je bilo vse v redu; čim' so se pa lotili temeljev novega zida, — so bruhnile iz oboka templjev© kleti leteča ognjene broglje, razmetale kamenje tu ožgale delavce. Sledečega dne je blagorodni Ali pij zaukazal, da začno z delom iznova. Čudež se je ponovil. In Se tretjič. Kristjani Hiumfirajo, Heleni pa so tako preplašeni', da ga ni delavca, ki hf imel pogum, kreniti v templjem klet, Od novih zidov ni ostal kamen' na ka-menu — vse je razrušeno . ..
Lažcš, tepec! Nemara si sam Galileje«! — je vzkliknil cesar togotno in dvignil roko, da bi udari? sla, ki je pohlevno klečal pred njim. — Bedaste babje čenče! Ali si komos Alipi j res ni mogel izvoliti pametnejšega sla?
Jadrno je raztrgal pečat, odprl pisma i-n’ ga prebral. Sel jo imel prav: Alipij je potrdil njegove besede. Julijan ni verjel lastnim' očem1: prebral je še enkrat pozorno In postavil pismo tik k svetiljki. Nagloma jo njegov obraz zardel: zaškrtal jo z zobmi in se vgri-znil v ustnico, ponieckal papirus irt ga vrgel zdravniku Orjbaziju, ki je stal' tik njega:
-11- Preb eri — ti vsaj ne veruješ v čudeže. Ali jo homes Alipij' »blaznel, ali pa . . - ne, ni mogoče . .
Mladi aleksandrijski učenjak je pobral pismo in gg' prebral s tistim' mirom’ in' hladnokrvnostjo, ki je 'diči'la vsako njegovo dejanje.
"A.......................