DROBNO GOSPODARSTVO
Davčne olajšave so premalo
Skupščina občine Ljubljana Center je na svojem februarskem zasedanju sprejela Program razvoja drobnega gospodarstva v letih 1983-1985. Javna razprava o predloženem dokumentuje bila izredno široka in temel/ita, kar je nedvomno posledica velike splošne družbene pozornosti, ki jo tej dejavnosti namenjamo v zadnjem čau. Še zlasti pozorno so program razvoja drobn&ga gospodarstva obravnavali v krajevnih skupnostih, k/er so se na skupnih sejah sešli sveti KS, predsedstva krajevnih konferenc SZDL in delegacije za zbor krajevnih skupnosti.
Občani so imeli na dosedanji ra-zvoj obrtne dejavnosti v občini celo vrsto kritičnih pripomb, ki so se na-našale zlasti na neizdelano in nedo-sledno politiko razvoja te dejavnosti. Izredno zavzeta razprava pa je ne-dvomno tudi posledica neposredne-ga interesa, ki ga ima za urejen si-stem ter funkcioniranje obrtne proiz-vodnje instoritev sleherni med nami. Predloženi program razvoja drobne-ga gospodarstva je bil pozitivno spre-jet in zelo pohvalno ocenjen zaradi svoje nazornosti ter konkretnosti. Občani so ga sprejeli kot edino real-nega in zadosti spodbudnega za an-gažiranje zmogliivosti pri razvoju drobnega gospodarstva.
Zahtevna in odgovorna presoja
Posebej je v omenjenih razpravah izstopala ugotovitev, da je drobno gospodarstvo ena izmed tistih dejav-
nosti, na katere moramo biti bolj po-zorni pri naših prizadevanjih za oživi-tev mestnega jedra. Če namreč res nočemo, da ljubljanski center posto-poma postane zgolj trgovska, uprav-na in poslovna mestna četrt, ki v po-poldanskih urah popolnoma zamre in ostane prebivališče le tistih obrob-nih družbenih skupin, ki f inančno ne zmorejo preselitve v privlačnejše in udobnejše mestne predele. Ekološko skrbno izbrana proizvodna in stori-tvena obrt je v takih prizadevanjih pomemben dejavnik ohranjanja (ter tudi ponovnega vzpostavljanja) nor-malnega življenjskega okolja v cen-tralnih mestnih predelih. Obstoječa pozidava s svojo starostjo stavbene-ga fonda ter zahtevami po dosle-dnem spoštovanju kulturnih vrednot mestnega prostora seveda močno omejuje razvoj in ostro selekcionira dejavnosti, ki pridejo v poštev za ta prostor. Gre za izredno zahtevno in
odgovorno presojo, ki pa nam ne sme vzeti poguma pri iskanju ter zagotav-ljanju možnosti razvoja tistih dejav-nosti drobnega gospodarstva, ki te-melje na intenzivni izrabi znanja in zahtevni tehnologiji, na inventivno-sti in ki hkrati nimajo večjih prostor-skih zahtev ter ne onesnažujejo oko-lja. Pri tem nam bo v veliko pomoč tudi določena prednost tega postora, vsaj kar zadeva veliko gostoto infor-macij ter ostalih prednosti, ki jih loci-ranost v osrednjem mestnem prede-lu nedvomno daje.
Učinkovitejše spodbude
Velikemu pomenu, ki ga razvoju drobnega gospodarstva v občini da-jejo krajani, je bil sorazmeren tudi odgovoren pristop v razpravah pri opredeljevanju tistih spodbujevalnih dejavnikov, ki lahko največ pripo-morejo k intenzivnejšemu razvoju te dejavnosti. Občani so opozorili na neizdelan sistem stimulativnih učin-kov davčne politike, ki zavira razvoj nekaterih oblik storitvene obrti v ob-čini, ki so že dalj časa močno defici-tarne. Kljub neizpodbitnemu pome-nu razbremenitve nekaterih dajatev za določene obrtne storitve (še zlasti za popravila) pa se je treba varovati nevamosti, da bi se v prizadevanju za njihov hitrejši razvoj preveč opirali le
na učinke davčnih olajšav. Pokazalo se je namreč, da zaradi nizke renta-bilnosti v teh deficitarnih obrtnih de-javnostih več kot polovica zavezan-cev davka niti ne plačuje in jih z davčnimi olajšavami torej ni mogoče spodbujati. Za izravnavo neskladij in hitrejši razvoj deficiranih obrti bo to-rej treba poseči po učinkovitejših metodah in sredstvih.
Pomoč pri iskanju poslovnih prostorov
Pomoč pri zagotavljanju poslovnih prostorov je vsekakor ena izmed ključnih zahtev. Nizko akumulativne storitvene dejavnosti ne omogočajo nakupa dragih novo zgrajenih loka-lov, zato se tudi že v prostore, name-njene obrti, naseljuje administracija. Večjo družbeno skrb bo treba posve-titi tudi neustreznemu družbenemu statusu nekaterih poklicev iz stori-tvene obrti. Le-ta je skupaj z nespod-budnim vrednotenjem dela povzročil dokajšnjo stagnacijo števila zaposle-nih ter učencev v gospodarstvu v teh dejavnostih.
Razvoj drobnega gospodarstva, še zlasti pa razvoj deficitarnega področ-ja storitvene obrti, bo torej močno odvisen od naše prožnosti pri reševa-nju kadrovske in prostorske proble-matike. Številne konkretne in tvorne pobude v tej smeri, ki jih je dala jav-na razprava o drobnem gospodar-stvu, bodo vsekakor veliko pripomo-gle k uspešnejši realizaciji zastavlje-nega programa.                        A. Babič