Št. 2 2.
Trst, pondeljek dne 22. januarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN dnevnik
Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d Assist 20, v Ljubljani: Hotel „Mali6“, Šelenburgova ulica.
Posamezna Številka * vinarje.
Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; po pošli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletno K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko.
Napredna misel na Slovenskem.
O kaki enotni napredni stranki na Slovenskem ni govora. Liberalci se dele v tri oficijelne deželne organizacije, ki imajo vsaka svoj organizačen smoter.
Kranjska »Narodno napredna stranka1* je kot predstaviteljica naprednega Slovenstva nekako najmočnejša. Štajerska »Narodna stranka" je navezana na kranjsko »napredno", ker je njeno glasilo .Narodni Dnevnikdasiravno so ga takozvani »Mladini« na Kranjskem podpirali, pred letom nemirno zaspalo. Sedaj so fuzijonirali glasilo »Slovenski Narod* za obe deželi, več pa od komodnili liberalcev ni pričakovati. Ko so strnili glasilo, niso mislili na to, da treba strniti se najprej v enotno politično organizacijo, potem šele nabaviti si močno glasilo. Tako imata danes dve struji v e-noisti stranki eno samo glasilo, kar pa za napredno misel ne pomenja mnogo, ker diference med obema «vodstvama» trajajo naprej. Tudi goriška »Narodno napredna stranka« je le nekak »udri ga", ker pod okriljem Gaberščekove „Soče' je bila spuščena že marsikaka grenka „resnica“ v obliki člankarskih puščic na kranjske brate. S temi tremi provincami pa smo izčrpali liberalen zemljevid na Slovenskem popolnoma.
Na Koroškem niso znali liberalci pridobiti si tal, na tržaškem pa sploh ni noben poskus liberalne nedelavnosti od strani »starinovmogoč. Še manj pa kake neumestne zdražbarije takoz vanih «mladi-nov«, ki kot slabo leto požgo vse, kamor stopi noga njihovih agitatorjev. Njihova akademska nadutost jih odtujuje masi in dr. Tavčar ima prav, da jim ne da iz rok vajeti, ter rajše čaka na še eno generacijo, ki bo mogoče boljša, ako pa ne bo, potem pade s Tavčarjem tudi po njem ustanovljena narodno-napredna stranka.
Toliko o narodno napredni stranki na zunaj, kot predstaviteljici napredne misli na Slovenskem.
LISTEK.
Nostradamus.
Sedmo poglavje.
Royal d e Beaurevers,
Še slabša je ta stranka na znotraj. Brez štatuta, da celo brez programa, se lovi od slučaja do slučaja, kar pa spretni njeni nasprotniki klerikalci prav spretno izkoriščajo. Nobenemu liberalcu ni verjeti, ako se na prsa trka, češ, jaz sem proti farjem. Saj ni nikjer vpisan, nikamor ne spada, nič ni zavezan storiti za stranko, da celo dvoživka je ob teh razmerah lahko vsak liberalec. To pa zato, ker ni nikake notranje enotne organizacije.
Dokler ne bo »napredna« organizirana po vseh deželah koder prebivajo Slovenci v trdni notranji organizaciji do takrat nimamo Slovenci nobene napredne stranke, merodajne za ves narod, ker soc. demokracije tudi ne moremo smatrati naprednim narodnim strankam. Na to bo treba da mislijo vsi, ki jim ni narodno napredna stranka samo na jeziku, ker dandanes ni več dovolj, da ima kaka stranka veliko in močno glasilo, temveč je treba posezati v političen boj vseh stanov naroda, tudi za interese nižjih slojev mora delati, in to v prvi vrsti, vsaka demokratična stranka. Za nedemokratične, mogoče samo detr.agoške stranke pa med današnjim, prosvitljenim ljudstvom in več prostora.
Teh vrstic ni narekovalo nič drugega, nego prepričanje, da ne smemo samo hvaliti, nego tudi grajati, se stališča svoje ne odvisnosti, kar je gnilega v narodno naprednih vrstah.
Iz slovenskih krajev.
Iz Mojstrane. Dopisnik članka v »Jutru» od decembra je pri opisu naših občinskih volitev klerikalno postopanje pač premilo obsodil. Zato par besed!
Klerikalci so pred volitvijo sklicevali zelo pogostoma sestanke, na katere so vabili občane prekinprek. Toda kljub temu, da so vlačili ljudi skupaj, so bili njih sestanki prav klaverni. Pri izbiri kandidatov
njegov tovariš ga je poklical z imenom.... NOSTRADAMUS!“
Umirajoči ranjenec je bil Brabant-le-Brabancon.
In njegov mladi tovariš — Royal de Beaurevers.
se niso nič ozirali na njih sposobnost, samo da je bil vsak klerikalec. Ni čuda, da jim je neki volilec glasno odklonil ponudeno mu kandidaturo za namestnika, rekoč, da take mladeniče ne bo nadomestoval. Kle rikalci so imeli že ob priliki županske volitve smolo. Njih voditelj, ki vedno stremi za županskim stolcem, je sicer zlezel v odbor, a dalje ni šlo. Njegovi pristaši mu niso privoščili niti svetovalskega mesta. — Klerikalci so bili za časa volilnega boja tako poparjeni, da se niso upali sklicati niti javnega shoda, dočim so imeli neodvisni volilci javen shod, ki se je naravnost sijajno obnesel. Od strani klerikalcev seje pri agitaciji posebno odlikoval neki tukajšnji trgovec (ime za enkrat še zamolčimo). Letal je cel teden naokrog in zabavljal čez naprednjake kar se je dalo. Za klerikalce so z vso silo agitirali tudi tovarniški Nemci, posebno pa neki Prus-protestant, ki bi moral biti vesel, da služi na naši zemlji kruh. Odločno protestiramo proti temu, da bi se tovarniško vodstvo vmešavalo v naše volitve in diktiralo svojim delavcem politično prepričanje, sicer jim bomo mogli sami poskrbeti politično svobodo, kar gospodom gotovo ne bo ljubo. Naloga neodvisnih volilcev je, da prihodnjič popolnoma pomedejo s klerikalci.
Klerikalnemu trgovcu, ki se je najbolje počutil na agitacijskih pohodih s kap lanom Pečaričem, pa še posebno časti-tamo, k njegovemu propadu kot namestnik. Pri nas je ljudstvo po večini že toliko razumno, da zna samo misliti in ne sledi klerikalnim petelinom, ki niso še ničesar dobrega storili za občino. Od župana pričakujemo da bo nepristranski in imel pred očmi le napredek in dobrobit občanov in občine. Pričakujemo tudi, da bo klerikalni vodja, ki se je pritožil proti volitvi starešinstva, kmalu propadel in da bo novi odbor kmalu pričel delovati.
živahno godbo tuljenje vetra, ki besni o-krog krčme, in šum dežja po zaprtih oknicah.
H kaminu so nocoj potegnili mizo štirje tovariši, sedli okrog nje ter začeli modrovati in piti. Njihovi raztrgani in premočeni plašči so se kadili na stolcih tik pred ognjem. Bili so razcapani od glave do nog, njih škornji zašiti z nitjo, njih bivolovi naprsniki polni lukenj; res, žalost jih je bilo pogledati. In kljub temu bi se bil vsakdo prestrašil njihovih obrazov s pogledi lačnih zveri, njihovih dolgih ra-pirjev in njihovih bodal, ki so tičala brez nožnic za pasom.
»Kakšno vreme, gospodje, kakšno vreme !“ je dejal Trinquemaille.
»Kakor da bi lila cela reka na nas“, je menil Strapafar.
„To je vesoljni potop", je rekel Cor-podibale.
, Ja. Človek bi dejal, da dežuje*1, je dodal Bouracan.
Trinquemaille je bil Parižan, navihanec z nekam pobožnjaškimi navadami. Stra-pafarja je rodila vlačuga iz Provanse od očeta Španjola spotoma na cesti; kje je bilo, se ni spominjal natanko. Imel je gibčen hrbet, oster nos in zvite oči, prav kakor lisica. Corpodibale, rojen Pijemontez, je kazal vse lastnosti lačnega volka.
I.
Zakaj Royal in zakaj de Beaurevers.
„Ne! Nisem ga slišal.*
„Jaz sem ga slišal, in še dobro!"
„Torej ? Kako mu je ime P*
»Njegov tovariš mu je rekel.... počakaj... kako že ? Ah, strela božja, pozabil sem!“
»Spomni se!" je kriknil mladi mož. »Spomni se strela peklenska! Sovražim ga, pa najsibo človek ali vrag, zato, ker je zadal tebi smrtno rano in je primoral mene, da sem se umeknil pred njim — umaknil se prvikrat v svojem življenju! Zdi se mi, kakor da bi ga sovražil že od rojstva! Kakor da sem se rodil zato, da ga sovražim ! Vidiš, najti ga hočem! Razparati ga hočem s temile svojimi rokami in vreči njegova jetra psom! Spomni se, pravim, spomni se prokletega imena, ki ga nosi!“
„Njegovo ime?' je zahropel ranjenec. «Počakaj... njegovo ime... oh! ga že imam...
III.
Krema <Pri treh žerjavih"
Ob cesti je dvigala samotna krčma svoje pročelje iz starodavnega sivega kamna; zunanje stopnice so vodile do vrat, nad katerimi je viselo obledelo znamenje z napol izbrisano slikarijo, predstavljajočo tri žerjave, ki so stali zamišljeno kraj rib-njaka. Po dnevi je bil pogled na to hišo, izgubljeno sredi širnega polja, samo žalosten ; ponoči pa ie bil naravnost strahoten.
Odprimo zaklenjena, zapahnjena in z železnim drogom podprta vrata ter stopimo v gostilno. V prostorni izbi smo, ki zakriva svojo praznoto s par mizami, politimi z vinom, s tucatom začrnelih hrastovih stolcev in s par raztrganimi slikami, pribitimi na razpokane stene. Strop je nizek, njegovo tramovje zakajeno. Edino veselje v tej izbi, kjer včasih počivajo razni nepriporočljivi gostje, je ogromen kamin, kjer praskeče ogenj in spremlja s to svojo
DNEVNE VESTI.
Da ne bo nesporazumljenj. Od več strani smo dobili pisma, v katerih se nas vprašuje, zakaj branimo Ribnikarja pred klerikalci, ko je mož tak naš sovražnik in k temu še popolnoma nezmožen človek ki je prišel v deželni zbor samo po srečnem naključju, ker je hotela imeti narodno-napredna stranka mir pred njim Odgovarjamo na vsa ta vprašanja to-le; Tu ne gre za Ribnikarjevo osebo, temveč za princip. Klerikalci vršijo nasilje in proti temu nasilju smo nastopili, ker naj bo poslanec kakoršen hoče biti, ako so ga poslali v deželni zbor volilci. sedi*v deželnem zboru ravno s tako pravico kot najzmožnejši politik. Ribnikarja so zadnjič izvolili ljubljanski volilci in klerikalna večina nima nobene pravice — ker so bile volitve pravilne — metati ga iz deželnega zbora. Za prihodnjič bomo pa poskrbeli, da zvedo ljubljanski volilci, da Ribnikar nima zmožnosti za dež. poslanca in potem ne pride več v deželni zbor sedaj pa mora tam ostati. Mi nismo in ne maramo biti osebni, naš boj bo vedno načelen in v njem ostanemo vedno objektivni. Laž ni nikdar bila in tudi ne bo naše orožje, s te strani nas slovensko občinstvo pozna in zato nam veruje, zato je „Jutro“ povsod tako priljubljeno.
Rekurz proti občinskim volitvam v Šml-helu-Stopicah. Radi raznih sleparij, ki so jih klerikalci uganjali pri teh volitvah, se bode vložil rekurz, volitve se bodo morale še enkrat razpisati. Konečni izid volitev v vseh podobčinah ob času še ni znan, smatra se pa kot gotovo, da je prodrl Zurc s svojimi klerikalnimi kimovci.
f Dež. sod. svetnik Blaž Dolinšek v Novem mestu. V kratkem času že drugi slučaj, ko je skoraj na isti način kot dr. Volčiča smrt nepričakovano ugrabila tudi njegovega tov. sod. svetnika Dolinška. Pokojnik je le kratko časa resno bolehal, med tem ga je kakor se čuje, zadela kap. Zares čudna usoda. Pokojni dr. Volčič ni bil znan le kot eden najboljših juristov, nego tndi eden najboljših sodnikov pri novomeškem sodišču. Njega je kot znano še le pred kratkim nenadoma zadela kap. Kdo bi mislil da mu bo tako hitro sledil drugi najboljši sodnik, tovariš Dolinšek. Novomeškn sodišče je že itak razupito kot sodišče najstrožjih sodnikov. Dr. Volčič ln Dolinšek in odkar je g. dr. Žmavc prestavljen iz Ljubljane, tudi le-ta, so bili edini, ki so s svojim vedenjem znali to večinoma tudi opravičeno razupito strogost po najboljši mo'i ublažiti. Posebno na pokojnem svetnikn g. Dolinšku so vsi oni po krivici preganjeni izgubili blagega toplega zagovornika. Pokojnik je bil vkljub znanim šikanam od ,zgoraj'* vedno zaveden narodnjak in naprednjak. — Kako rad je podpiral tudi napredne nove liste. Ko je pred leti v Novem mestu izšel „Dolenjec“ je bil pokojnik eden prvih njegovih naročnikov. Tudi „Jutru“ je bil velik prijatelj. Vsaki dan, ko je šel iz urada, si je pri Kosu, kjer se „Jutro“ prodaja, kupil štev. „Jutra“. Še ni dolgo temu, ko ga je pisec teh vrstic dobil v prodajalni, kjer je Že od daleč vprašal g. Kosa : „Ali je danes prižlo , Jutro1* ? Ni še dolgo tega pravim, ali danes tega blagega moža in prijatelja , Jutra ' ni več. Živel pa bode v spominu vseh, ki so ga poznali kot pravičnega blagega sorodnika. v spomin vseh, ki so ga poznali kot pravičnega, blagega sodnika, v spomin vseh, ki so z njim zunaj urada obsevali, živel bode tudi v blagem spominu našega lista. Lahka mu zemlja, naše sožalje njegovi rodbini !
Tel. društvo „Sokolu v Borovnici vljudno vabi k predpustni veselici, katero priredi 28. januarja v restavraciji A. Drašlerja v Borov nici. Csti dohodki in predplačila so za poravnavo tel. orodja. Zatorej se polnoštevilno udeležite te veselice, da bode Borovniškem Sokolu bolj trden bodoč obstoj.
Nova knjiga. »Beli rojaki* — je naslov zbirki kratkih črtic Engelberta Gangla, izšli v „Učit. tiskarni* v Ljubljani. Gena 224 strani obsegajoči knjigi je: broš. K 2.50, elegantni vezani K 3’—, s poštnino 20 vinarjev več. Priporočamo knjigo „prijateljem mladosti, tovarišem veselja, bratom dela in naporov ‘, katerim je pisatelj knjigo posvetil.
Tombola v korist podpornih zakladov
N. D. 0. Dne 18. t. m. so bile pred za to določeno komisijo izžrebane sledeče številke: 39, 50, 9, 19, 34, 20, 23, 76, 71, 4, 78, 18, 26, 46, 33. 63, 75, 10, 48, 87, 80. — Torej dosedaj izžrebane številke so po vrsti sledeče : 31, 15, 19, 43, 21, 18, 25, 30, 66, 59, 70, 72, 35, 69, 61, 34, 62, 61, 60, 58, 68, 3, 73, 5, 24, 85, 14, 65, 41, 47, 82, 29, 45, 83, 86, 6, 79, 11, 1, 39, 50, 9, 34, 20, 23, 76, 71, 5, 78, 13, 26, 46, 34, 63, 75, 10, 48, 87, 80. — Uljudno se umoljavajo lastniki srečk, ki so zadeli s temi številkami tombolo. morajo to naznaniti pismeno ali pa ustmeno predsedniku odseka tombole, dru. Franu Brnčiču, odvetniku v Trstu, ulica Nuova štev. 13./II. vsaj do četrtka dne 25. t m. ob 7 in pol uri zvečer, ob kateri uri se snide komisija v prostorih „Narodne Delavske Organizacije** ul. sv. Frančiška 2.1. za overovljenje srečk in izplačanje dobitka Dobitniki, nastanjeni tu, naj se predstavijo osebno imenovani komisiji. Za pozneje došle prijave se odsek, z ozirom na svoječasuo izdano navodilo, ne bo oziral.
Stavka v prosti luki. Danes prične zaradi delavcev — ki so včeraj nastopili stavko v prosti luki, vsled neznosnih razmer — naj-biže generalna stavka. Med delavskimi sloji vlada velika napetost, ker se vzlic dobri voiji delavstva še ni doseglo sporazuma. — Te zahteve forsirajo delavci namreč že mnogo let.
Ursdne ure pri c. kr. davčni administraciji v Ljubljani. C kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani je trgovski in obrtniški zbornici na njeno predmetno vlogo naznanilo, da se c. kr. davčni administraciji v Ljubljani dovoli od 1. februarja t. 1. naprej določili uradne ure od 8. dopoldne do 2. popoldne. Napravilo se bo nadalje v veži orijentacijsko kazalo za ta urad ter vložna škrinjica za vlaganja raznih prijav in vlog.
Prosveta.
Deželno gledališče v Ljubljani.
Prejšnji teden se je bila uprizorila burka „ Vražji Rudi“, o takih bedarijah prineipi-jalno ne bomo poročali. Komedija Gardist, sodobnega madjarskega dramatika Fr. Molnarja je pa prav duhovita in zabavna stvar, ki so jo igrali na najboljših odrih.
Ljubosumen igralec zaigra svoji ženi-igralki sam takmeca, častnika dvorne telesne garde, da bi jo preizkusil: če se žena ,gar-distu“ ne uda, bo igralec srečen, če se mu pa uda — gorje, toda on saj ve, pri čem da je ž njo. Žena res začne ljubimkati z dozdevnim gardistom in n e spozna v njem svojega moža. Po dveh sestankih mu obljubi tretjega, «ki obeta vse» — igralec je spravil samega sebe v najhujšo zadrego Da „pre-preči* sestanek z „gardistomu, se vrne poprej domov. On meni da bo ženo razkrinkal, toda tu se začne mojsterska ženina igra, ona vse taji, na pomoč si vzame solze, to najskrajnejše žensko orožje; ko ji igralec končno pove, <la je on igral gardista ni prav nič presenečena češ, saj sem te takoj spoznala. Mož to res verjame, iluzijo mu pa vzame domači prijatelj kritik dr. Bernhard, ki je njen zaupnik. Ubogi mož se tolaži nazadnje z „mislijo kake laži bi šele moral verjeli, če bi ga v resnici varala s kom dru* gim“. — Tragikomičen prizor torej iz večnega boja med obema spoloma, žensko in mo/.kim, ki se nikdar ne razumeta, a vedno privlačita. V zvitosti in lažnjivi prekanjenosti fizično silni možje nežnemu spolu pač nismo kos.
V drugem dejanju, ki se godi v gledališki loži je predpisana opera ,Madame Bu-terflv“, ki se sliši pridušeno iz ozadja. Tega pri nas ni bilo, drugod to povsod igrajo.
Pogrešali smo včeraj tudi gladkegi, hitrega tempa, pa saj niti sam režiser Nučič ni deloma ^pos bno v 1. aktu) znal vloge, tudi g.i Šetrilovi se je včasih zatikalo. Pavze so bile neznosno dolgo : tudi predstava se ni začela točno — zato je trajala do 10 in pol.
Obe vlogi sta težki, posebno pa igralčeva. Gardist g Nučiča je bi pa presmešen, da bi gledalci mogli verjeti, da se igralka v resnici zaljubi vanj. Seveda, glas popolnoma
izpremeniti je težka reč, toda g. Nučič si to le nekoliko preveč enostavno predstavlja; glas zvišali je precej priprosto sredstvo; ob enem pa je njegova tenka štimica vplivala silno komično; tudi ves nastop gardista je bil preveč, karikiran. Drugod si igralci pomagajo s „zakritim“ (verschleiert) glasom. G.a Setrilova bi bila morala razviti vse več one prekanjave kačje narave, drugače je bila dobra
Zelo je ugajal jr. Danilo. Tudi drugi, ga. Bukšekovo, g. Molek in gdč. Vera Danilova so bili dobri. — Parter je bil srednje, lože slabo obiskane. — Menda vpliv plesa „mornariškega društva*.
—n.
*
* *
Tržaško gledališče.
‘ Včeraj popoldne se je ponavljala *Char-lejeva teta“ pred srednje obiskano hišo. — Igralo se je prav dobro, ker so mali nedo-statki premijere skoro docela odpadli. Občinstvo se je bilo zelo zabavalo, kar je posve-dočil neprisiljen smeh, ki je trajal nepretrgano, skozi vso predstavo.
Zvečer so peli opereto „Mamzell Ni-touchet docela zadovoljivo. Najboljša v vsej igri, čisto naravno gdč. Janova v naslovni ulogi, ki jo obvlada tako spretno v vseh ozirih, da bi delala čast večjim odrom. Prikupljivi g. Panny je v tej opereti izboren kakor tudi ostale g^. igralke in igralci. Gledališče je bilo zelo dobro obiskano, kar na igralce dela ugoden utis,
Nova politikarija.
Učenec:
Da zdaj, ko vsak otrok politikari, vsak Šuštar že je naroda rešitelj, jaz tudi čem politik bit, nikari se mi ne čudi, ljubi moj učitelj !
Kak dela se politika, me uči, kak narodne blaginje pospešitelj postanem, pridem gor med luči slovenskega neba. To želja moja.
So v tvoji roki do vprašanj teh ključi.
Učitelj:
Ak je politik biti želja tvoja in rodoljub in sploh, kar zraven sliši, lahko bo stvar šla, vendar ne brez boja — le nauk moj v možgane si zapiši, ravnaj po njem se — kmalu žel boš
zmago . . . Predvsem mi člankov mastnih par napiši, po časnikih z noticam delaj zgago.
Na shode hodi, krepko čez starine na njih zabavljaj, čez Življenje drago, od argentinske pridgaj jim živine — tako pridobil vsa boš srca zase.
Povej jim, da prihodnost je mladine, da ona jim prinese zlate čase — sploh da mlad.na nada je. edina, in v nji da sreča nepoznana rase, da 2 njo le rešena bo domovina.
Na klerikalce črne ne pozabi, povej, da Šušteršič je sirovina, krepko za jezik Pegana zagrabi, ozmerjaj Toneta Bonaventuro, to priliko umestno brž porabi, da popečaš z rudečo se brošuro.
Če boš vpošteval moje navodilo, omenil za nameček še kulturo, pokazal vseh modrosti svojih silo, Ljubljančan bo zijal, deb. lo gledal, in mlado, staro se ti bo čudilo.
Nikoli Tavčar takih ni povedal.
Kaj kmalu glorje bo njegove konec. Ostanke grenke v kotu bo pojedal, ti pa boš mesto njega nosil zvonec !
Učenec:
Al glava moja, ne zameri dragi učitelj moj, se zdi mi prazen 1 iiec.
Še škofove brošure, naj grem k vragi, rudeče nisem bral! Kako naj pišem notice, Članke dolge o bisagi črnuharski, na shodih svojih brišem starinarsko politiko nesrečno, kako program, povej mi, naj narišem slušalcem svojim, ki bodo nevšečno robantili, če jim ne dam programa.
Brez njega se ne da živeti večno!
Učitelj:
Program se zdi rni dolgočasnost sama. Brez njega naj Sloven’c politizira I Saj vendar v buči mu ne rase slama!
Kar tiče znanja se, naj ne ženira nikari te praznota tvoje glave.
Za shod se govor tud’ lahko kopira po vzorih drugih, dosti z njim boš slave dosegel, če znaš dobro gobezdati.
Modrost’ brez goflje — smejejo se krave.
Učenec;
O hvala, hvala, moj učitelj zlati za dobri nauk tvoj. Al misel moja je taka, da poslanski se mandati ne pridobivajo brez vro6’ga boja.
Premalo, zdi se mi, je shod, notica!
Učitelj:
Kako je majhna vendar pamet tvoja! Kako — oh — trda tvoja je butica!
Da b’ sama padla v roke, ni mogoče, medena al’ orehova potica . . .
Kovač železo kuje, ko je vroče!
Ko pridobiš si populariteto, za se navdušiš množicc navzoče, povej, dokaži jim, kako prokleto je slaba delegacija napredna v deželnem zboru in k;<ko bi vneto zastopal ti volilce, kak bi \edna bila ti skrb boj trd in neizprosen prot’ korupciji, ki dežela bedna trpi pod njo, kako bi bil ponosen, če ljulko bi koritarstva uničil.
Od ganjenja vsakter’ obraz bo rosen, če take boš besede besedičil In završalo bo med zborovalci:
„Kaj Tavčar, kaj bo Triller govoričil! Stvari napredne to so izdajalci.
Premal so radikalni naprednjaki, zato šopirijo se klerikalci.
Drugačni biti morajo junaki poslanci na^i • . .♦ No, z besedo eno : zahtevi bodo duška dali taki, da kandidirat mor’š za v#ako ceno, da zbornico deželno zreformiraš z odločnostjo, strogostjo, prirojeno.
Porečeš jim — da bolj jim imponiraš — da breme ti poslansko pretežko je, da pa, če ni drugače, ne upiraš soglasni želji rad se. To bo sloje posebno nižje tebi pridobilo.
Učenec :
O mentor dragi! Za nauke tvoje kako srce dovolj bi zahvalilo in za nasvete se. Glej, v žepu suša je mojera huda, v dnarjih ti plačilo zaman izplačat kasa moja skuša. Drugačna kmal bo situacja cela!
Ko bom poslanec, marsiktere duša petične gospodične se bo vnela za me. Izbire dosti bo med njimi.
Ni zlomek, da bi ena se ne vjela.
Učitelj:
Ne hvali mi poletja že po zimi!
Sicer pa za ženitev čas že pride pozneje sam od sebe. Zdaj poprimi še druge strune, da ti ne uide in v vodo pade tvoja karijera.
Na zabavišča bodi, kjer se snide cvet proletarijata, s.cer zamera nastati huda zna; ti bodo djali, da frakar si, ugasnila bo vera v demokratizem tvoj, in v kali uničena politična bo sreča življenja ivoj’ga mož ostaneš mali.
Polit ku, rodoljubu, ki poseča razstave, gledališče, zborovanja, od dne do dne se hitro slava veča.
Sploh — on nobene prilike ne odklanja, da javnosti v sijaju se pokaže.
Na delu noč in dan je brez nehanja.
Nar’di si dnevnik slednjič, če ne laže mu sreča, da mu vsak dan trobi slavo, v njem sebi v čast si s tinto prste
maže . . .
Pokazal sem ti v kratkem cesto pravo, ki če po nji zvesto boš hodil vedno, povsodi čez slovensko očetnjavo ime donelo tvoje bo. Nevedno te ljudstvo za poslanca bo zvolilo, modrosti občudvalo tvojih silo.
Ravnal se je učenec po nasvetih — poslan’c postal je lani o Vseh svetih.
 --------------- K	Ji.	ItuUn.,
u
Razne vesti.
* Tragedija v šoli. Iz Černovic se po roča: V sucza\vski gimnaziji je dijak VI. gimn. razreda Greczak v razredu med poukom štirikrat ustrelil na profesorja Nokran-skega. Ko se je profesor zgrudil na tla, je študent nameril revolver proti sebi in se je, z besedami: To je maščevanje za tiranstvo, ki ga tu prenašamo, z dvema streloma u-strelil. Med dijaki je nastala silna panika. Ravnateljstvo je gimnazijo zaprlo.
* Rusom nevaren in nadležen vodja razbojniške družbe. V južnih evropskih in azijskih pokrajinah Rusije, zlasti v Vladikavka-zu gospodari in razburja mirno prebivalstvo že od 1. 1903. dalje neka tatinska druhal, ki jo vodi Selim-kan. Ruska vlada je že znatne zneske razpisala na njegovo glavo, odposlala je v Vladikavkaz cele oddelke vojaštva, da bi prijeli nadležno tatinsko družbo in zlasti njenega voditelja. Doslej vse zaman. Pred nekaj tedni se je ruskemu vojaškemu oddelku posrečilo obkoliti to druhal, ki se je nanagloma skrila v neko podzemeljsko jamo. Vojaštvo je okrog jame napravilo gost, neprodiren kordon in ko so nekateri začeli pregledavati jamo, je bil Selim-kan s svojimi tovariši neznano kam — proč. Zanimivo je življenje in skoro neverjetni so junaški „čini* tega razbojnika. Naj-preje se je začelo o Selim-kanu govoriti 1. 1903. ko je nanagloma napadel s svojimi tovariši neko večjo turistovsko družino. Pobral jim je vse do zadnjega beliča, a vsakemu se je predstavil lepo po kavalirsko in nato — zginil. V drugič je napadel s tovariši pri vasici Guierrnes poštni vlak. Vojaška, vlak spremljajoča straža je sicer začela z lopovi bilko; v bitki pa so lopovi potolkli vse vojake, sprevodnike in večje število potnikov in popolnoma oropali celo pošto. V bližini Vladikavkaza ima svoja obsežna posestva Mesjazer, katerega je neko noč Selim-kan zajel in odvedel v svoja tajna skrivališča. Od rodbine je potem zahteval drzno visoko odkupnino in kljub ponovnim prošnjam rodovine se ni dal omehčati, ampak rodbina je morala za svojega očeta plačati 18.00() rubljev odkupnine. Ko se je Mesjazer vrnil na dom, je naznanil tamoš-njemu ruskemu guvernerju, da so ga lopovi skrivali v jami, ki ni niti pol ure oddaljena od njegovega posestva. Guverner general Galajev se je zarotil, da dobi lopova Selim-kana v svojo pest ali živega ali mrtvega. Z večjim oddelkom pehote, ki je bila oborožena z brzostrelnimi puškami, je začel zasledovati Selim-kana. Zajel ga je v neki mali vasici Vede in svest si je bil, da mu Selim-kan ne bo mogel pobegniti. Galajev je sklenil, da na vse zgodaj drugega dne napade lopova. Vse je bilo pripravljeno za na* pad Ko pa je drugo jutro stopil generalov sluga v njegovo spalnico, je našel svojega gospoda v postelji — ubitega. V njegovo
srce pa je bila zataknjena deščica z napisom : „To je maščevanje Selim-kana.u Isto jutro pa je Selim-kan popihal v gorovje in med ruskim vojaštvom je zavladala splošna zmedenost — Zatem je ruska vlada poverila zasledovanje drznega lopova generalu Verbickemu, ki je skušal Selima z zvijačo vjeti. Ker je poznal lopovo samoljublje, je dal razglasiti po vsem Vladikavkazu, da je Selim-kan bojazljiv pes in ga je pozval na javni dvoboj v mestu Kislaru. Selim-kan pa je kratko odgovoril: „Pridem v Kislar“. General je ukrenil vse, da bi pre-n agal in zajel lopova. Po važnih krajih in cestnih križiščih je postavil skrite straže in več vojaštva je nastanil v bližini trga, kjer se je imel bojevati dvoboj. Vojska in straže noč in dan pokoncu, vsak hip pričakujoče prihoda silovitega Selim-kana. Nekega dne dopoldne pa se je v resnici prikazal Selim-kan v mestu z močno razbojniško četo in hitro napadel mestno posvetovalnico. Vojaštvo je privrelo z vseh strani na trg, utiela se je bitka, pravo mesarsko klanje; Selim-kan je ran.en padel s konja, a eden njegovih zvestih tovarišev ga je nagloma izvlekel upod konja in ž njim pobegnil. Med klanjem na mestnem trgu pa je drugi oddelek razbojnikov ulomil mestne blagajne ter odnesel velike svote gotovine in več listin. Nato je Selim-kan za dolgo časa izginil v gorah. V decembru lanskega leta pa so zasledovalci, kozaki in ruska pehota, pod poveljstvom generala kneza Andronikova zopet prišli na sled Selim-kanu. Visoko v gorah se je bil skril s svojo četo v neki jami. Ž njimi je bila tudi številna njegova in njegovega brata družina in Rusi so splošno pričakovali, da sedaj Selim-kana gotovo zagrabijo, ker ne bo mogel ubežati z ženami in otroci. Vojaška ekspedicija pod poveljstvom generala samega kneza Andronikova in kozaškega lietmana Dorognjeva je obkolila jamo, v njej pa je našla samo — žene in otroke. O Selimu ni bilo ne duha ne sluha Vojaki so prebrskali vsak najraaniši kotiček jame. Brez lavorik zmage so se mor -li vrniti domov. Na poti pa je Ruse nana-doma napadel Selim-kan. S prvim strelom je padel knez Andronikov, smrtno zadet, v nadaljnjem boju pa je bil tudi smrtno ra njen hetman Dorognjev in 16 vojakov je bilo ubitih. Selim-kan pa je zopet srečno odnesel pete. Ruska vlada pa zopet zbira močno ekspedicijo, da ukroti nevarnega in nadležnega Selim-kana.
* Bacili na bankovcih. Veliko nevarnost grozi človeškemu zdravju, če dobi v roke 100-kronski bankovec. Ljudje božji, pomislite! Neki učenjak je »točno« izračunal, da se nahaja v vsakem bankovcu okrog 586.000 nalezljive bolezni povzročujočih bacilov. Brr!
* Dohodki loterije v Egiptu. Najbujneje cvete loterija v Egiptu. Vsako leto je v do movini razlagalcev sanj 1927 loterijskih žrebanj. Preteklo leto so Egipčani nakupili 47,182 000 raznih, sicer cenenih srečk, ki stanejo 1 piaster (20 vinarjev). Država dobiva od loterijskih podjetij 9,895.000 kron letnih dohodkov, približno 190.000 kron na teden.
Mali oglasi.
T> rln se rSlove»ska ljudska kavarna* v ulici JTlOtuA Solitar o št. 16, Trst.
se ‘^e v Trstu pri slovenski lilaJIlRai SO Ud/ družini. Ponudbe na upravo „Jutra“, Via San Francesco d’Assisi 20.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
MOTORJI
Motorji • sirovim oljem in visokim pritiskom od 16 do 100
konjskih sil, Gonilni stroški i do V/.f vinarjev na eno oz. za vsako konjsko silo.
Bencinovi. petrolSnovi, ali benColovi motorji, v ležeči ali stoječi konstrukciji od i do 50 konjskih sil, kakor tudi lokomoblle 2 do 20 konjskih sil. Gonilni stroški 5 do 6 vinarjev na uro oziroma konjske sile.
J. Warchalowski
<$> <$>	$ $ Dunaj Iti, Paulusgasse 3. — Budimpešta VI. V4ci-V8rut 37.	$ $ i
Ugodni plačilni pogoji — Ceniki in obiski strank brezplačno.
od
od
I
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n.
obrestuje hranilne vloge po
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^
ll 01 w Ljubljani
2	10	brez	vsakršnega	odbitka.
Popolnoma varno naložen denar. ^	^	-Sfc	Rezervni	zaklad: nad pol milijona.
Naprodaj
so v Poli in v okolioi v lepi legi zemljišča primernja za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i m2 K rso. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št i, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 34.
Ad^esar Ce®
ki vsebuje
splosne praktične tabele, železnice, poste, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke ^
Universal v Ljubljani
Oona IO.— EL.
Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske.
Vsak praktičen členek si nabavi „Adresar“, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta.
B
M.RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana — Jurčičev trg št. 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca
Export kranjskih klobas.
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
— Številka telefona 291. —
>ooo<xxxxxxxxxxxx><xxxxxxxxxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
—•v LJUBLJANI
Sodnijska ulica št. 3.
Dobe se jtndi izgotovljena obuvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
XX>CO<XXXXX>50000<XXXXX>00<>000<XXXX
NAROČAJTE NOVI	~	.....
jubilejni cenik
s koledarjem, ki se dobi tudi po pošti brezplačno!
Zm ženine in nevest®
največja izbira, graviranje v poročne prstane zastonj.
 Najboljše ure „UNION“. ---------------------------------------
Največja izbira zlatnine in srebrnine.
Za obilni obisk se priporoča
Fran Čuden v Ljubljani
nasproti Frančiškanske cerkve.
®®®®®
Hotel „TRIBL8U“
na Jesenicah
oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO LIUMER, hotelir.
MESO!
Vsak dan sveže goveje, telečje, ovčje ali svinjsko meso od stegna 5 klg. K 4.80, prekajeno K. 7.— franko po povzetju razpošilja
F. Jaszovios,
Herincse na Ogrskem.
x>>ckxxxxxxx>ooooooooc>o<xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka HM IKO
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
SSS	UMI		HM	|Pp	H!
Glavno zastopstvo
za Kranjsko s sedežem
v Ljubljani
5g	odda	dobro	vpeljana zavarovalnica.
Reflektanti vpošliite pismene ponudbe z navedbo reierenc pod šiiro «Glavni zastop 1000» na uprav«
m
ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska cesta št. 7.