SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LV (49) Štev. (N2) 41 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 24 de octubre - 24. oktobra 1996 Drugi obljub - SKD Izpolnjuje DRAGE SLOVENKE IN SLOVENCI! Govorim v imenu zamejskih in izseljenskih Slovencev. Govorim Vam v imenu Slovenskih krščanskih demokratov. Ponosen sem, da pripadam tej stranki, ki je zgodovinska stranka mojega deda, mojega očeta, mojih sinov in hčera in je moja stranka. V tej stranki je polno vzdušja kreativnosti, drznosti in zdravega tveganja. SKD ima v sebi toliko potenciala kot nobena druga stranka. Ima program, ki vsebuje posameznika >n družbo v univerzalnem merilu in v krščanski tradiciji, zato gremo naprej, z iniciativami v vsako vas, v vsako mesto, v vsako družino in do posameznikov. SKD je stranka širine in veselja, za resnico — pravico in poguma za naš skupni jutri. Prinašam Vam posebne pozdrave in vroče želje slovenskega duha od Prekmurskih Slovencev iz Argentine in Urugvaja. Prosili so me — pozdravi NAŠE!!! Čutim posebno čast, da lahko iz tega mesta sedaj to izpolnim. Pozdravljeni tudi v njihovem imenu. Poseben pozdrav vsem Prekmurcem pa izražam v imenu moje 87. letne mame Ive Pregljeve, ki je bila učiteljica v tepfkrajih in sedaj živi v Argentini. Vse te postojanke je sedaj SKD vključila v svoje vodstvo na mesto podpredsed-niks in med kandidate v državni zbor uvrstila eno poslansko za Slovence po svetu. Tako je izpolnila besedo dano v Stični lansko leto, ko je predsednik Peterle ponudil in obljubil to možnost vsem zamejcem in izseljencem. Drugi obljubljajo, SKD s Peterletom na čelu, IZPOLNJUJE! Ta kandidat ima predstavništvo pol milijona Slovencev po svetu. Iz Avstralije, Evrope, Kanade, Združenih držav Amerike in cele Južne Amerike. Tako povezuje SKD vse Slovence po svetu v eno samo slovensko družino. Zahvalim se na tem mestu posebno predsedniku SKD okraja Ljubljana, mag. Boštjanu Turku, ki je v svojem okraju poskrbel mesto za našega kandidata.,Slovenski krščanski demokrati smo porok boljše prihodnosti in ljudje vrednot in upešnih dejanj. Smo porok boljše prihodnosti, ker imamo ljudi za boljšo narodno prihodnost. SKD ima predsednika, ki ni samo Lojze Peterle, ampak je DRŽAVNIK, ki je vodil. vlado, ki je prinesla osamosvojitev Sloveniji. Ima predsednika, ki je bil pred dvema tednoma izvoljen za podpredsednika Evropske zveze krščanskih demokratov. Ima predsednika, ki ga sprejemajo vodilni iz Evrope in ne čudim se, da je bil ta teden pri Majorju, Kohlu in Prodiju. Imamo predsednika, ki je bistveno pripomogel, da imamo danes frekvence za Radio Ognjišče. Imamo predsednika, ki je bil uspešen premier, zato je moral oditi. Ki živi pošteno, zgledno družinsko življenje, ki je praktičen katoličan in to pove. Ki mu ni treba razlagati, odkod imetje, ker je njegov največji zaklad družina. Na katerega je bilo izlitega toliko laži ter gnoja, ker ljubi SLOVENIJO in ne odneha! Ki dela to, kar govori, in govori resnico, ne igra demagogije. SKD gradi na lastnih uspehih, ne mlati po drugih. Zato vas poziva, da vsak naredi, kar mu stan veleva, od duše do duše, od srca do srca, od soseda do soseda, od kolega do kolega, do končne zmage. Računajte z nami! Mi računamo na Vas! Prof. Tine Vivod . . V ' • . « 'V Sedmi tabor SKD v Beltincih Niti največji optimisti niso pričakovali, da bo dobil sedmi tabor Slovenskih krščanskih demokratov tolikšno podporo volilcev in privržencev, saj se jih je različnih krajev države in tujine včeraj v beltinskem parku zbralo več kot 15.000. To je predvolilnem času lepa napoved, da lahko krščanski demokrati dosežejo pričakovani uspeh. Tudi predsednik SKD Lojze Peterle v govoru ni mogel skriti navdušenja nad tolikšnim obiskom, zato je kar v prekmurskem narečju dejal, da se toliko ljudi v tem parku še nikoli ni zbralo („Telko ljiidi je tii še nigdar nej bilou!"). In prav je imel. Na taboru v Beltincih sem tudi zaznal Veliko zanimanje ljudi za izseljence. Marsikdo, da ne rečem skoraj vsak, ima kakega sorodnika v izseljenstvu. Mnogi v sami Amentmi^prašujejo za njimi, in se tudi zseljencem ni dana možnost Obvestilo Veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini slovenskim državljanom o izvedbi parlamentarnih volitev Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Aires obvešča vse slovenske državljane, ki stalno ali začasno živijo v Republiki Argentini, da bodo volilne komisije v Sloveniji začele 26.10.1996 pošiljati prijavljenim volilcem volilni material. Za veljavno glasovanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: — izpolnjeni glasovnici mora biti priložena potrjena volilna karta, ki jo bodo vo-lilci prejeli z volilnim materialom. Za potrditev volilne karte se mora volilec osebno zglasiti pri uradnem ali pooblaščenem predstavniku veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Aires ter predložiti volilno karto v potrditev. Potrjevanje volilnih kart bo potekalo po naslednjem razporedu: — v Našem domu v San Justu (H. Yri-goyen 2756, (1754) San Justo) bo dne 3.11.1996 od 9. do 12. ure ter 6.11.1996 od 19. do 21. ure potrjeval volilne karte častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan. — v Društvu Slovenska Pristava v Mo-ronu (Republica de Eslovenia 1851, (1712) Castelar) bo dne 5.11.1996 od 19. do 21. ure potrjeval volilne karte častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan. MENDOZA: — v Slovenskem domu (Urquiza 339, (5500) Mendoza) bo dne 4. in 5.11.1996 od 17. do 21. ure potrjeval volilne karte veleposlanik Republike Slovenije dr. Janez Žgajnar. BUENOS AIRES: — na Veleposlaništvu Republike Slovenije (Olazabal 2060, Cap. Fed.) bodo potrjevali volilne karte dr. Janez Žgajnar, Tomaž Miklavčič in Teresa Tomažin. Potrjevanje bo potekalo od 26.10.1996 do vključno 10.11.1996 vsak dan (tudi v sobotah in nedeljah) od 10. do 18. ure. — v Slomškovem domu (Castelli 28, (1704) Ramos'Mejia) bo volilne karte potrjeval g. Božidar Fink, in sicer vsak dan od 1.11.1996 do vključno 8.11.1996 od 18,30 do 20,30, v nedeljo 3.11.1996 pa od 10. do 12. ure. — v Hladnikovem domu, Društvo Slivenska vas (Msgr. J. Hladnik 3970, (1826) Rem. de Escalada), bc potrjeval volilne karte dr. Andrej Fink 1. in 2.11.1996 od 18. do 20. ure in v nedeljo 3.11.1996 od 10. do 12. ure. — v Slovenskem domu v San Martinu (Itde. A. J. Campos 129, (1650) San Martin) bo dne 5.11. in 6.11.1996 od 18. do 20. ure potrjeval volilne karte dr. Andrej Fink. — v Bernalu, Sociedad de socorros mu-tuos (Cerrito 938), bo potrjeval volilhe karte dr. Andrej Fink 3.11.1996 od 18. do 20. ure. — v Slovenskem podpornem društvu „Triglav" (M. Porcel de Peralta 1458, (1408) Bs. As.) bo potrjeval volilne karte častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan, in sicer 3.11.1996 od 18. do 20. ure. SAN CARLOS DE BARILOCHE: — volilne karte bo potrjeval Tomaž Miklavčič dne 5. in 6.11.1996 predvidoma v večernih urah. Kraj in čas potrjevanja bosta sporočena naknadno. ROSARIO: — v Slovenskem društvu Triglav (Mitre 3924, Rosario) bo volilne karte potrjeval g. Emilio Žigon in sicer 4.11. in 5-11 -1996 od 18. do 20. ure. Volilci lahko izročijo glasovnico (v zaprti kuverti) in volilno karto neposredno veleposlaništvu ali pa pooblaščencem, ki jo bodo izročili veleposlaništvu, lahko pa jih pošljejo neposredno volilni komisiji tudi sami. Veleposlaništvo opozarja volilce, da morajo glasovnice prispeti na volilno komisijo najkasneje do ponedeljka 11.11.1996 do 12. ure. Glede na to, je veleposlaništvo že poskrbelo, da bo glasovnice, ki bodo prispele na veleposlaništvo RS v Buenos Airesu do četrtka 7.11.1996 do 12. ure, odposlalo v Slovenijo po diplomatskem kurirju z namenom, da bodo prispele na volilno komisijo pravočasno. V Buenos Airesu, 16.10.1996 Prof. dr. fanez Žgajnar veleposlanik i % . & mmmmm i 188BS ■ i-.:.;!!! lažje in številnejše udeležbe na volitvah. „Vsak južnjak ima pravico voliti pa čeprav niti slovensko ne zna, vam pa, ki ste Slovenci, se ta pravica zanika ali vam delajo težave". Ko je na taboru govoril Peterle, so za njim stali vsi podpredsedniki stranke in ministri vlade. Potem so bili pa na oder poklicani vsi letošnji kandidati za poslanska mesta, med njimi tudi Marijan Schiffrer. Pred vsemi njimi je pred mikrofon stopil podpredsednik SKD, Tine Vivod, ki je na zbrane naslovil nagovor, ki ga objavljamo na uvodnem mestu. Večkrat so ga poslušalci prekinili z burnim ploskanjem in navdušeno ploskali tudi našemu kandidatu Marijanu Schiffrerju, ko ga je Tine Vivod posebej omenil. Schiffrer je moral stopiti korak naprej, in pozdraviti zbrano množico, ki mu je ploskala. *' Tone Mizerit, iz Slovenije V DZ prinesti tudi izseljensko problematiko Zunaj meja domovine živi vsak peti Slovenec. In vendar ti Slovenci nimajo z ustavo zagotovljenega predstavnika v državnem zboru, kot jo imata italijanska in madžarska manjšina. SKD so lani v Stični obljubili, da bodo uvrstili na državnozborskih volitvah na svojo listo tudi kandidata — predstavnika Slovencev po svetu. Obljubo so izpolnili, saj je prejšnji ponedeljek izvršni odbor SKD postavil na četrto kandidatno mesto nacionalne liste Marijana Schifferja iz Buenos Airesa. Marijan.Schiffer bo kandidiral v osmem volilnem okraju tretje volilne enote (Ljubljana Šiška), temu mestu se je namreč odpovedal Peter Rančigaj. Novi kandidat je včeraj prišel iz Argen- tine na Brnik, kjer so ga v imenu SKD sprejeli glavna tajnica Hilda Tovšak, podpredsednik SKD Tine Vivod, predsednik ljubljanskega odbora SKD Boštjan Turk in predstavniki Slovencev po svetu, med njimi Jože Kastelic iz Kanade. Hilda Tovšak je poudarila, da s tem imenovanjem stranka izpolnjuje dano besedo in tako jasno dokazuje, da je smotrno in resnično njihavo volilno geslo, ki trdi, da stojimo za svojimi dajanji. Marijan Schiffrer je dejal, da se v svojih begunskih letih niti ni nadejal, da bo sploh še kdaj videl domovino. Izrazil je počaščenost ob dejstvu, da mu domovina danes ponuja možnost kandidature za DZ. In kakši so njegovi načrti ob vrnitvi v Nadaljevanje na 3. strani w aas paorcOSB Csimific-feite aa 'saltttos I !Lar w Katica Cukjati IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je potrdil strankarsko listo kandidatov za letošnje volitve, svet stranke pa je potrdil še nacionalno listo. Konvencija stranke bo 5. novembra v Cankarjevem domu. Na predlog ljubljanskega občinskega odbora SKD so vsi kandidati (prvi je to naredil predsednik stranke Lojze Peterle) podpisali posebno izjavo, s katero so potrdili, da v času komunističnega režima niso nikoli sodelovali s Službo državne varnosti (Udbo) in da nikoli niso bili člani Komunistične partije oziroma Zveze komunistov. Na nacionalni listi kandidirajo Lojze Peterle, Izidor Rejc, Miroslav Mozetič, Marijan Schiffrer, Nada Skuk, Nace Polajnar, Janez Praprotnik, Margareta Atelšek, Andrej Šter, Ivo Bevk, Janja Škerbec, Jože Osterc, Boris Jagodič, Helena Novak in Janez Dular. Med kandidati ni Janeza Obreze (ker je kandidaturo umaknil pred dvema tednoma), Ivana Omana (ker se umika iz politike) ter Marjana Dvornika, Janka Deželaka in Jane Primožič (ki niso hoteli kandidirati). KANDIDATI ZA POSLANCE SKD Gorenjska: Jesenice Radovljica Kranj Kranj Tržič Škofja Loka Škofja Loka Kamnik Idrija Primorska Tolmin Piran Izola Koper Koper Sežana II. Bistrica Postojna Nova Gorica Nova Gorica Ajdovščina Jože Zupančič dr. Janez Resman dr. Janez Remškar Andrej Šter dr. Janez Poklukar Igor Draksler Vinko Demšar dr. Janez Sušnik Nada Skuk Ivan Božič dr. Saša Žužek Aleks. Frantar Ivan Pinter Ivo Bevk Pavel Macarol Ljubo Cvitanič Branko Biščak Damjan Marinič Milan Turk Miroslav Geržina Štefan Kociper dr. Helena Hren dr. Jože Jurkovič dr. Jože Kušar Mihael Jarc dr. Drago Čepar Izidor Rejc Marjan Schiffrer dr. Andrej Umek Ignac Polajnar Miroslav Mozetič Ljubljana Kočevje Ribnica Grosuplje lirija Lj. Moste Lj. Moste Lj. Moste Lj. Bežigrad Lj. Bežigrad Domžale Domžale Alojz Košir Benj. Henigman dr. Alojz Jamnik Martin Hostnik dr. Janez Vrbošek dr. Janez Pogačar Helena Novak dr. Janez Zajec dr. Janez Dular Vinko Okršlar Margareta Atelšek Savinjska - Koroška Šentjur Jurij Malovrh Celje Boris Jagodič Celje Brane Nezman Žalec Milan Dobnik Mozirje Ivan Glušič Velenje dr. Ivan Kralj Slov. Gradec Jože Jeromel Ravne na K. Janez Proper Dravograd Ferd. Gnamuš Dolenjska - Bela krajina Črnomelj Vlado Starešinič Novo mesto Franci Koncilija Novo mesto dr. Vida Čadonič Trebnje Lojze Peterle Brežice dr. Zvonimir Škofljanec Krško Franc Černelič Sevnica Igor Umek Laško Janez Kranjc Hrastnik Jurij Bantan Trbovlje Janja Škerbec Zagorje Sašo Anžur Štajerska Šmarje Slov. Bistrica Slov. Konjice Ruše Maribor Maribor Maribor Maribor Maribor dr. D. Knapič Nagode dr. Janko Čar Stane Frim Franc Ladinek Igor Marinič dr. Peter Pavel Klasinc Avgust Tomšič Štefan Lutar Janez Gajšek Prekmurje (pomanjkljivi podatki) Ciril Pucko dr. Jože Osterc Jožef Kocuvan SDS pretrgala stike s Socialistično internacionalo „Pred dnevi smo dobili pisni dokument, v katerem je razvidno, da je Socialistična internacionala sprejela v svoje članstvo skupino nekdanjih komunističnih strank iz Vzhodne Evrope. Na predsedstvu stranke smo odločili, da od 18. oktobra ne želimo biti v taki družbi niti kot opazovalci in od tega datuma ne želimo imati z internacionalno nobenih stikov več," je na tiskovni konferenci poudaril Janez Janša. Ogled grobišč pri Brežicah in Kostanjevici Predsednik komisije za raziskovanje povojnih množičnih pobojev Jože Pučnik je obiskal Brežice in Kostanjevico, kjer so trije člani omenjene komisije in dva strokovna sodelovca obiskali nekaj krajev z množičnimi grobišči, in ta obisk ocenil za zelo smiseln, „saj smo zvedeli še vrsto doslej nez-nanihpodrobnosti", kot je dejal. Delegacija si je ogledala množično, povojno grobišče pri Mostecu v bližini Brežič, t.i. protitankovski jarek, dva domačina pa sta razložila tudi nekaj podrobnosti, za katere komisija doslej še ni vedela. V mestnem parku v Brežicah so maja in junija 1945 žrtve tudi pokopali. V bližini Kostanjevice si je delegacija v gozdu ogledala med 13 in 15 množičnih grobišč, ki so vidna, veliko pa jih je po Pučnikovih besedah zabrisanih in na prvi pogled nerazpoznavnih. POLITIKI ALI NEODGOVORNI OTROCI? Nedvomno je bila osrednja novica v preteklem tednu večdnevna še nedokončana nadaljevanka, ki jo je sprožil bivši minister za gospodarstvo dr. Domingo Cavallo. Najprej bi bilo pametno ogledati si ozadje situacije, v kateri se nahaja Cavallo. Bivši minister s svojim koleričnim in hkrati san-gviničnim temperamentom in z velikem prestižom v svetovnih gospodarskih krogih bo moral pričeti neprijetno romanje s sodišča na sodišče. Po nekaterih legalnih forumih bo prevzemal vlogo priče; po drugih vlogo tožnika in na marsikaterem vlogo obtoženca. Kot bivšemu funkcionarju mu ni tuja življenjska pot sedanjih in bivših sopotnikov, prav tako mu je znana njih vloga pri dogajanjih na argentinskem političnem in gospodarskem področju. Ta dogajanja so pa premnogokrat prepletena ne ravno z etiko in principi, ki jih zahteva demokratična država. To po eni strani, po drugi strani pa velika večina argentinskih državljanov sploh ne zaupa v neodvisnost in nevtralnost sodne oblasti. Na te dve karti igra bivši minister za gospodarstvo. Za vsak slučaj, če bi mu sodniki ne bili naklonjeni. S svojimi polemičnimi izjavami je ubil dve muhi na en mah: na „posreden" način je zagrozil političnim sovražnikom, hkrati pa je utrdil med ljudstvom mnenje, da če ga bodo obsodili, ga bodo po krivem. Mimogrede, nobena novost ni, da se Cavallo ■ pripravlja na prihodnje volitve za predsednika Argentine, ki bodo leta 1999. UPORABA SERVIETE JE LAHKO NEVARNA ZADEVA Da bi dosegel svoje cilje, si ji Cavallo izbral originalno politično taktiko. Frontalno je svoj lok obtoževanj naperil proti dvema funkcionarjema: proti ministru za pravosodje Eliasu Jassanu in proti notranjemu ministru Carlosu Corachu. Prvemu je očital, da v borbi proti argentinski korupciji sploh ne more biti učinkovit, ker ne prizna obstoj mafij, ki so ugnezdene v samih vladnih krogih, ter da je pristranski. Ministru Corachu pa je očital, da ima vpliv na številne argentinske federalne sodnike. Imena teh njemu naklonjenih sodnikov naj bi Co-rach zapisal (pred enim letom!!) na neko papirnato servieto!?!?. Vsi se poprašujejo, ali hrani Cavallo to servieto?... In končno, če jo bo predložil na sodišču, kaj bo s tem sploh lahko dokazal? Cavallovi napadi se niso vršila samo po nekaterih radijskih oddajah in privatnih televizijskih kanalih, temveč jih je poudaril v samem mestu New Yorku, kjer je bil na obisku. Na te besedne izbruhe je pravosodni minister Jassan odgovoril precej umirjeno, da sicer ne razume, zakaj ga Cavallo napada, ker mu nikoli ni storil nič žalega, ter zanikal vrsto drugih detajlov. Bolj besen (in morda zaskrbljen?) se je pa pokazal Corach, ki je poleg tega, da je kategorično zanikal vse obtožbe, zahteval ju-ridične dokaze. Dodal je še nekaj težkih opazk na račun „Cavallovega temperamenta in psihološke neuravnovešenosti". MNENJA »NEPRIZADETIH" Predsednik Menem je zavzel zelo diplomatsko stališče in praktično zanikal obstoj kakšnega resnega konflikta med bivšim funkcionarjem in obema ministroma. Bivša predsednikova žena pa je hitro po telefonu spodbudila Cavallovo ženo, naj kar pogumno nadaljujejo z obtožbami, da pride resnica na dan. Buenosaireški guverner Duhalde, ki pri vsej tej stvari ni nič prizadet in se vneto in previdno pripravlja za predsedniško kan- didaturo, se je z neke oddaljenosti bežno dotaknil polemike. Palito Ortega, (ki še ni gotov, če bo leta 99 kandidiral v okviru pe-ronistične stranke ali ne), je mnogokrat pokazal svoje simpatije do Cavalla, a se tokrat ni solidarižiral z bivšim ministrom. Da pa ne bi bil manj kot drugi, je bivši notranji minister Gustavo Beliz udaril z drzno izjavo, da je predsednik Menem odgovoren za vse argentinske mafije. Seveda je bila ta trditev predsedniku „v veliko veselje", zato ga bo tožil! Argentinski rek pravi: „Kri še ni prišla do reke". Cavallo se je z nasmehom vrnil s svojega obiska v ZDA. Sodišča bodo pa imela precej dela ne samo v zvezi s to polemiko, temveč še z drugimi škandali. Medtem pa trgovski in finančni krogi z nezaupanjem sledijo temu cirkusu. Na žalost se tej komediji ne morejo pridružiti z aplavzom ostali državljani, katerim upada pogum in zaupanje v pozitivne spremembe. • KRIŽEVA POT DELAVSKE ZAKONODAJE Če se na katerem področju z zaskrbljenostjo pričakujejo obnove in preobrazbe, je pa ravno v zvezi z novo delavsko zakonodajo, ki jo obetajo iz dneva v dan. S spremembami v fleksibilizaciji delavskega razmerja so prizadeti v svojih interesih ne samo delavci in delodajalci, temveč tudi sindikati in začrtani gospodarski program. Zaradi prepletenosti nasprotujočih si mnenj pogajanja potekajo v zelo napetem okolju. Menem (kajti minister za delo je v tem zakonskem osnutku samo figura) se nahaja v zelo težkem političnem položaju: zaradi zunanjega pritiska ZDA in mednarodnih finančnih organizacij (Mednarodni denarni fond, Svetovna banka) zahteva hitre in ekstremne spremembe. Če bodo pa preobrati usodni za delavski razred in mu ta obrne hrbet, bo zapečatena usoda peroni-stične stranke na bližnjih volitvah. Čedalje bolj se bližajo volitve predstavnikov v kongresu. Ti pa nimajo najmanjše želje izgubiti svoja mesta v parlamentu, poleg tega pa so nekateri izmed njih na teh sedežih po zaslugi sindikatov. Zato poslanci in senatorji ne podpirajo enotno in energično Me-nemov predlog o spremembi delavskega razmerja in delavskih odškodnin. Sindikalisti, vključeni v CGT ne vedo že, kje iskati simpatizerje in podpore. Pred delavci morajo vsaj enkrat po dolgem času dokazati, da se zavzeto borijo za delavske pridobitve. Sedaj so sklenili, da se bodo obrnili na argentinsko cerkveno komisijo za socialno pastoralo, da bi ta posredovala v dialogu z državnimi predstavniki. Po vsej verjetnosti se bo do konca tega meseca ta zadeva pojasnila in delavci bodo približno vedeli, kako bo potekal njihov odnos z delodajalci in sindikati. TRGOVANJE Z MAMILI Kdor je v zadnjih dveh tednih zasledoval novice po časopisih ali televiziji, je z lahkoto ugotovil, da v Argentini nimamo samo notranjih škandalov, ampak tudi take, ki so povezani z mednarodnim kriminalom - konkretno s trgovanjem in tihotapstvom mamil. S tem, da so zaprli Mara-donovega manažerja G. Coppolo (kar ne pomeni, da bo tudi obsojen), se je nekako pričelo priznavati v javnosti, kar se je sumilo že dalj časa. To je, da v trgovanje mamil ni vpletena samo policija, ampak tudi politiki in priznani podjetniki. Nogometni krogi, nočna zabavišča in nekateri televizijski časnikarji in zvezdniki imajo precej neprijetno vlogo pri tej zadevi. Kake posledice bo imela ta raziskava, zaenkrat še ne vemo - a narejen je vsaj prvi korak. S3 00Šte>sm±i30°° Diplomatski uspehi SKD Uredništvu Slovenca V prilogi sobotno branje vašega lista z dne 21. sept. 1996 je g. Marko Jensterle zaključil svoj prispevek v petih nadaljevanjih: Slovenci v Argentini, Mit o nepremenjeni domovini. Marko Jensterle mora biti dober novinar, saj je prebil v Argentini kar nekaj let kot uradni dopisni Tanjuga.'Seveda v tistih letih za slovensko politično emigracijo ni vedel (ni smel vedeti?), nekaj obrobnih stikov s SPE je dobil šele po osamosvojitvi Slovenije, odločno premalo, da bi o njej lahko,kaj zapisal. Zato smo z začudenjem brali mnoge njegove trditve, ki so, milo rečeno, neresne. Odgovoren list, kot je Slovenec, bi svoje bralce pač moral odgovorneje obveščati. Samo nekaj številk, ki jih je mogoče vsak trenutek preveriti. M. J. se razpisuje o prodornih predstavah Mladinskega gledališča v Bs. Airesu, kjer slovenske emigracije seveda ni bilo („je zaprta, v getu, nedemokratična" itd). Pri zadnjem nastopu M. G. aprila letos, je pri štirih predstavah (v dvorani s 1200 sedeži), bilo navzočih 1107 gledalcev, od teh je bila polovica povabljenih (račun plačal slovenski davko-. plačevalec). M. J. je nastop opisal kot nekaj vrhunskega v buenosaireškem kulturnem življenju. Kaj je.bilo 1107 gledalcev za ose-mmiljonsko mesto, si vsak lahko sam zračuna. Bilo pa je res nekaj navdušenih kritik (sami levičarski mediji). Človek se le vpraša, kaj so ti kritiki razumeli, predstava je bila brez prevoda, in kaj jih je tako navdušilo: kultura ali kaj drugega. Tiskovni odsek Zedinjene Slovenije Buenos Aires 2. 10. 1996 Lajna o Šeherezadi V tretjem poglavju nadaljevanke „Slo-venci v Argentini", ki izhaja v „Slovencu" izpod peresa Marka Je.nšterleta, se zopet govori o odklonilnem zadržanju skupine. Slovencev v Argentini do predstave Šeherezada, ki jo je v Buenos Airesu leta 1994 igralo Mladinsko gledališče. V spominu imam rek, ki smo ga rabili na Jesenicah, ko sem bil še otrok, če je kdo le prevečkrat pripovedoval, ponavljal ali navijal isti dogodek: „Ali še ne bo konca s to lajno!" Ta izrek mi je prišel na misel, ko sem bral Jenšterlevo poročilo. Ali se res ne najde nič bolj aktualnega in zanimivega med nami? Ker smo pa že pri Šeherezadi, bi rad par stvari pojasnil: Odziv argentinske publike na predstavo je bil res nepričakovano velik. V tistem času, ko smo tu ravno lezli iz posledic hiperinflacije, je bila kulturna ponudba v našem velemestu neobičajno revna. Zato si je tukajšna razvajena publika prišla to novost ogledat kot nekaj eksotičnega. Ta odziv se pa nikakor ni ponovil od drugem obisku istega Gledališča letos, ko je odrska in kulturna dejavnost tukaj že na normalni ravni. Slovenski igralci so nastopali v morda le do pičle petine zasedeni dvorani, in še ti gledalci smo bili pretežno člani zasmehovane politične emigracije. ,Sam g. Jenšterle je lahko videl dolge vrste ljudi, ki so tiste dni čakali pred Teatrom San Martin, da si ogledajo neko povprečno domačo igro, ko so bili pa v drugi dvorani sedeži za „Roberto Zucco" kaj na redko zasedeni. Torej je bil „prodor slovenske kulture" (če ima Šeherezada kaj slovenskega) „v argentinski kulturni prostor" jako kratkotrajen. (Omenil bi tudi, da je, na primer, o vsakem filmu E. Kusturice vsaj petkrat toliko objavljenega, kot je bilo takrat o Šeherezadi). Jenšterlevo trditev, da je bil ta prodor večji kot „katerokoli kulturno delo politične emigracije v vsem času nje- nega življenja v Argentini" lahko pripišemo samo njegovemu nepoznanju razmer ali pa zlonamernemu (in morda dobro nagrajenemu) napadu na našo emigracijo. Mirno lahko trdim, da je med nami veliko posameznikov, ki so približali Slovenijo večjemu številu Argentincev kot pa vsa Šehe-rezijada. Da ne govorim o delu naših orga-nizacji, ki sicer ni usmerjeno v propagiranje slovenstva med tukajšnje prebivalstvo, a tudi to dosega, za kar je dokaz, da je Argentina med prvimi državami priznala neodvisnost Republike Slovenije. Morda je za slovenske razmere Šeherezada važen kulturni dosežek, a v velikem svetu, in tudi v Buenos Airesu, so take, podobne in tudi bolj izdelane predstave nekaj običajnega. Kdor je le količkaj gledališko razgledan in je malo potoval po svetu, mu je to jasno. Za konec bi pa še rad omenil, zakaj nas je Slovence v zdomstvu Šeherezada, tudi če ji priznamo kulturno vrednost, razočarala. Pustimo ob strani opozorilo „Slovenske Cerkve v Argentini" (sicer pa mislim, da ima Cerkev vso pravico, da daje smernice tistim, ki jo poslušajo in ji zaupajo. Rad bi tudi vedel, kje so bili vsi kulturni in svobodoljubni časnikarji vseh teh 45 let, ko v Sloveniji ni prišlo na oder nobeno delo, ki ne bi bilo v skladu z uradno ideologijo). Če človek živi že pol stoletja izven domovine, v tujem okolju, mu je dobrodošel vsak dih slovenstva. Ko izve, da bo gostovala priznana gledališka skupina iz pogrešane domovine, se navduši in upravičeno pričakuje, da mu bodo pokazali ne le tehnično dobro izdelan, a v bistvu vizualni spektakel, kakršni so v velemestih večkrat na sporedu, ampak da mu bodo posredovali , kaj domačega, njegovim čustvom sorodnega, nekaj, česar mu kdo drug ne more dati. Nekaj, kar bi mu seglo v srce in dušo. To pa Šeherezada prav gotovo ni bila. Franci Markež Obe pismi sta izšli v soboto, 12. oktobra v dnevniku Slovenec V DZ prenesti... Nadaljevanje s 1. strani domovino? „Najprej je treba napeti vse sile in pomagati SKD k zmagi, nato pa poleg reševanja žgočih težav prenesti v državni zbor tudi našo izseljensko problematiko." Tone Mizerit Slovenec, 17. oktobra Slovenci v Argentini se moramo zavedati, kaj pomeni za SKD izpolnitev v Stični dane obljube. Ne le kot „politična cena" nasproti drugim strankam, marveč tudi, ker se je moral en tukajšnjih kandidatov odpovedati svojemu mestu, ki mu pravno pripada, tako v svojem volilnem okrožju, kot tudi na narodni listi. A vse to je bilo storjeno z veliko širokogrudnostjo in navdušenje med ljudmi je precejšnje. T.M. Predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu je uspelo, da,je v dveh dneh obiskal kar dva politično najpomembnejša predsednika evropskih vlad. 16. oktobra je Lojzeta Peterleta sprejel nemški kancler Helmut Kohl, politik, ki gradi evropsko mirovno politiko in bo odločilno uplival na prihodnost Evropske, zveze. Predsedniku Peterletu je v Bonnu poudaril član vodstva CDU Hans Peter Repnik, da je Slovenija resen kandidat za polnopravno članstvo v Evropski zvezi in Natu. Na prošnjo Društva mobilizirancev v nemško vojsko pa je Lojze Peterle kanclerju Kolh predal tudi peticijo, ki jo je društvo pripravilo. „Kohl je odprt za prizadevanja Slovenije pri njenem vključevanju v EZ in zvezo Nato," je po srečanju s kanclerjem izjavil predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. Predsednika krščanskodemokratskih strank Slovenije in Nemčije sta si izmenjala mnenja o delu krščanskih demokracij v evropskem prostoru, Peterle pa je sogovorniku podrobneje pojasnil razmere v Sloveniji pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami. V Rimu pa mu je predsednik italijan-ske vlade Romano Prodi zagotovil, da se bo osebno in v imenu vlade zavzel za to, da bo postala Slovenija polnapravni član pomembne znanstvene gospodarske in tehnološke institucije OECD s sedežem v Parizu. Kot je dejal Prodi, je to organizacija drugega tisočletja v Evropi in je tudi zaradi tega za Slovenijo pomembno, da bo čimprej postala njena polnopravna članica. Govorila sta tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji. Ministrski predsednik Prodi je Peterletu zagotovil, da bo Italija še do konca tega leta sprejela že dolgo pričakovani zaščitni zakon ža slovensko manjšino v Italiji; To je vsekakor-dobra in pomembna gesta premiera italijanske vlade in je sad dolgoletnih prizadevanj Lojzeta Peterleta za Slovence v zamejstvu in po svetu. • V SKD vlada prepričanje, kar so potrdili tudi najvišji predstavniki strank v nemški CDU in italijanski PPI, da bo Lojze Peterle s politiko dobrososedskih odnosov tudi po volitvah zavzel pomembno politično mesto v Sloveniji. Ob srečanjih med pomembnimi državniki je tudi običaj, da si med seboj izmenjujejo posebna darila, ki imajo svoj pomen. Tako je predsednik Peterle predal kanclerju Kohlu, ki velja za zbiralca mineralov in kamnin, tudi vzorec rude živega srebra idrijskega rudnika, ki je znan po vsem svetu. Iz domače občine Trebnje pa je Peterle kanclerju izročil brinjevec Lorenci. Italijanski ministrski predsednik Prodi, ki je velik ljubitelj gora, pa je iz rok Peterleta prejel knjigo Visoka pesem gora, avtorjev Lojzeta Peterleta in Francija Steleta, iz založbe Ognjišče. Knjiga opeva lepote slovenskih planin v sliki in besedi. PISMA BRALCEV Na pragu odločitve Že več kot pol stoletja smo nasprotniki komunizma in njegove tiranije, ki je iz slovenskega raja naredila grobišče pod Triglavom. Kamor koli v Sloveniji zadeneš s krampom ali brskaš z lopato, se prikotali lobanja ali strta kost tistih, ki so imeli korajžo, da so komunizmu rekli komunizem, in Celo nedolžnih otrok, ki so se komaj ali niti ne zavedli življenja. Ko je šlo pred pol stoletja za „biti" ali „ne biti" zraven pri komunistični OF, smo točno vedeli, kje je naše mesto. Nekoliko spomina: Pred 2. svetovno vojno smo bili fantje v Sloveniji Orli in Sokoli. Dve nasprotni si kulturno, športni organizaciji. Starejši so nas imenovali klerikalce in liberalce in nas ščuvali na medsebojna nasprotstva. Namesto da bi tekmovali v medsebojni konkurenci uspehov, smo tekmovali v medsebojnem obrekovanju in celo sovraštvu. Že tedaj so bili nekateri prepričani, da je vera v zakupu klerikalcev, nacionalnost pa v zakupu liberalcev. Šele okupacije in komunistična revolucija sta nas spametovali. Ob nasilju okupatorja in komunističnih agentov so nasprotstva med nami fanti splahnela. Ko je general Leon Rupnik zbral vaške stražarje, razbite po Turjaku, Vel. Osolniku, Zapotoku in one z Grčaric, razbite zaradi nezmožnosti desnih in levih, ga nismo vprašali, od katere strani prihaja, ali od desne ali leve. Šli smo za njim, ker je rekel, da je SLOVENEC in PROTIKOMUNIST! Z njim smo zmagovali in on je šel z nami v smrt za Boga in narod! V domobranstvu nismo bili ne klerikalci in ne liberalci, ne desni, ne levi. BILI SMO DOMO-BRANCI, SLOVENCI. Bili smo enotni, zato močni in nepremagljivi za sovražnika domovine — komunista. Ob obisku v Buenos Airesu je predsednik SKD Peterle dejal v Slovenski hiši: „SDS — Janševi so leva stranka, SKD — krščanski demokrati smo sredina, SLS — Podobnik, pa so tam kjer so." Ce bi šel gospod Peterle v doslednost, bi razložil: „Janševa stranka je edina, ki se bori proti komunistom, zato je odločna opozicije vladi. SLS je prav tako v opoziciji. Mi SKD pa smo tam, kjer smo — na sredi, brez cilja. Vendar včasih podpiramo skrajno levico — komuniste z našimi glasovi v parlamentu, ker nam tako prav kaže. In še je dejal gospod Peterle: „Smo za.to, da pomladne stranke sestavijo koalicijo in po volitvah prevzamejo odgovornost." Potem pa kot, da bi se premislil, definira: „Ne tekamo kar v objem tistemu, ki pravi,pomlad mora iti skupaj: bomo šli rta pogramsko preverjanje in kredibilnost." Se pravi, vedeti moramo točen program partnerja. Nehote pride na misel, ali so Drnovška in Kocjančiča preverili? Pri vsem tem mi vstopa vprašanje: Kaj je desnica, ali če hočete: Kje, kdo je levica? Tudi krščanski Edvard Kocbek je imel probleme z demokratičnimi predstavniki V njegovem času, celo s Cerkvijo, zato je bil dolga leta prepričan, da je njegovo mesto „biti zraven" pri komunistični OF. In je bil, dokler je bil potreben komunistom, končal pa je razočaran in strt. Očitki, da slovenska SDS ni v spoštljivem odnosu do Cerkve, so neutemeljeni. Slovenska socialdemokracija izhaja iz krščanske etike, evropske humanistične filozofije. Je gibanje, ki si prizadeva za demokratično in socialno pravično družbo, v skladu socialne pravičnosti, ki jo nenehno poudarja povsod sv. Oče. Nekdo, ki je trpel komunistično nasilje, zasliševanje, vohunstva, ječe in grožnje s smrtjo pa ga niso strli, ne bo nikoli sodeloval z komunisti. Če ima kdo dvom v „biti zraven" danes, po vseh medrevolucijskih umorih, povojnem holokavstu in polstoletni tiraniji, če po vsem tem ne ve, kje je njegovo mesto, naj gre k breznom strtih kosti, tam bo našel odgOvor! Ivan Korošec Kvintet Smrtnikovih fantov in Mladinski pevski zbor San fusto Pogled v polno dvorano med proslavo Naš dom v San Justu je praznoval zrelo dobo svojega življenja - 40 let. Njegova življenjska moč ni padla, še več, raste iz leta v leto in njegovo delo za ohranitev slovenstva je še vedno enako kot prvi dan. Zato so tudi letos svoje slavje primerno obeležili pod gornjim Balantičevim verzom.. Že zjutraj, v nedeljo 13. .oktobra so se zbrali farani, da se v sanhuški stolnici najprej zahvalijo Bogu za vse dobro, ki ga je po Domu dal skupnosti. Mašo je daroval delegat Jože Škerbec s krajevnim župnikom Tonetom Bidovcem in župnikom iz Železne Kaple Poldetom Zundrom, med mašo pa je pel odlični mladinski pevski zbor. Takoj po maši so se farani in povabljeni, med njimi tudi gosti s Koroške, zbrali na obširnem dvorišču Doma, kjer so s petjem himen in dviganjem zastav pričeli uradni del proslave. Nato so ob kapelici Marije Pomagaj odkrili spominsko ploščo ob 50-let-nici povojnega poboja domobrancev; blagoslovil jo je župnik Tone Bidovec, kakor tudi lepe prostore novega ražnja, obširne in prijazne, kjer bodo lahko sedaj rojaki dobili dober asado. Zatem so v spodnjih prostorih pripravili akademijo, ki jo je pričel predsednik Doma Janez Albreht. Za njim je moški pevski zbor pod vodstvom dirigentke Andrej-ke Selan Vombergar zapel Zadoni nam, Na trgu in Ob večerni uri, otroci prvih letnikov so navdušeno zapeli šopek slovenskih pesmi - pripravila jih je Marta Selan, šolarji iz zadnjih letnikov pa recitirali primeren tekst iz Slomška (pripravila Danica Malovrh) in lepo zapeli Bog in Slovenija tpripravila Anica Mehle). Dom je ob tej okrogli obletnici počastil vse svoje predsednike iz prejšnjih let, ki so vsi uspešno vodili Dom. Izročili so jim spominsko plaketo.-Dobili so jo Ludvik Hren, Lojze Zakrajšek, pok. Franc Benko, Tone Oblak, Peter Čarman, Jože Miklič, Marjan Bogataj, Stane Mustar, Ljuba Lipušček in Janez Albreht. Vsi prisotni so se jim tudi zahvalili s ploskanjem. Zatem so gostom ponudili prijeten zajtrk. V sosednjih prostorih pa smo si lahko ogledali fotografsko razstavo Življenje Našega doma ob 40 obletnici, kjer so stari •in mladi lahko obujali spomine na lepe prireditve in slavnostne dogodke v zgdovini Doma. Opoldan so na novem ražnju pripravili občani (s pomočjo gospodinj) asado, kjer je bilo veliko priložnosti za pogovor. Popoldanska proslava se je pričela popoldan v popolnoma nabiti dvorani z nad 700 udeleženci, oder pa je mogočno pripravil scenograf Tone Oblak. Večer je pričela in povezovala Ivana Tekavec. Slavnostni govornik je bil gost s Koroške tajnik KKZ Nužej Tolmajer, ki je v svojem govoru nanizal vso zgodovino slovenskih koroško-argentinskih stikov. Njegov govor bomo objavili naslednjič. Sledil je pevski nastop. Mladinski pevski zbor iz San Justa, ki ga vodita Andrej Selan in Andrejka Selan Vomebergar, je zapel vrsto pesmi: Kaj si tak' žalostna, Oj ta mlinar, Pa se sliš' in Debeli kum. Za njimi je prišel na oder kvartet bratov Smrtnik s Koroške (Franz Jožef, Marjan, Vladimir, Zdravko, vodi jil>Jožko Koncilija) in predstavili; Mi smo Smrtnikovi fantje, Obirski pastir, O kresu, O mraku in Žabe. Kvintet (prejšnji z bratrancem Markom) pa je zapel: Pozdrav Koroški, Bistra Zila, Juhe, pojdem u Škufče, Mojcej in rusko Adna zvočnogrimit. Za njimi je nastopil Trio Korenika (Albert Shorli, Franc Vejnik in vodja Albett Kraiger) in zaigral živahno polkosvojega člana Franc Vejnia Razigrani prsti. Skupaj pa je kvintet in trio zaigral Moravska dolina, Zapleši z menoj ta valček, Mama, prihajam domov, Domovina in Koroška, moja bolečina. Nato se jim je še pridružil domači mladinski pevski zbor in so mogočno zapeli Dober večer in Triglav. Gostje in domačini so s svojo živahnostjo in kvaliteto ter ne nazadnje s svojo domačnostno in toplino navdušili vse poslušalce. Povezana so bila vsa dogajanje z recitacijami Franceta Papeža Naš rod in Besede, Beseda materina in V pregnanstvu koroške rojakinje Milke Hartman, in na Kontovelu 1 in 2 Primorca Alojzija Gradnika. Recitatorji so bili Boštjan Modic, Blaž Miklič, Karla Skvarča, Kristina Jereb Qualizza, Nevenka Godec in Janez Krajnik, s teksti, Milke Hartmanove pa še gostje s Koroške Polde Zunder in Monika Novak. , Predsednik Doma Janez Albreht je nato v pozdravnem govoru nakazal vso zgodovino Doma, ki ga bomo zaradi spominske priložnosti objavili v prihodnji številki. Ob obletnici so pozdravili tudi drugi viski gostje: veleposlanik RS prof. dr. Janez Žgajnar je naslovil naslednje pozdrave: Želim vam prijetno praznovanje še naprej ih hvala za pozornost.-Najprej bi se rad zahvalil v imenu svoje soproge in v svojem-imenu za ljubeznjivo vabilo na to jubilejno srečanje. Res je, kar ste rekli ob našem prvem srečanju, da naj bo odslej Naš dom - in tudi je - najin dom. Presenečenje, za katerega res nisem vedel vnaprej, kar-dokazuje nase sodelovanje in povezanost. Ker so drugi podrobneje spregovorili o postanku, gradnji, delovanju Našega doma v San Justu, ki je prav gotovo med najlepšimi in najbolj aktivnimi, pa bi rad izkoristil to priliko, da se kot slovenski veleposlanik iskreno zahvalim sedanjemu vodstvu in vsem, ki skrbite in podpirate tako vzorno delovanje tega doma, in seveda enako vsem tistiih, ki so žrtvovali toliko časa, denarja, priznanja ih skrbi, da je dom nastal in vseskozi uspešno deloval. Vaš prispevek k ohranjanju' slovenske identitete v Argentini je izjemen in visoko cenjen tudi v Sloveniji. Vsi vemo, da podpore matične domovine v tistih časih ni bilo. Razlogi so nam vsem znani, zato jih ne bi ponavljal ob tej priliki. Hvala Bogu, da ste imeli sami to zavest, da ni kaj čakati, in ste takoj začeli z delom. Današnji koroški obisk in gostje so pričarali lepoto slovenske besede in veliko je razlogov za sproščeno veselje in praznovanje. Vseeno pa mi dovolite, da mislim, da je končno napočil čas, da krepimo medsebojno zaupanje in skupaj z' matično domovino izdelamo celovito politiko slovenske države do rojakov po svetu in zamejstvu, kjer ne bi smeli manjkati vsaj dve stvari: jasna beseda o preteklosti in dobro premišljene, realne, v interesu celotnega slovenskega naroda začrtane perspekt'ive v duhu časov, ki prihajajo tako za matično domovino kot za vas, ki živite po svetu. Eno pa je sedaj gotovo. Podpora in to vsestranska bo morala biti večja tudi s strani matične domovine. Moje sodelovanje in pomoč pri urejanju teh vprašanj vam je zagotovljena. V imenu mladine sta pozdravila Pa-vlinka in Dani Zupanc, v imenu odbora staršev Marjan Grilj in v imenu ZSMŽ Mici Malavašič. Zatem je Dom izkazal zahvalo ob visoki obletnici in izročil spominsko ploščo z grbom Doma botroma Anici Indihar in Cirilu Oblaku, kakor tudi neumornemu odrskemu delavcu Fridu Bezniku, dušnemu pastirju Tonetu Bidovcu in voditeljici šole Angelci Klanšek za 45 let zastonjskega dela. - • Nadaljevanje na 5. strani 02a Kvintet Smrtnikovih fantov NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA - Za letošnjo sezono gobarjenja sta ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za okolje in prostor izdali zgibanki (eno v slovenščini, drugo v štirih tujih jezikih), v katerih so precej natančna navodila za nabiranje in prodajo gob po Sloveniji. Prepovedano je nabiranje 70 vrst gob; posameznik lahko nabere dnevno po dva kilograma gob (le štorovk lahko nabere po 5 kg), proda pa na dan le toliko, kolikor jih sme nabrati s člani svoje družine (oz. gospodinjstva). Čez mejo se ne sme odnašati svežih gob, samo posušene. MARIBOR - Lani decembra so slovesno odprli Center za odvisne od drog, a so ga morali že dvakrat zapreti radi pomanjkanja sredstev. Pravijo, da so odvisni od denarja z ministrstva za delo, ki bi moralo zagotoviti sredstva za plače, pa ga do sedaj še niso prejeli. Na mariborskem županstvu so povedali, da denarja ni, ker jim še ni uspelo podpisati pogodbe o financiranju plač z ministrstvom. Center pa postaja zelo važno sredstvo pri pomoči narkomanov, ki jih je v mariborskem območju vsako leto več. KRANJSKA GORA - V severni steni (450 m) Velike Mojstrovke se je smrtno ponesrečil 29-letni Vanja Furlan iz Novega mesta. Plezal je v Kovinarski smeri, pa je popustil star, slabo zabit klin in Furlan je omahnil. Furlana so smatrali za enega vrhunskih slovenskih plezalcev. Na Mojstrovki je plezal v sklopu tečaja za usposabljanje gorskih vodnikov. Za naslov mora kandidat imeti pet let pripravništva in pokazati razne plezalne smeri z različnimi težavnostnimi stopnjami (v skali, snegu, ledu, itd), končno pa vse svoje znanje dokazati pred mednarodno komisijo. Združenje gorskih vodnikov Slovenije je v vsej svoji zgodovini podelilo le 143 značk gorskih vodnikov. VELENJE - V sklopu osmega festivala Prešmentane citre je nastopal tudi 85-letni citrar Rudi Knabl iz Nemčije (pravijo mu tudi Paganini na citrah). Zaigral je razne svoje skladbe, pa tudi znanih svetovnih mojstrov glasbe: Dvoržak, Beethoven, Mozart in Debussy, ki sicer niso pisali dela za citre, vendar jih je Knabl (ki igra tudi violino in klavir) znal zaigrati tudi na ta inštrument. Priljubil se je občinstvu tudi s slovensko Tam na vrtni gredi. Na tridnevnem festivalu sta imela samostojni koncert tudi Miha Dovžan in Jožica Kališnik. - V Velenju pa je letos bila že 10. mednarodna polet- na violinska šola, ki jo pripravi in vodi Igor Ozim, profesor na visokih glasbenih šolah na Dunaju, Bernu in Kolnu. Med 27 udeleženci iz vsega sveta so med njimi tudi štirje Slovenci, prisotnih pa je tudi več slovenskih učiteljev violine, ki si nabirajo izkušnje za učenje. LJUBLJANA - Gledališki režiser Tomaž Pandur se je v ZDA dogovarjal z ameriškimi filmskimi ustvarjalci o njihovem sodelovanju pri snemanju Pandurjevega prvenca Hazarski besednjak. Film namerava predvajati v Cannesu leta 1998, leto kasneje pa naj bi konkuriral za oscarja. Scenarij je pripravil sam Pandur po romanu Milorada Paviča, ki prikazuje narod Hazar-jev, ki so živeli med Črnim in Kaspijskem morjem med 7. in 9. stoletjem. Snemanje naj bi začeli sredi prihodnjega leta. PIRAN - Na svojem vrtu in v lončnicah sta sredi mesta mati in hči gojili razne rastline. Pri pregledu pa so policisti odkrili 79 sadik indijske konoplje, visokih tudi po meter. V stanovanju pa so našli že pol kilograma posušenega pridelka, pripravnega za pripravljanje cigaret iz marihuane. LJUBLJANA - Umrl je violinist Uroš Prevoršek. Rojen leta 1915, je leta 1937 diplomiral na srednji šoli Državnega konservatorija, leta 1939 pa na konservatoriju v Milano. Svoj prvi koncert je imel pri dvanajstih letih. Do konca druge svetovne vojne je koncertiral v Beogradu, nato pa bil dirigent orkestra Radio Ljubljana in profesor violine. LJUBLJANA - Folklorna skupina Tine Rožanc je nastopila na mednarodnem folklornem festivalu CIOFF v Ismailiji v Egiptu. Predstavila je gorenjske, dolenjske, prekmurske, štajerske in belokranjske plese. Na festivalu je nastopalo več kot dvajset skupin iz vsega sveta. BLED - Štirje potomci (pravnuki) Arnolda Riklija, ki je prvi na Bledu uredil zdravilišče z naravnimi metodami (sončenjem, kopanjem, naravno prehrano), so si ogledali kraj, v katerem je deloval. Rikli je bil rojen v Švici leta 1823, na Bled pa je prišel leta 1854. LJUBLJANA - V okviru praznovanj 1100-letnice pojavljanja imena Madžarske sta nastopala na festivalu cvetja in mažoret-nih skupin Papirniški pihalni orkester Vevče in ljubljanske mažoretke. Vrnili so se s prvo nagrado in posebnim priznanjem za najboljšo skupno predstavitev. Nova poEtiladna koalicija? Pomladne stranke so dan pred uradnim začetkom volilne kampanije spet obudile zamisel o oblikovanju skupnega koalicijskega sporazuma. Pogajanja o vsebini tega sporazuma 9. oktobra so se udeležili prvaki SDS Janez Janša, SLS Marjan Pobodnik in glavni tajnik Liberalne stranke Danijel Malenšek, medtem ko prvaka SKD Lojzeta Peterleta ni bilo. Podpis skupne izjave, je predviden čim-prej ne glede na pridružitev SKD. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je organiziralo podpis predvolilnega sporazuma o sodelovanju strank slovenske pomladi v času po končanih volitvah. Do podpisa sicer ni prišlo. Med podpisnike pobude o sporazumu spadajo revija Tretji dan, Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, Svetovni slovenski kongres, SSK — Konferenca za republiko Slovenijo, Kulturni forum Združenje za demokratizacijo javnih glasil, Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Združenje ob Lipi sprave in Državljanski forum za humano šolo. Sporazum predvideva sestavo koalicijske vlade brez sodelovanja katere od levih Osebne novice Poroke: V soboto, 19. t.m., sta se poročila v župniji „San Andres Avelino" (Villa Adelina) Tone Komar in Lenči Klemen. Priči sta bili ženinova mati ga. Majda Ahačič dr. Komarjeva in nevestin brat Miha Klemen. Poročil ju je rev. Jure Rode ob somaševanju župnika Albina Avguština. 5. oktobra sta se poročila v župni cerkvi sv. Družine v Mostah Cilka Arnšek in Tomaž Vitrih. Priči sta bili materi Marija Simčič por. Arnšek in Metka Maček por. Vitrih. Poročil ju je ženinov bratranec tržiški LJUBLJANA - Prvič v Sloveniji so opravili dve premostitvi venčne arterije na delujočem srcu na Kliniki za kirurgijo srca in ožilja ljubljanskega Kliničnega centra. Na kliniki opravijo letno po 350 bypassov ko-ronark, a do sedaj so jih opravljali z ustavljenim srcem in so telo priključili na zunajtelesni krvni obtok, kar znatno podraži operacijo. Operiranje brez ustavitve srčnega utripanja so se slovenski kirurgi učili v Houstonu in v Oxfordu. LJUBEČNA PRI CELJU - Za naslov Zlata harmonika se je na raznih krajih potegovalo 473 harmonikarjev, ki igrajo na diatonične inštrumente. Med njimi je bilo tudi 43 harmonikark. Na finalni predstavitvi frajtonaric pa se je pomerilo 32 nastopajočih (med njimi 2 ženski). LJUBLJANA - Slovenija je v lanskem letu morala uvoziti veliko električnega toka iz Italije, Avstrije in Hrvaške: 1853 GWh, medtem ko je izvozila le 66 GWh. Razlog za uvažanje pa niso nepričakovane okvare v termoelektrarnah ali v jedrski elektrarni, pa tudi ne nizki vodostaji v akumulacijskih jezerih, ampak zato, ker se je tako zvišala uporaba. V zadnjih desetih letih pa ni bilo zgrajenega nobenega elektroenergetskega objekta, ki bi sledil povečanju porabe. LJUBLJANA. - V zašetku septembra je v Ljubljani začel izhajati nov politični tednik DEMOKRACIJA, ki je dejansko glasilo Janševe stranke. Njegov glavni urednik je Marcel Koprol, ki je bil prej zaposlen v Slovencu. BUENOS AIRES .- Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je odpotoval v Buenos Aires na mednarodni kongres ombudsma-novTa služba je v Sloveniji še poplnoma nova, a je že imel precej uspeha. župnik France Maček ob somaševanju triglavskega župnika Franceta Urbanije. V cerkvi Marije Pomagaj sta se v soboto, 19. oktobra, poročila Friderik Jernej Kinkel in Patricia Noemi Blanc. Za priče so bili njuni starši Rajmund in ga. Ivanka Kinkel ter Eduardo Teofilo in ga. Dominga Blanc, poročil pa ju je delegat Jože Škerbec. V soboto, 19. oktobra, sta se poročila v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Gerardo Vozza in Kristina Nabergoj. Želimo jim veliko sreče! Smrti: Umrli so v Villa Madero Milka Rupnik roj. Pregelj (75), v Slovenski vasi Tone Brulc (68), v San Justo Julka Lazar (82). Naj počivajo v miru! Obletnica v San Justu nadaljevanje s 4, strani Za spomin pa so počastili goste z enako plaketo, ki so jo dobili predsednik NSKS Nanti Olip, tajnik KKZ in slavnostni govornik Nužej Tolmajer, kakor tudi Smrtnikovi bratje in trio Korenika, napovedovalca Monika Novak in župnik Polde Zunder pa lepa šopka, ki so jih dobili tudi dirigenta Andrej Selan, Andrejka Selan Vombergar in scenograf Tone Oblak. Nato je prišla vrsta na goste. Predsednik NSKS Nante Olip je izrekel lepo zahvalo z veliko vrednimi mislimi. Njegov govor bomo zaradi pomanjkanja prostora tudi objavili prihodnjič. Nato je Nužej Tolmajer izročil darila s Koroške našim rojakom Janezu Albrehtu v imenu Doma, Tonetu Oblaku, ki ima največ zaslug za njihov obisk, Mirjam Oblak za organizacijo ter voditeljema mladinskega zbora Andreju in Andrejki Selan. Vsa dvorana je z odobravanjem in veseljem spremljala spominske obdaritve ter vsem čestitala s ploskanjem. Za konec so še vsi zbori skupaj zapeli Dober večer in V gorenjsko oziram, domači mladinski zbor Kaj oštirji delajo, Smrtnikov kvintet Jaz pa moj glažek in Pojdem v Šku-fče, skupaj s Koreniko pa Lepa si naša dežela. Za slovo in počastitev dneva pa skupaj z vso dvorano zapeli: Kolkor kapljic, tolko leti, kar tudi mi želimo Našemu domu. TD strank, če pomladne stranke na volitvah dobijo večino. Če pa te stranke ne dosežejo večine v DZ, lahko stopijo v koalicijo s strankami komunističnega nasledstva le pod pogojem, da imajo v njej večino. Ključno vprašanje pri tem je, ali je zaradi načelnih razlogov boljše ostati v opoziciji, kot v vladi narediti čim več dobrega za državo. Zakaj prvak SKD, Lojze Peterle ni sodeloval pri tem srečanju, nam je pojasnil mednarodni tajnik te stranke Leon Marc: „Veseli smo vsakršnih pobud, tako tudi te, ki jo je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu in drugih dobronamernih pobud o združevanju strank slovenske pomladi, ki jih naslavljajo na stranke slovenske pomladi v želji, da bi prišlo do zmage demokratičnih strank. Vendar pa kljub temu menimo, da so stranke samostojni politični subjekti in da se morajo same med seboj, torej brez posrednikov, dogovoriti, kako bodo sklepale medsebojne sorazume. Podpisa predloga se ne bomo udeležili, ker ni bilo prejšnjega dogovora med strankami." Po Slovencu POKLICNA ORIENTACIJA (s psihodiagnozo) Mladinski odsek Zedinjene Slovenije te vabi, da se udeležiš petih srečanj pod strokovnim vodstvom psihologinje lic. Metke Praprotnik Luna (UBA 1985) Program obsega inteligenčne, čustveno in orientacijske teste z rezultati in osebnim posvetovanjem. 1 Posebno vabljeni: vsi letošnji in lanski petošolci. ' Pričetek: sobota, 26. oktobra ob 19.15 (do 20.15) v Slovenski hiši. » Udeležba: obvezna točna udeležba vseh petih srečanj Zaradi priprave materiala prosimo za čimprejšnjo telefonsko prijavo: Šenk telefax 762-2840 / Vivod telefax 627-4242 / Hribar telefon 651-5354 I po 18. uri Ali ste kaj pomislili na nagradno žrebanje konec leta? Dve zastojnski vozovnici: BUE—LJU—BUE Če si boste preskrbeli kreditno kartico MASTERCARD INTERNACIONAL CARTA SLOGA, vam bo sreča dosti blizu! V SLOGI JE MOČ! MALI OGLASI ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monserior R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM Tel. 441-1264 /1265 ' Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO Nc 3545r82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalie 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2C B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel: 489-3319. FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). / . i SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). T UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE sporoča, da se naročnina za časopis lahko plača v pisarni Zedinjene Slovenije, v Dusopastirski pisarni, v SLOGI in vseh njenih podružnicah, s poštno nakaznico (giro) ali čekom na naslov ESLOVENIA LIBRE, Ra- mon L. Falcon 4158, (1407) Buenos Aires, Sucursal 7. Enako se lahko plača tudi članarina Zedinjene Slovenije, v nekaterih okrajih pa tudi po zaupnikih. DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA vas vabi v nedeljo, 27. oktobra, na 29. PRISTAVSKI DAN —11,15 dviganje zastav — 11,30 koncelebrirana sv. maša — 13,00 kosilo —16,30 kulturni program: Slavnostni govor arh. Jure Vombergar odrski prikaz: „Zegnanje na vasi". Za prosto zabavo poskrbljeno. Vsi prisrčno vabljeni! SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA GLEDALIŠKA SKUPINA IZ LANUSA IVAN CANKAR: KURENT v priredbi BELINE Staroslovenska pripovedka Sobota, 9. novembra, ob 20. uri v Slovenski hiši Kočevski Rog - včeraj in danes v inž. Bogomir Stefanič bo rojakom v Argentini poročal o raziskavah množičnih grobišč žrtev komunistične strahovlade na področju Kočevskega Roga. Sobota, 26.10.96: Mendoza Torek, 29.10.96: S. C. de Bariloche Sobota, 2.11.96 ob 20. uri: Slovenska hiša - Buenos Aires Nedelja, 3.11.96: Srečanje z mladino po mladinski sv. maši v Slovenski hiši. Vabi društvo Zedinjena Slovenija SDS — JANŠEVA STRANKA Vas vljudno vabi na informativni sestanek, ki bo v nedeljo 27. oktobra po slovenski maši v Našem domu v San Justu. Pogovor bo o volitvah v Sloveniji. Predstavništvo SDS Argentina 17. novembra bo mladinski izlet v Colonia - Urugvaj Prijavi se pri krajevnem delegatu Centralni odbor SDO-SFZ ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administraoion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGADO Concesion N2 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion Nc 3824 Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N2 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires V jT5j B M t © jjl ji 1 SOBOTA, 26. oktobra: Slovenski srednješolski tečaj v Slovenski hiši. NEDELJA, 27. oktobra PRISTAVSKI DAN SREDA, 30. oktobra Seja Šolskega odbora ZS ob 20. v Slovenski hiši. SOBOTA, 2. novembra Predavanje dr. Štefaniča o Kočevskem Rogu, ob 20. v Slovenski hiši . SREDA, 6. novembra: Redni sestanek ZSMZ, združen z občnim zborom SOBOTA, 9. novembra: Sklepna seja profesorjev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. SKA - Ivan Cankar: Kurent, gledališka skupina iz Slov. vasi, ob 20 v Slov. hiši SOBOTA, 16. novembra Zaključria prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. ZEDINJENA SLOVENIJA obvešča, da so še na razpolago knjige pisatelja dr. Ludvika Puša NA DOLGO POT v kateri opisuje svoje triletno potovanje po končani drugi svetovni vojni od Ljubljane do Amerike. Knjiga nudi zelo zanimivo branje o našem razseljevanju, katerega se mnogi še spominjajo. Knjiga ima 330 strani in stane samo 10 pesov. Dobi se jo lahko v pisarni Zedinjene Slovenije, v dušnopastirski pisarni in v pisarni SLOGE v Ramos Mejia. V Slovenska kulturna akcija z žalostjo sporoča, da je odšel h Gospodu nien dolgoletni tajnik Tone Brulc pisatelj in esejist Spominjajmo se ga v molitvi! „Jaz sem pot, resnica in življenje" (Jn. 14, 1-6) Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je v sredo, 16. oktobra, zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, gospočl TONE BRULC Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu prišli pomolit za dušno rajnega Toneta, delegatu Jožetu Škerbcu, dr. Juretu Rodetu, župniku Janezu Pertku in g. Franciju Pavliču za molitve in tolažilne besede. Zahvaljujemo se posebno arh. Marjanu Eiletzu in g. Ivanu Korošcu za poslovilne besede. Priporočamo ga v molitev! Žalujoči: Žena Lilijana roj. Zidar sinovi: Tone, Alenka, Bogdan in Jadran sestre: Micka, Lojzka in Anica snaha Zorica z družino in ostalo sorodstvo Buenos Aires, Hrušica