Oar Write U* Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. 2 RADAR DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO ro&n NAKATNOST HA SVOJ DOM (hvl«| ptMJ ki praznikov). • ZA S6.-NA LETO NAD 300 IZDAJ Te lepi ione: CHelsea 3-1242 Entered ma Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Of flee at New York. N. ¥.. under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 212. — Stev. 212. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 10, 19 40—TOREK, 10. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLV1H. LONDON Nemci že tretji dan bombardirajo glavno mesto .. nemški napadi niso mogli zlomiti duha Angl Nemški acroplam so včeraj že tretji *a$>oredtii dan v sipa i i težki* Ixtuil«' na London. Zračni boji so se vneli sredi mesta nad velikimi poslopji, kot ju palača poslanske dbomiee, Big Bon in druga. Kakor v nedeljo, so nenuški letaki tudi včeraj čakali do poznega popoldneva, ko pa se je zmračilo, se je bombardiranje zo»|H»t pričelo z vso resnostjo. V včerajšnjih bojih so Nemci izgubili 47 aeroplanov, Angle-/i pa l.'t. Celo noč so pokale bombe in to grmeli topovi in Londonča-ni ves čas niso mogli spati. Ol» zjutraj sirene naznanile, da je napad končan in Londoučani so bledih obrazov prihajali iz zaklonišč in kleti ter odhajali na svoje delo. Skoda na poslopjih je precejšnja Xa mnogih krajih mesta so nastali požari, čijih sij je bilo mogoče videti na razdaljo več milj. Ko se je zdanilo, je bilo tudi mogoče preceniti škodo na raznih poslopjih. London nima miru ne podnevi, ne ponoči Nemška uradna časnikarska age ik t ura pravi, da Ixmdon ne bo imel niti podnevi, niti ponoči miru pred nemškimi bombniki. Včeraj so nad London prihajali aeroplani v velikih skupinah. Pri teh napadih je bilo nad 300 nemških aeroplanov. Nemški letalci so olj svojem povratku sporočili, da so nad Londonom pod seboj videli celo morje požarov. Nemci i|»oročajo, da so uničili 40 angleških aeroplanov, sami pa so jih izgubili IG. Londonsko pristanišče zelo poškodovano Aftociated Press poroča, da so inozemski časnikarski poročevalci opazili, da je bil promet v pristanišču na pomolih ob Temzi zelo oviran. Po tej poti od web Htrani sveta pri- LAMINIH POGUMNOSTI LJUDSTVA V TEH TEŽKIH DNEVIH SE JE TREBA ČUDITI... POD TOČO BOMB SE NJIH VOLJA NE DA UPOGNI-TI . . . vadne vojne operacije, ki jih je bilo mogoče pričakovati, ker so tudi Angleži -bombardirali nemška mesta. Vse italjansko čas'opisje po-vdarja, da se jo pričela nova doba »vojne, čije grozote bodo mogoče dosegle tudi Italijo. ♦Sedaj vživa Rim še primeroma mirne dneve brez vojnih strahot, medtem ko preživljata London in Berlin, najhujše, kar more prinesti vojna. Nemci hočejo uničiti London Nacijski krogi zagotavljajo, da bo Jjondon zadela usoda Varšave in da nemški letalci ne bodo prej nehali bombardirati angleške 'prestol ice, dokler ne bo mesto opustošeno in odstranjeno kot »vojaško u t rje no mesto. Nemci tudi naznanjajo, da se je inžinirjem posrečilo zgraditi bombnike, ki prekašajo tudi najboljše bombnike katerekoli države. In vsi ti bombniki 'bodo uporabljeni v prvi vrsti za uničenje Londona. Cloveš&e žrtve sobotnega in nedeljskega napada na London so bile cenjene na GOO mrtvili in 2500 do 3000 ranjenih. Skupno s središčem Londona je bombardiranje najbolj občutil jugozapadni del mesta, kjer so na ol>eh straneh Temze železniški tiri ter »velike plinarne in elektrarne. * * * Zračno ministrstvo naznanja, tla so bombe napravile veliko škodo in da so zadele tudi nevojaške naprave v Ijondonu, kot n. pr. tri bolnišnice in dva muzeja. . * * 4 V nedeljo ponoči je nemški zračni torpedo porušil neko stanovanjsko hišo in ubitih je bilo nad 50 osctf>. V dolenje nadstropje se je ob času zračnega napada zateklo 12 družin, ko je torpedo zadel hišo. • • • Uradno cenijo število nemških aeroplanov, ki sc v nedeljo napadli London, na 150. Pogled na Tilbury pristanišče ob Temzi nedaleč od Londona. Za dovažanje živeža in raznega drugega blaga j»-pristanišče najv«»čjc važnosti. Po zadnjih poročilih ><> nemški letalci pristanišče bombardirali; škoda je bila velika. POOSTRENE DOLOČBE ZA PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Mnogo dvomljivih Amerikancev bo izgubilo Politična kampanja Vojna poročila Artilerijski dvoboj čez preliv | Medtem ko se je bila zračna S bitka nad Londonom sta angleška in nemška artilerija streljale ena na drugo čez Roka vsk i preliv. To streljanje pa je kmalu ponehalo, ko so angleški bombniki pričeli 'bombardirati nemške postojanke težkih topov ob francoski oba Ji. V nedeljo so tudi nemški letalci metali bombe na pristanišče v Hamburgu in nastalo je več požarov. Včeraj zjutraj pa so angleški letalci zopet bombardirali Berlin. Nemci zahtevajo od Francozov živila Diplomatski krogi v AVndi-ingtonu so prejeli zanesljivo poročilo, da Nemčija od francoske vlade v Vichy ju zahteva izročitev velike množ ne živeža in surovin, ki jih rieza-e 'lena Francija dobiva od drn irod. Nemčija zahteva od IV tainove vlade 58 odstotkov te ga blaga. Ameriška vlada pa bo, četn di ne odkrito, nasprotovala temu načrtu, kajti nemški viri sami so povdarjali, dri je poglavitni namen novega francoskega poslanika Gastona Hen-ri-Hava skušati dobiti Združenih državah kar največ žive-•ža za nezasedeno Francijo. državljanske pravice. — Dobava državljanstva Republikanski voditelji bo precej otežkočena. — Tozadevna predloga za Willkieja bo nedvomno sprejeta. y Kushville, h,d., kjer ima | republikanski predsedni š k i | kandidat Wendell L. Willkie voj začasni glavni stan, so do-peli republikanski voditelji haja živež za Anglijo. P ns ta-1 Vsak je nosil s seboj dve bom-nmče že gori tri dni in vsled tega »bo treba ladje, ki so iz tujih dežel pripeljale razne po. trelbščine, poslati v druga pri-* tallica iz katerih bo blago poslano v London po železnicah. Italjani odobrujejo bombardiran je Italjansko časopisje odobru-je nen«tfko bombardiranje Lon-so to samo na- bi težki po 1760 do 2200 funtov, ali pa deset bomb po 100 funtov težkih. - - • Angleži ne mislijo, da nameravajo Nemci London opusto-šiti, kajti iz višine 20,000 do 30,000 čevljev je kaj težko najti in zadeti cilj. Po njihovem mnenju hočejo Nemci z zračnimi napadi v ,prvi vrsti uničiti moralo ongleškega civilnega prebivalstva, kar pa se jim do sedaj še ni posrečilo. Ameriška vlada si prizadeva uveljaviti odredbe, ki ji bodo omogočile črtati iz seznama a-nieriških državljanov vse sumljive Amerikami' ter poostriti J>ogoje za dobavo državljanskih pravic. Sprejem tozauevnih predlog bo nedvomno jHispešen, in s tem bo olajšana borba proti 4'peti koloni*'. Več tisč oseb, ki so le *'odo odvzete tudi vsem tistim ameriškim državljanom, ki služijo v tujih armadah. Po sedanjih določbah izgube državljanstvo le tisti vojaki v tujih armadah, ki prisežejo zvestobo tujemu vladarja Vsled tega bodo posebno prizadeti tisti ameriški prostovoljci, ki služijo v kanadski ekspedicijski armadi in jim ni t roba priseči zvestobe angleškemu kralju. Nove določfbe se bodo tikale tudi oseb, ki so ameriško državljanstvo "i>odeda>vale,\ pa se že ta'ko dolgo mudijo v inozemstvu, da so se odtujile a-ineričkira principom. Po mnenju uradnikov je treba tudi izboljšati oziroma iz-čistiti že obstoječe postave, da se dožene, če so gotovo ljudje državljani Združenih drža\ ter kot taki upravičeni do zaščite, ki jo nudi vlada svojim državljanom v inozemstvu. Amerikanei, ki se v inozemstvu udeleže kakšne politične volitve, bodo izgubili ameriško državljanstvo. Osebe, rojene v ameriških teritorijih—v Alaski in llavajs>kem otočju—naj bi iz gub i le državljanstvo, če se nahajajo nad šest mesece v v i- i nozemski državi, domovini svojih starišev. Nadaljni predlogi so naslednji : Vsi tisti, ki se predolgo mu-de v inozem>tak napad. Ameriški narod je sedanji administraciji dosti bolj naklonjen kot sem si spočetka predstavljal. Prebivalstvo Združenih držav se prav posebno strinja z \ nanjo politiko Rooseveletovc administracije. Dve tvrdki obtoženi Delavski department je obtožil ne\vyorški firmi Portfolio & Company ter Junior Dob Coat and Suit Company ne-rednosti v upravi. Firmi sta imeli v seznamu vpisanih manj delavcev kot jih v resnici zaposlujeta. Prekršili sta tudi postavo glede minimalnih plač in maksimalna 1 nega delovnega časa. ima go. Willkie jim je odvrnil, da predsedniška kampanja ne bo taka kot so bile dosedanje, pae bo pa to nekakšna križarska vo jna za narodno enotnost, obnovo gosi|K»darstva in zgradnjo primerile deželne obrambe. * ■* Flynn proti Willkieju Predsednik demokratskega narodnega odbora Edward .J. Flynn, očita republikanskemu kandidatu Willkieju, da stremi po diktaturi denarja. — Willkie želi, — pravi, — «la bi vodili vlado taki ljudje kot so jo vodili leta 1IK52. Vodili so jo namreč po poveljih denarnih sil Združenih držaiv. V ti-tili časih ni bil Washington glavno mesto dežele, pač pa Wall Street. časnikarjem jo rekel, da politično nihalo niha v smeri proti Roosevcltu. Predsednik Roosevelt si je s v est zmage. Zanj je pretežna večina volil-1 cev. Willkie izgublja z vsakim j dnem svoj vpliv. » r * Wallace je prijetno razoČE ran V nedeljo zvečer je zaključ'1 demokratski podpredsedniški kandidat Henry A. Wallace sivojo govorniško turnejo po državi Illinois-. Časnikarjem je rekel: Predsedniška kampanja Predsedniška volilna kampanja še ni v polnem razmahu. Z.li se, da se bo šele konci tekočega meseca povsem razvila. Vsekakor je pa opažati, da si) republikanci dosti bolj de lavni kakor demokrat je. Republikanci so že London bo še doživel pekel Neka nemška radio postaja ima vsak dan program, v ka tereni nek lord Haw Haw v angleškem jeziku poroča o preteklih, tekočih in bodočih nemških vojaških operacijah. Včeraj je lord Haw Haw naznanil : "Poglavitni vdaree na Anglijo še ni bil zadan in se še ni pričel. Napad RAF (kraljeve zračne sile) na delavce v Hamburgu kaže, da hoče Anglija i-meti najhujše nasilje. Pa im naj imajo. Angleški narod sedaj nekoliko okuša pekel, \ katerega ga vodi Mr. Churchill." pojasnili svoje strateške na- ne. črte, d očim jih demokratje Š • vedno skrbno prikrivajo. Zaenkrat se še ne ve, če bo predsednik Roosevelt osebno precej jasni posegel v volilno kampanjo a.i iM ___ , •-» -".J!-" j,'1. __________________ K«»t pra\ i Viehvja, je liil aretiran bivši vrhovni poveljnik zavezniške armade general Maurice Gustave (Janiclin. Aretiran sta bila tudi bivša ministrska predsednika Kdouard Daladier in Paul Revna ud. Vsi trije so zapiti na gradu (Miazeron blizu Cliateldu-vona. Obdolžcni so je šla Francija iv so vedeli, da ni bila pripravljena na vojno. Sodniki najvišjega sodišča v Riomn bodo do srede septembra skončali preiskavo in bodo sestavili obtožnice proti onim, ki so zakrivili, da je Francija napovedala Nemčiji vojno. Sodnijska obravnava se bo pričela v oktobru. Glavni pomočnik preiskoval -— Šele sedaj sem se prepri- iieiuu sodišču v Riomu je biv- GENERAL GAMELIN ARETIRAN neko poročilo - L__ iz ši poslanik v Washingtonu in poznejši vnanji minister Georges Bonnet, ki je bil poglavitni pogajalec v Monako vem. Bonnet je dbral |»oldrugo tono uradnli listin, ki so bilo izmenjane med raznimi evropskimi vladami. Bonnet pravi, da 1k> na f>odlugi teh listin dokazal, da bi mogla biti seda- d-i so krivi dJnja VOJna v BvT°Pi od vrnjena ' vojno, dasi "ekaJ Pred vpadom nem-ske armade na Poljsko. Tedaj je namreč Mussolini francoski in angleški vladi priporočil konferenco, na kateri naj bi bilo vstreženo nemški zahtevi glede Gdanska in poljskega koridorja, toda Anglija je Mus solmi je vo (ponudbo zafvr-gla in pritiskala na Francijo, da je itzpolnila snx>jo obveznost do Poljske in napovedala Nemčiji vojno. _ _____*_ "GEX 9 IT £ * Q D X" - ITew SorB ▼ Tuesday, September 10. 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY €€ !■ JJ ■ 1 GLAS NAHODA" (VOICE OP THE PEOPLE) 1 Owned and Published by Siovenie Publishing Company, (▲ Corporation). Pomk Bakaer. President; J. Lnnvba, Sec. — Piece of business of the eocposetloo end addresses of above officers: 21« WEST 18th STREET. MEW TORE. N. Y. 47tk Year "Glas Narode" le lamed every day except Sunday« and holidays. — Subscription Yearly . Advertisement on Ajpement. Za celo leto velja Ust aa Ameriko In Kanado f6.—; za pol lete $8.—; ■a četrt leta $1.50. — Ze New York ae celo leto $7.— : za pol leta $3J50. Zs inozemstvo za celo leto 17.—; za pol leta $3.60. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEliSl NEDELJ IN PRAZNIKOV -OLAS NARODA." 21i WEST ISth STREET, NEW YORK, N. Y. CHelsea J—1242 POMAGAJTE nim IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopii mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. Delai-vpfce Vespi NAJNOVEJŠI EVROPSKI RAZVOJI Romunski kralj Karol je odstopil. Vso svojo moč in oblast je poveril novemu romunskemu ministrskemu predsedniku generalu Inu Antonescu, ki jc prevzel ministrski -predsedstvo le pod pogdjeui, da je Karol zapodil iz dežele svojo ljubico Mated o Lupescu. To žensko je Antonescu smrtno sovražil, ker je spravila Karola popolnoma pod svoj vpliv. Antonescu je velik prijatelj Železne garde. Dve leti je bil zaprt >v nekem samostanu, ker je zahteval, naj bi se Ro i n unija (borila, ko so Rusi vdrli v Besarabijo in Bukovino. Ola ni Železne gade so romunski naciji. Madžarska je poslala proti novi transilvanski meji, ki je bila preti nekaj dnevi še romun-sko-ruska meja, 80 tisoč svojih najboljših vojakov. Govori se, da bodo na to madžarsko rusko me/jo poslani najkasneje do 15. septembra nemški vojaki. Hitler ima baje v ibližini Karpatov poldrugi milijon vojakov. V severni Franciji, na belgijskem in na holandskem o zemljn ima baje le 600 mož, pripravljenih za napad na Anglijo- . Ali je mogoče vse to stm iti skupaj, da dobimo pregledno sliko o položaju? Pravijo,da se zgodovina ponavlja.Prav vedno se ne ponavlja, toda v tem primeru se ultegne ponoviti. Po podpisu miru iv Amiensu leta. 1802 ni hotel Napoleon Bonaparte zapustiti Holandske. Anglija, vznemirjena v bled njegove želje .po zavojevanlju, mu je 18. maja 1803 napovedala vojno. Takrat se je Napoleon odločil, napasti Anglijo ter enkrat z »vselej pokazati Angležem, kaj zmore in zna. Več kot na drugem svetu. In ker je nekoč slišal, da t'o skesancu odpuščeni grehi ter da mu je odprta pot v nebeško kraljestvo, je poklical k sebi častljivega meniha, da bi se z njegovim posredovanjem pobotal z Bogom. Belobradi menili jc stojal v njegovo spalnico ter se {»očaeii približal postelji, na kateri počivalo izsušeno telo umirajočega diktatorja. Menili je napravil znamenje križa in dejal z grobnim glasom: — Diktator, ali kot se pa tresočo roko pogladil cm le jo, kot da bi hotel odpahniti ml sol*- ves h vet in vse njegove zaklade. Pogledal je meniha in zaše-petal: — Oče, grešil sem! Nobena }>oteza se ni izpre-menila v meni ho veni obrazu, ko je rekel: — V nebesih je več veselja nad enim skesanim grešnikom kot nad desetimi pravičniki. Tn zapisano je tu-•li: — Trkajte, pa se vam bo odprlo. Tudi ti potrkaj na vse, kar si storil! Odpusti svojim sovražnikom, da bo tudi tebi oilpnščeno. Diktator je omahnil v blazine. Nasmešek zadovoljstva mu je razjasnil obraz. — Nobenih sovražnikov nimam, — je zašepetal. — Sin moj, — se je pomilovalno nasmehnil menih, —. vsak človek na svetu ima sovražnike. — Ne, oče, — je ugovarjal diktator s slabotnim glasom, — jaz jih nimam. — Vsak človek ima sovražnike, — je ponovil menih in obraz se mu je grozeče zresnil. — Zanist je spremljevalka velikih, in mržnja stopa po sledi mogočnih. Diktator je pa zoj>et odkimal: — Če ti pa pra/vim, da nimam nobenih sovražnikov! jMeni'h je še bliže pristopil, in kakor iz groba je donel njegov glas: — Lažeš! Umirajoči se je z zadnjimi silami vzpel na ležišču. V strašnem *rdu se mu je skremžil obraz. — Ne lažem! — je od v mil kljubovalno. Moža sta se spogledala. Niti menih niti diktator se ni ganil. Plemeni sveč, ki so goreli ob postelji so metali pošastne sence po stenah in, po stropu. Menihove oči so se zaiskrile v svetem srdu. Diktator je liropel. Molče sta se borila za prvenstvo. r— Zakrknjen si, — je dejal menili očita je. — Ti, da bi ne imel nobenega sovražnika? Diktator je omahnil v blazino. Lice se mu je pomirilo. In rekel je vdano ki krotko: — Ne, nobenega sovražnika nimam. Vse sem dal poklati. .. "G LIS N A B O D — New Toric Tuesday, September 10, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY DAMIR FEIGEL: (Hodil je po >obi, lovil in iskal misli, in kakor da bi se bilo.vse zarotilo proti njemu — mi*.i. pametne misli le ni mogel do biti. Ta njegov brezuspešni v za mislimi .se je slednjič izpreme-nil v jezo. *4Kaj vraga, nam daje naš profesor tako neumne domače naloge! Popolnoma je pozabil, da uei petošolce. Kaj na* pa briga, tla je učenjak, da zbira narodno blago, naj hod": sani iskat narodne pripovedke med kmete. Zares, konmdno stališče! Njegovi učenci naj -pišemo kako pripovedko, ki mo jo slišali donia. Da pa ima lahko kdo tako smo'n. da ni poznal svoje zgovorne babice, da mu ni krajšala kaka si ara dekla dctinskih ur s pripovedkami o zmajih, vitezil«. ukletih gradovih, na kaj lakegu niti mislil ni naš «1 i«"-tii profesor. Kaj hočemo, nalogo morait.o jutri oddati, tu ne pomaga n"1 molitev, ne kletev. Dobro, napravim pa sam kako pripovedko, pristavim, da sem jo e je bati tatov, čez dan pa poidejo lahko vsi delat. Prvo noč je nvoral i*1 čuvati najstarejši brat. Ker je pa delal ves dan. ie l»il truden, lejrel je pod hruško in zaspal. V istem času je pa bival v sosednem gozdni zloben pritlikavec. ki ni mop tet itn a noč kakor v rosru. Počasi se ie plazil pritii-(kavec k hruški, stopil pa je ne- Zakaj je šla Maginotova črta Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih pd 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. m. ČLANSTVO: 52,000 --- \- PREMOŽENJE: $8,000,000.00 I I 4 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: • 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Igito previdno na spečega čuvaja, ki se je zbudil, prijet pritlikavca za vrat, da je ta skoraj omedlel in ga prav krepko pritisnil k deblu. ^Puasti me, izpubti me," je za jecljal pritlikavec, "kar hočeš ti dam, samo izpusti me." norca eše hočeš delati revše! Kaj mi pa moreš dati, ubožec. Čakaj, jaz ti poka-žuni!" in najstarejši brat ga je še bolj pritisnil k deblu. 144Srečo ti liočem dati ,sprej-mti in izpusti me!" zajecljal zopet zlo bee. . 4 4 Dobro, ako me hočeš osrečiti, podeli mi mošnjo, ki se ni-i kdar ne izprazni." Ni še skoraj izgovoril brat teh besed, ko je že začutil v svojem žepu nekaj težkega in ko se je zganila suknja, je za-žvenketalo. Izpustil je jjritli-kavca, ki je zbežal urnih nog v gozd. Brat je pa odprl mošnjo, — luna je zasijala — in štel je in štel denar. Čutil se je srečnega. Povedal je we svojima bratoma in jima zabičal, naj tudi onadva vestno čuvata hruško •Drugo jutro je čuval mlajši brat. Spomnil se je l>esed svojega starejšega brata. Bal se je. da bi zaspal. Napravil je zanko, močno, pritrdil jo na drevesu, sam pa legel pod hruško in premišljal o sreči. 'Tudi to noč se je priplazil zlobec, toda s seboj je nesel prašek, ki je uspaval vteakogar in naj ga je le trohico vdihnil va-e. Od daleč ie vrgel ta prašek v zrak in čuvaj je trdno zaspal pod hruško. Brezskrbno je stopil pritlikavec čezenj, zlezel na drevo, vlovil se v zanko, na kateri je obvisel v zraku. Milo je zaječal, suval na desno in levo in čim bolj je suval, da bi se rešil, tem bolj se ura je za reza val a zanka v meso. Za-vpil bi rad, toda potem bi se zbudil orrtamljeni čuvaj. iCez dve uri se je vzdramil brat pod hruško. V luninem pvitu je videl viseti majhno telesce. "Ali si se ulovil, ti tatinski palček: sedaj grem še po brozovico, da ti vzrasteio hruške po vsem telesu." 4Kar si želiš, ti hočem dati,' je zastokal pritlikavec, 4 samo reši me te neusmiljene zanke.' " Revše, ako hočeš, da te rešim, napravi me učenjaka, kakršnega še ni videl svet, ker vidim lc v učenosti svojo srečo!" Ni še dobro izgovoril teh besed. že je čutil, kako tse mu razširja obzorje, vedel je ime vsake zvezde in njeno oddaljenost od zemlje in znal kar naenkrat triintrideset jezikov. Nato je prerozal brat zanko in pritlikavec se je izgulbil o-sramočen in bled od jeze in bolečin v bližnji gozd. Brat učenjak je šel domov; povedal bratoma, kar se rrtu je pripetilo in priš-la je vrsta na najmlajšega brata, da bo čuval hruško. Do tega mesta se ni niti ustavilo marljivo pero petošolčevo. Kaj pa sedaj t Česa naj si zeli najmlajši brat? Gotovo je, da si mora izbrati ta najboljšo in najstalnejšo srečo. Ali naj zahteva od pritlikavca kako devojkoT Tega pa ne! Kdor ima denar, kdor je učenjak, si že lahko sam izbere *dekle, ako ravno misli, da je ženska neobhodno potrebna k največji sreči. In mislil je in mislil. Cigareta za cigareto se je izpremrin-jala v dim in pepel, toda prave, največje sreče za najmlajšega brata le ni hotelo biti od nobenega kraja. Tega Benja- IŽe med svetovno vojno so armade po svoji številčni moči in odbijajoči učinki fctrelnega orožja tako narasli, da je bilo mogoče zapadno fronto držati z neprekinjeno poljsko utrditvijo tudi proti najmočnejšim napadom. Iz tega je bilo razvidno, da bi bilo mogoče isto nalogo izpolnjevati še sigur-nejše s stalnimi utrdbami, ki bi jih dobro laznlebtili. Svetovna vojna je nadalje pokazala, da dotedanje oblike trdnjav učinku današnjega orožja niso bile dorasle. Skrbno so- mi neka pa vendar se sme pustiti popolnoma brez daru! ■Halo, imenitna idej! Pero je zopet začelo delovati. "Najnrtajši brat je šel tretjo noč pod hruško, da bi dobil pritlikavca in srečo. Legel je pod drevo. Otroci smo zaslišali nek čuden glas iz babčinih ust, njene roke so ji padle navzdol in babica je izdihnila svojo blago dnŠo. en da bi bila končala svoje povesti o sreči, o največji sreči. Dohitela jo je vsled njene starosti — bilo ji je ta čas nekaj nad 70 let — mirna in lahka smrt v zapečku." Črnino je končala ta pravljica, toda pisec sam st* je imenitno re<šil iz zagate. Tn naj mu tudi očita profesor nepopolnosti, kaj njemu zato. saj se lahko izgovori. On pač ne more pomagaii. ako je umrla njegova babica še pred koncem zanimive pravljice. Taki in enaki izgovori so zatrli njegovo slabo ve.st, ki ga je začela nekoliko vznemirjati. •Čez dva tedna je prinesel profesor učencem, zvezke. Z domačo n&logo je bil splošno zelo zadovoljen, kjer je najbr-že dobil mnogo prtenevkov za svoio zbirko narodnih pravljic. Naše o-a prijatelja je še posebej poklical k sebi. "Ne vem, se-li zavedate resnice, ki ste jo pribili v svoji nalogi ? Nekateri iščejo sreče v bogastvu, drugi v učenosti, tretji jo pa najde v mirni in' lahki smrti sredi svojih zadovoljnih otrok in sredi srečnih in veselih vnukov. Vaša babica vam ni mogla povedati z besedami, v čem je našel najmlajši brat največjo srečo, pač pa jo je označila z dejanjem — s svojo brezbolestno smrtjo. To pa odgovarja resnici in dobremu delu naj sledi dobro plačilo. Vi ste zbog resnične ideje v svoji nalogi dobili najboljši red." Tako je govoril profesor. Dijak je pa spoznal, da ni zadel sreče ne najmlajši brat v pravljici, ne njegova babica, ki je še poznal ni, pač pa ie imel on sam največjo srečo, kajti pričakoval je v nalogi vse kaj drugega, kakor pa najboljši red. Spoznal je pa tudi živ-liensko resnico, da čaka sreča človeka, ko je ta najmanj pripravljen nanjo. delovanje obramlbnega orožja, zlasti z bočnih strani, raztegiii-tev poedinih naprav, da bi bili cifcji za sovražni ogenj čim' manjši, skrbno zakrivanje teh naprav in predvsem razvrstitev v globino dajejo v zvezi z betonom in železom današnjim utrdbam takšno silo, da jih je mogoče braniti z. razmeroma majhnimi posadkami. Ta načela so vodila tudi graditelje Maginotove črte, ki j<* ojačena s silovitimi utrdbenimi skupinami na strateško najvažnejših točkah. Te naj bi pomagale držati celotno črto in pomagati v primeru protivnih napadov tudi tedaj, če bi na šibkejših črtali prišlo do sovražnih predorov. Ves utrjeni I »a- naj bi bil tu« l i varno zbirališče za sile, ki naj bi po potrebi prenesle z ofenzivo boj na sovražnikovo ozemlje. Tako je i imfcla Maginotova črta obenem, defenzivno in ofenzivno nalogo.i Nemci so si z Siegfrieodvo Čr-! to zagotovili hrbtno zaščito za j §-voje operacije na Poljskem in j pozneje na Nrveškem, ki so jo držali lahko z razmeroma majhnim delom svoje celotne vojne sile. Če bi bil hotel general Gamelin ob začetku vojne pomagati Poljakom, bi nroral to črto nemudoma napasti in jo prebiti. Izgube moštva, ki bi bile zvezane s tem, pa bi bilo prevelike, da bi jih mogla >a-ma Francija nadome-titi. To-j da angleška pontoč je prihajala počasi in je bila pri lično skromna. Tako je Maginotovi črti ostala samo defenzivna naloga, zavezniki so bili potisnjeni v ulogo čakanja. Po porazih na Norveškem in potem, ko je po-stalo očitno, da tudi s sredozemske strani ne bo mogoče izvesti odločilnih operacij, je preostala samo še možnost predora >kozi Belgijo in Holand-sko na nemjško ozemlje. To možnost pa je sama Nemčija prehitela z bliskovitim napadom. Nemčija je na svoje napadajoče desne krilo pri tem lahko brez skrbi vrgla vse razpoložljive sile. ker je levo krilo predstavljal utrjen pas. ki ga je bilo mogoče držati z razmeroma majhnimi silami. (Podaljšana Maginotova črta, ki so jo bili Francozi na hitro roko še malo izgradili, se je kmalu izkazala nezadostna za defenzivni namen. Kje >o vzroki nam danes še ni povsem jasno. Vsekakor je značilno, da so bile liHočne utrdbe že drugi dan nemškega napada v nemških rokah. Nemškega pohoda v Belgiio ni bilo mogoče zadržati. Šibkejše črte, kakor v Ar-denih, so Nenjfci zavzeli v prvem naskoku, preden so prišli Francozi na pomoč. Ko so njih ojačenja prispela, so morala takoj nazaj v podaljšano Magi notovo črto. Vse je tedaj pri čakovalo. da se bo severno od tega podaljška razviia čelna bitka. Prišlo pa je drugače. Nemško vodstvo je hotelo za vsako ceno uničiti zavezniške fSil|li*lin>>ICllt|l«li>,IIIl«l|iile9 .......35 ( Kozel jski) ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica — ..... JO .Josip Pavcič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih n»rkl ali ženski zlx.r ............. I 25 II. zvezek. 77 |*-sfni za moskl in mešani zImt ................1.23 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....L— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. M Naročilo i»ošIjite na: u Glas Naroda 210 WEST lfitb STREET 99 NEW YORK. N. Y. sik', ki s;o >e borile v Belgiji, in je z drznim napadom prebilo prebilo podaljšano Ma^inoiovo ei*to. Ko se je to zgodilo, ni jim»o!o n*n* ver zadržati nemških moei zraene vojne sile mimo o-p o d i j š a n o Mai^inotovo erte, ki je s tem izgubila svoj pomen, na ol>eli straneh udarila proti zapadu. iSistem nioenili oporišr s šil>-kejšinii zapornimi črtami, kakršnega je predstavljala podaljšana Maginotova erta. se ni obnesel proti >iii in brzini napada motoriziranih, zraenih in pehotnih nemških -il. Velike oklopin trdnjave so lahko zelo od|M>rne, ne koristijo ]»a ninoir«>. ee jih oj^erativno ne izrabijo. Ta >istem je bil namenjen temu, da bi se v njem bo-borila ni a* a francoske vojske. Toda Nemci so s s v o j < > taktiko prisilili njene rezerve v Belgijo. Ko -o prebili Maffinotovo rito, je ta za odločitev v vojni izgubila -voj strateški pomen. \DVERTLSE IN "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni-skih slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — 1 • KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bokinjflko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK _ __ "PCXB W A B P D 37' - Vfaf Jorfi Tuesday, September 1 0, 1 940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAXLT V METEZU ■iiniiwim— Vprašanja in odgovori z ozirom na registracijo inozemcev (Nadaljevanje) —: Roman. — Spisala: MAELTA KMETOVA. "Tako, Tina, poslušala isem te. A kaj porečeš k mojemu fciueajuT Kje je bil denar in vendar ni bilo skupnosti in sreče in sva se ločila z možem t" ' "'Kakor rečeno, tega pa ne razumem," *'So Še druge točke, veš; sirovosti srca tudi niso stvari, ki bi jih utegnii člo\ek prenesti. — Še vse težje so od denarnih zadev." . , » "Ne — težjih ni!" *40, koliko je težjih!" '"Zame ne." ' "tKo ne veš." •"Čakaj; pa če te in še denarja nič?" i "Potem, — potem je res . . ." "Hudič. Pa pika. Pri meni je tako. Kaj meniš, uboga uradnikova žena, kakršna sem jaz, saj se še ločiti ne sme. Vam, milijonarjem, je pa to še v čast." '"Ah, Tina!" In zvonko se je za smejal a Meta. / J"Res je tako — a tudi meni bo dovolj — in tudi jaz bom £la tvojo pot." "Cujmo, eujmo!" t" Bom šla, pa če se vse na glavo postavi!" "Slišiš, zakaj ^vh se medve oniožili, ko jih toliko in toliko it repen i po tej sreči!" ".Napačen korak, kaj hočeš, a še eem živa — in mrtvec nočem biti. Živeti hočem, flišiš, živeti in . . . "'Evo ti — gospod Gornik prihaja!" je vzkliknila Meta in že je pozdravljala Gornika, ki je bil že blizu njune mize. Tina se je zdrznila, v očeh je zaplapolal ogenj in nasmehnila se je. "Klanjam se, milostljivi!" je pozdravil Gornik in segal v roke Tini in Meti in ko je prvi poljubi! roko, jo je za hip pri-držal v svoji in jo krepko stisnil. "Kako prav, da ste priišli," j0 hitela Meta, "kar sedite semkaj v sredo in povejte nama kaj prijetnega." -tČe emeni? Prav rad." In Gornik je sedel in s slastjo je zrla vanj Tina in opazovala visoko, krepko postavo, črne, bujne lase in jedrovito ii*o-čko moškost Gornikovo. Recimo — o vremenu, lep dan je bil danes," je pričel Gornik in se nasmehnil. '"Kaj o vremenu naju menite zabavati?" je v smehu vzkliknila Meta. "Zakaj pa ne- Poglejte solnce, kako se potaplja ^e ognjeno je in še morje /ari ž njim vred." Tina in Meta *»ta se ozrli. "Morda sta zaljubljena," je tiho dejala Meta. "KO vzel Gornik. "Bežite — o tem," je veselo vzkliknila Meta, "kaj bi o zalo-ti in tako dalje. 1 Žalosti sva medve že -siti, kai Ti •"Skoraj bi rekla." I"Potem — oprostite, bom govoril o čem drugem. A z vremenom inoraan v udar pričeti, to je že tako v navadi — in če sem že zašel v žalost koj pri prvem stavku, zares ne vem, če ne bom slab družabnik." "Ta — ta — ta —" je odvrnila Meta, "^e vi bodite žalostni! Pričnem t>rej jaz! Kod ste hodili?" "Prav nikoder — ves dan sem bil vprežen in sem delal v pfeorni." j t "Ves dan?" se je začudila Tina. tem vremenu in — ko vam ni treba!" "O, motite gospa; delati moram, povsod moram biti, sicer je vse v neredu " t "Ne razumem. Ja dela kdo. ki ima že vse^a dovolj in nikogar, ki bi moral skrbeti zanj," je odvrnila v mislih Tina. "Gospa — to je potreba, to se mora; in čeprav ne bi moral in maral, delal bi, ker sem to jaz in je delo obenem del moje Jastne osebnosti." "Ti to razumeš?" je vprašala Tina Meto. , Meta se je nasmehnila in odgovorila: "Razumem in tudi to razumem, da ti tega ne razumeš." "Pa dobro, da le razumeš — in tudi mene," je nekako ironično dejala Tina. Gorniku pa je bilo sitno, da je Tina užaljena in dodal je: "Gospa Mlakarjeva že ve, kako je in tudi vera, da najde lepote v biezdelju, ki ima zares tudi svojo lepo stran." "Hvala Bogu, da le to veste." in Tina se je v zadovoljstvu nasmehnila. Gornik pa je povzel: "Sicer pa — tudi s Tonetom, vašim gospodom soprogom, sem bil skupaj." \ "Tako?" je malomarno odvrnila Tina. * *4Da — in slabe volje je bil." I • "Kakor njegovd gospa soproga," je dejala Meta. "In to je lepo, da sta mož in žena istih misli in občutkov" je nadaljeval Gornik. Tina pa je povzpela: "Čeprav na različnih podlagah. Pa saj vem, tudi podlaga je bila bržkone ista." "Hudič — denar," je šepnila Meta, a se koj na to na ves glas nasmehnila.. ' Tina je molčala, Gorniku je bilo spet sitno, Meta pa se je zabavala zaradi molka obeh, a nenadoma je vzkliknil-i "Poldi — o, Peldi!" • Gornik in Tina sta se ozrla, Meta pa je odhitela od mize in se vsa živahna vrnila in dejala: i" To je dobro, da si prišla, Po Idi! Saj jo poznata? rej prav kar fedi." "Gospa Bizjakova, če se ne motim," je vprašal Gornik., "Da, Bizjakova, žena onega bogatega vinskega trgovca,1 je šepnila Tina Gorniku. ^ 36. Ali se bo varovala tajnost o informacijah, podanih od inozemea ob registraciji ? — /Sfakon o registraciji inczemcev določa, da vsi zapisi o registraciji in prstotiskih morajo biti tajni in zaupni in smejo biti na razpolago lc s privoljenjem Generalnega pravdnika Združeni li držav. 37. Ali bo iiiozemec mosrel odkazati, da se je registriral? — Da. Vsakemu inozemcu ki e registrira, 'se pošlje potrdilo. Ta li*tek bo služil kot dokaz njegove registracije. 38. Ali inozemec postane državljan vsled resri-tracijc ? — Ne. Degistracija nima prav nikakor?! vpliva na državljansko stanje. 39. Koliko časa bo vzelo, da se inozemec registrira in da >e mu odvzame odtisk prstov? — Registracija ne 1 >5 smela vzfti več kot 20 do 30 minut, .i.* bila tiskovina pr.lno in skrbno izpolnjena vnaprej. 40. Kaj se zahteva ed inozemea oziroma od roditelja ri: varuha inozemea potem, l;o -e je registriral? — Zakon o registraciji inozemcev od leta 1940 zahteva, da morajo vsi tukaj nastanjeni inozeniri prijaviti vsako sprememl>o stanovanjskega naslova, in to v roku 5 dni po taki spremtM.fi i. Drugi inozemci — potnik na j obisku, dijaki in drugi, ki niso bili pripuščeni za stalno bivanje v Zdr. državah — marajo prijaviti svoj na-lov vsake 3 niiesece, naj spremenijo svoj naslov ali ne. Tiskovine za take spremembe naslova in prijave se morejo dobivati v vsakem poštnem uradu. 41. Kakšna je kazen, ako kdo ne prijavi priseljeniškemu in naturalizacijfckemu uradu, ko spremeni svoj stanovanjski naslov? — Globa do $100, zapor do 30 dni ali oboje. 42. Ali mora inozemec prijaviti priseljeniškemu in natural i žici jskemu uradu tudi spremembo poslovnega naslova? — Ne. 43. Ali bodo inozem*M v Ala-ski. Hawaii. Puerto Rico in Virgin skill otokih morali registrirati se? — Da. Registracijsko postopanje l>o tam i-to kakor v Združenih državah. državah, ki niso državljani, se morajo registrirati. Filipinci na Filipinskih otokih se ne morajo registrirati. 4o. Ali se registracija vršila na javnem v poštnih uradih? ■ Poštarji skrbijo, da bodi re-gi>tracija inozemcev kolikor mogoče privatna. "Ne znam." 48. Na kaka vprašanja bodo morali odgovoriti vsi inozemci, ki so 14 ali več let stari? — Bo 15 vprašanj, nekatera izmet} katerih so porazdeljena, in sicer: 1. Ime, ime ob prihodu, in v-a druga različna imena, pri- zacijaani, "ki so popolnoma ali razun 6, 10, 11, 14 in 15. Pod deloma posvečene k te rim, da j vprašan jem 9. bo roditelj ali vplivajo na politična delova- varuh, ki registrira inozernca nja, javne odnošaje ali javno | pod 14. letom, navedel svoje politiko tuje vlade ali isto lastno ime, naslov in posel, podpirajo? |Pod vprašanjem 12 naj se in- 49. Na kaka vprašan ja mora-1 formacija o stanju državi jan-jo roditelji ali varuhi inozem-|skega postopanja poda z ozi-cev pod 14. letom za nje od- rom na oba roditelja v zinislu govoriti? — Na vsa vprašanja i na vodi'. 44». Zakaj naj se inozemec, ki in.,ke„ in dekliška imena poroče- je v tej deželi nezakonito, registrira, mesto da riskira, da ga ne odkrijejo? — Mnogo razlogov je, zakaj »bi se tak inozemec. moral registrirati. Ako se ne registrira, on je: 1. podvržen obtoženju, globi in kazni 2. pokvari si mogočnost, da bo Generalni pravdnik v njegovem pogledu vporabil dis-krecijonamo oblast, ki jo po zakonu ima z ozirom na ustavitev deportacijo in druge stvari: 3. on si pokvari svoj položaj tudi z ozirom na druge zakone Zdr. držav. (Mnogo inozemcev, ki je prišlo nezakonito v Združene državo pred dnem 1. julija 1924. more lega lizirati svoj prihod v znvislu zakona, sprejetega 7. avgusta 1939). 47. Ako inozemec ni v stanu odgovoriti na kako vprašanje a!i del vprašanja, kaj naj stori? — Ako se j? zaman potrudil na vse mogoče načine, da si zagotovi podatke, naj pove. nih žensk. 2. Stanovanjski naslov. 3. MpKto in dan rojstva? 4. Državljan oziroma j>oeon Surmelian. William registrirati?—Filipinci v Zdr.ISuchy, Marie Syrkin. Allan ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. ... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing ftpany .(Nadaljevanje prihodnjič.) A, . C .v. • Con 216 W. 18th Street New York Cranston in drugih. . (Naznanjajoč izdanje nove revije je Dead Ijewis, izvršilni ravnatelj organizacije Common Council for American Unity, izjavil: "Common Council bo splošna revija namenjena za splošno občinstvo. Ena izmed njenih poglavitnih svrli bo pospeševanje vpošte vanju onega, kar je vsaka skupina prispela k Ameriki, delovanje za razvoj a-meriške kulture, ki lw» resnično zastopala v^e elemente, ki tvorijo ameriško ljudstvo. Zajemala bo svoje snovi iz vsake skupine v današnjem ameriškem življenju, povabljajoč vse odlične pisatelje v deželi, kakor tudi one. ki niso pi-ali po-prej " [Razpravljajoč o stališču in sniernici nove revije, je Mr. Adamič, njen urednik izjavil: "Nikdar poprej ni bilo bolj važno, da se Amerikanei. kakršnokoli naj bo njihovo ozadje, umno zavedajo svoje skupne prihodu jod i. Svrha revije "ConKmon Ground" je povzbu jati to zavedanje. Razpravljala bo o problemih in mogočnostih, ki so se razvili, ker je v zadnjih 100 letih 3S.0n.000 priseljencev prišlo sem iz vseli delov sveta. Skozi njene strani bodo govorili Amerikanei starega in novega kova, belo-kožci in barvokožci, prote>tan-tje, katoličani in Žid je — vsi izmed nass — o naših skupnih težnjah in problemih. '^Common Ground" bo shajališče, kjer se moremo boljše seznanjati s .skoraj neskončno raz-inimi vrstami naših so-Ameri-kancev. MV teirt trenutku svetovne krize ni zadosti držati ono, kar intamo; moramo iti naprej napram večji meri demokracije. Moramo na novo vžgati ameriški ideal, ki s svojim mogočnim poudarjanjem osnovne vrednosti in dostojanstvenosti vsakega človeškega bitja utegne biti spoj edinosti, ki ga ni-kak napad ne more zlomiti. Vsi državljani, karkoli naj bo njihov narodnostni ali plemenski izvir ali vera. morajo biti toliko dejanski, kolikor prerV zakonom, sprejeti kot enaki drugovi v antenski družbi." "Corrtmon Ground" "bo imel. kakor se naznanja, naročnino od $2.00 na leto. Poedini iztiri se bodo prodajali za 50 centov. Naslov revi je bo isti kot oni za Comlmon Council, namreč 222 Fourth Ave., New York City. CIGANKA Povest o mlad« ciganki, ki so j<> hoteli prodati, pa je I>olH-^iiila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DIMAS 1'isatelJ sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se lw> ijrral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res ijjra velik kos w-lo zanimivega življenj*. cena SI.75 HUBERT Spisal Paul Keller. Jtoinan iz lovskega življenja. cena SI.— JARI JUNAKI Spisal RADO M CRN IK Knjiga vsebuje 1 kratkih, inucšiili (Mivesti in !»o vsakemu v veliko razvedrilo in zahavo. cena SI.— JERNAČ ZMAG0VAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK S1ENK1EW1CZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena SI.— KRAJ UMIRA Spisal JO/KO JLRAČ Mladi koroški Slorenee zelo Jasno in zanimivo i»opisiijf življenje kmetov iu rudarjev. cena si. KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Slrarhuitz. Zelo zanimiva povest iz domačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR NajlMdjši slovenski pri|N»ve»Jn:k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pri{»oveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisu ja sijajno zmago poljskega kralja Jana Sohieske-ga nad Turki pri llotinu In a tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sili. imnI katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josit« Jurčiča nafl najboljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romana popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Ik>lenjskem. Ito-man je zelo zanimiv od začetka do konca. $ cena $ 1.— ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer. Zelo zanimiva jsivest o divjem lovru (ironituviikem. cena 75c SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L Ganghofer. (iangtioferja prištevajo med najboljše sodotme pisatelje. — Samostanski lovee Je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav «>če pravilne slo-Teii^čiiie v t"in svoj m romanu živo in zanimivo |M»pisnje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK Pisatelj v knjigi |M>ve Isto, kot |x»ve naslov: srečal se je z lj>i-dmi. med katerimi so nekiiieri že mrtvi, drugi še živi"'Njihova us«nln je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsetu pa (»opisuje resnično življenje posameznih. cena $ 1.—• V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZlTANČlC Najboljši in še živeči slovenski pesnik |H«laja s to zbirko zo|»-i nekaj umotvorov. 1'esiui so puarečene njegovi ženi Ani. cena S! .- V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. C onan D«>le. Z«-lo zanimiv roman, čegur dejanje s«- dogaja v Kgipta, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORM Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive |H«latke o svojih doživljajih v itogaški Slatini. cena $1.— ZNANCI Spisal RADO MURNIH Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesil ln orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno ▼ gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Baiin. Francoski roman zelo na~ pete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. iH-janje se vrši v letu 1757, ko so 5e Imlljanei kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont cena $1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek«