*>7. številka. Trst, v smlo >2. maira IS99. IVčaj \\IV „Edinost" izliajit d »tih rut 11» dim. rastni iifilelj iti praznikov, zjutraj in *vfA>r ol» 7. uri. O ponedeljkih in po prazniki!) izlmja oh uri zjutraj. N uro^ii i u j i y.ti u An : Olip izdan ji na leto . . , ^M. 21* Za »amo večerno izdanje . 12-— V,h pol leta. četrt Tel a in na ine^eu raznierno. i! Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se upravu ne ozira. Na rirobuo ae prodajajo v Trstu zjnl-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.r ponedeljake /.jutranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 livč. več. EDINOST ( Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon SI?. Kt«*-jeina II primi tv«. Naročnino in oglase je plačevati Joco Trat. l i-eiiiilsHo in llskurM^Velnrliafata v ulici Carinim -tv. 1 "i. 1 pravnlšlv«, »il-prnvniAtvo in sprejemanje Insmitov v ulici Molin piccolo Stv. .'I, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d ni k. I.astnik konsorcij lista „Edinosti**. Natisnila tiskarna konaotcija lista „Kdinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Zadal* 21. Deželni zbor je bil danes zaključen. Dilliaj 21. Kakor poroča »Vaterland« bodo takoj po Veliki noči konference poa je isto okrajno glaearstro ne le /ništilo r listah one uradnike, ki so bili nameščeni r Pazinu /to .zadnjih občinskih rolitrah, ter tri noroimenartine zdravnike in enega učitelja r Labinjti, ampak je Še celo samo uvrstilo dva taka uradnika. Nit ta način je torej došlo v puzinsko listo 11, v tuhinjsko pa 4 volilei, ki niso bili v listah ztt občinske volitve. In isto c. kr. okrajno glavarstvo je vendar zaključilo volilne liste z opazko, da popolnoma odgovarjajo občinskim volilnim listam!! V Pazinu je zastopnik vlade, gospod okrajni glavar Sorli, pozval v komisijo tri Učne iz ogromne italijanske manjšine, a samo jednega iz ogromne hrvatske reeinr!! Predsednikom j« bil izvoljen županov namestnik tir. Trinajstih. V imenu italijanske stranke je nje kandidat dr. < 'ostantini protestoval proti dvajsetoriei hrvatskih volileev, in to: proti e. kr. brzojavnemu revizorju \j. Majstroviču (ki se čuti Srba in kateri jedini meti uradniki jt glasoval za hrvatskega kandidata); proti županu dru. Simonu K ure licu, češ, do ni pristojen v davčno občino pazinsko, ampak v Pičansko (Ta prigovor naj bi bil gospod doktor prepustil kakemu pometaču. Opazka stav-čevn.) — proti drugim volilcem pa, ali tla ne pla-čujejc davka, ali ne 10 gl., ali da plačujejo ukupno z drugimi osebami. Komisija, oslnnjajoča se na zadnje volilne liste občinske, je odbila vse te prigovore, izvzemsi jctlnega. Potem je gosp. A. Bcrtoša protestoval pismeno proti 15 italijanskim volilcem, podkrepivši svoj protest s spričevalom županstva, in sicer : proti sedmorici uradnikov, vpisanih v volilne liste, da-si niso bili še v zadnji listi občinski; proti dru. II. ^ CoKtantiriiju, ker se je namestil v Voloskem kakor odvetnik (bil je vpisan, ker ni dokazano, tla mu je tam odmerjen davek) — proti ostalim pa, kor ho po zadnjih občinskih volitvah izgubili volilno pravico. Komisija je ugodila vsem tem prigovorom, izvzemši jednega. Mej volitvijo niso bili pripuščeni k glasovanju trije hrvatski volilei, in sicer jeden, ker je prišel sam, tt je vpisan z sinom, dva pa, ker njuni imeni nisti soglašali z onima v volilni listi. Radi tega vzroka ni bil odklonjen noben italijanski vo-lilec. Proti nobenemu drugemu pristopivšemu volilen ni bil prijavljen nikak prigovor, torej so bili vsi pripuščeni k glasovanju. ()d 11 izključenih uradnikov bi bilo, kolikor se tla soditi, 11 glasovalo za Costantinijn, 2 za Kurelica, it dva bi se sploh ne bila udeležila volitve.' bolelo, ko je gletlal početje potratnega mladega gospodarju; večkrat ni mogel — zvesta duša —drugače, nego tla je svaril in odsvetoval to iu ono in skoraj očital slabo gospodarstvo. A posledica tej utlanosti do hiše je bila, tla gaje Janko odslovil in poslal od hiše. Podgoričunka se je jako upirala temu in se je potegnila z vso silo za Matijo, pa bilo je zastonj: čini je Janko rekel, tla je tako prav, ni pomagala nobena beseda. Solze so zalivale ubogega Mati jo, ko je zapuščal h i so, kateri je služil že šestnajst let. Lopi spomini na minolost in bojazen preti prihodnostjo,- so mu stopali pred oči. »Ivo bi bil pokojni Podgoričan še živ, bi ne bilo tako, ne, in Bog votli, kaj bo še s to hišo! Dobrega gotovo malo«. Tako je jadikoval revež Matija, idoči proti svoj bajti, ltevež ni niti utegnil misliti na nekaj druzega, kar bi bilo veliko mij-neje: kako bo preživljal samega sebe?! Ker je namerjal svojo trgovino razširiti, hodil je Janko skoraj vsaki dan v mesto iu pozvedovnl jo o cenah in prometu tega in onega blaga. Spuščati se je jel v nevarne špekulacije in ker ni bil dobro izkušen, je moral večkrat trpeti velike zgube; vrhu vsega so se ga brezvestni mešetarji, spoznavši ga, oklepali kakor klopi in srkali iz njega kakor pijavke. Seveda se tnu Ic-ti, kazuje razne cenike, vedno obljubovuli velikih dobičkov, katerih pa [dosledno ni bilo in ni bilo. Nekega popoludne se je pripeljal k njemu poznan agent in mešetar; jako prijazen in pri-kupljiv človek, a jezik mu je nabrušen, da si se kar čudil. »Gospod Podgoričan«, je začel mečeta r, »prav nalašč sem prišel k vam, in upam, tla vam prinesem lepega dobička; če hočete, kar pogodbo napraviva, se ne boste kesttli. Moka, posebno oger-ska, podraži v kratkem najmanj za goldinar na kvintal. Skladišča so že prazna, prihodnja žetev pa kaže slabo, le kakor prijatelju vas opozarjam in vstm svetujem to«. .lakotit je začelo takoj nek; tj šumeti ter se je začel praskati za ušesom. »Poglejte pisma«, je nadaljeval agent, »ki sem jih ravno prejel z Ogcrskega! Čitajte, da se prepričate sami!« Junko je prečital in bil uverjen popolnoma, dit mož utegne imeti prav. Se nekoliko pritiskanja otl strani agenta in napravila sta pogodbo za deset vagonov ogerske moke. Janko, uadejajoči se lepega dobička, je veselo in brez obotavljanja podpisal pogodbo. Po vrhu je še potisnil agentu petdesetak v roko. Po preteku osmih dni je bilo pri Podgoričan u veliko gibanje. Vozovi so prihajali jedcu za drugim, vsi prostori so bili napolnjeni z vrečami moke. Vaščani so se kar čudili ter ugibali, kako dobro gre danku. (Pride še.) Uradniki. ki so glasovali za ilra. Costan-tinija, so l>i I i: <\ kr. okrajni zdravnik dr. Meden na okrajnem glavarstvu, 4 <\ kr. davčni uradniki, 2 sodna in 1 poštni uradnik. O tem, kako so m» izvršile volitve v Labrnju in Plominn, za sedaj nimamo At' podrobnih gotovi li podatkov. Le to vemo, da ni v jcdncm, ni v drugem kraju niso hoteli inključiti volitve, dokler niso dohiti poročila o volitvi v Pazinu, (tovori se tinti, da so v Lah i nju grozili vladnemu poverjeniku, da so držali govorov v volilnem lokalu samem itd. < >d t iN volileev, vpisanih v liste, jih je glasovalo tam ;">(», a pripuščeriih je hilo vrhu tega k glasovanju 12 njih, ki niso hili v volilnih listah, vendar pa okrajno glavarstvo o proglašenju izvoljenega ni jemalo ozira na te glasove. V IMominu je šior Mate Tonetti postopal po svoje, a imel je dobrega pomočnika v Menil komisije, don I" r a n u Masna I inu, ki je puščen v volilni listi, dasi nima prav nohene volilne pruviee. Tam so jednostavno uvrstili kakor glasujoče osebe tudi takih, ki niti hl izu ni no h i 1 i; pripušeenih je hilo — glasom poročil, ki smo jih dohili takih, ki so :r davno pod zemljo, ali po morju, ali n Ameriki, ali r Marsdja, ali se niso udeležili glasooanja. Takih glasov je kakih 1)5. Ako dodamo k tem se one 4, ki so se pustili nezakonito v la-hinjski listi, vidimo, da hi oh rednih in zakonitih odnosajih moral hiti dr. Simon Kurelie proglašen izvoljenim. (iospod Mate Tonetti, župan v IMominu je tako prepričan o tem, da je priznal jcdnemti naših zaupnikov, da je hi I to zadnji italijanski v s p e h v tej h k u p ini! Kakor s no že javili, je v Plominu, po zatrdilih, glasovalo za Costantinija 4'.» od f)0. V Pazinu je na večer svirala glasba po mestu, in tudi pred stanovanjem okrajnega glavarja. Glasbi je sledilo kakih lOdečakov, a pred njimi sta šla Simo Mečar in Kug. Camus. Pred stanovanjem Li-herata Runea in Nikole Ujčiču ho hoteli prirediti demonstracijo, ker sta se vzdržala volitve, ali raz-gnala jih je policija. Dr. C eeh je z ostalimi privrženci svojimi kapituliral pred močnejim nasprotnikom svojim in je glasoval zanj. Politični pregled. TRST. 21. marca 1899. K položaju. Sedaj je že precej gotovo, da so oni zvonovi, o katerih se je zdelo, da zvone zadnje pozdrave umirajočemu ministerstvu Tli u novemu, v resnici naznanjali še le željo, dubi to mini-sterstvo že umiralo. Zlasti po govoru grofa Tisze je postalo zopet precej tiho med onimi, ki ho najglasneje govorili o krizi v avstrijskem miirsterstvu. Uei •eni govor je potisnil vesele nade liberalcev blizu doli do ničle. Sedaj pa, ko se je inenenju tega odlič-njaka liberalne stranke na Ogerskem pridružil še vodja bivše »narodne stranke«, pridruživŠe se sedaj vladnemu taboru, sedaj, ko se je tudi grof Apponvi pridružil menenju Tisze glede stališča, katero je zavzeti Madjarom nasproti avstrijskim ho-matijam, sedaj pa so zlezle nade nemških liberalcev še nekoliko nižje, doli pod ničlo. Grof Apponvi je rekel nekemu angleškemu novinarju, da bi Madjari res radi videli, da hi v Avstriji prednjačili Nemci v politiškem vodstvu. Ali razmere so sedaj povsem drugačne, nego so bile lota li->71., ko je grof Andrassv pritekel Nemcem na pomoč in ko se mu je res posrečilo ohraniti hegemonijo Nemcev. Od tedaj pa so Nemci zgubili hegemonijo i n po loženje se je radikalno s p r e m e n i I o. Avstrijski Nemci da nimajo med seboj nijedne politiške osebe, ki bi uživala toliko ugleda in zaupanja, da bi se mogli pogajati žnjo. Kal vor se vidi, je Apponvi povedal isto, kakor Tisza, samo nekoliko bolj naravnost in na vsa usta. O preloženju dež. zbora istrskega. Omeni vsi vest, da hode deželni zbor istrski zboroval v Kopru, piše »Information«: Dvomimo, da bi bil Koper, kjer je bilo v zadnjih letih toliko dejanskih napadov na slovenske dijake, da bi bilo to mesto, v bližini Trsta, na skrajni meji pokrajine, prikladno za namerjnno svrho. (V so že vladni krogi vendar enkrat prišli do prepričanja, da Poreč ni primeren za sedež dež. zbora, tedaj so mogli . določiti jedino P u | j, kjer je dež. zbor že zhoro-' val minolega leta. To iskanje na okolo onega kraja, ki ga že imamo brez vsega iskanja, napravlja litin, da hočejo imeti le mesto, ki naj po svojem italijanskem značaju varuje tikcijo italijanske Istre, ne pa kraja, ki že stoletja pripada Avstriji, ki čuti avstrijski in kjer je slovanski živolj vsaj delnimi stalen. Kam naj nas dovedejo taka prizadevanja? Ali hočejo res ovirati slovanske poslanee | na »polaje vanj u njih dolžnosti in jih izpostavljati zasramovanjem, ki se obračajo proti vseinu slovanskemu in krščanskemu? Pol i tišk o podivja nje, ki se je tako močno kazalo v minulih letih, neti se brez ovire. »Piecolo« Ščuva že sedaj proti slovanskim poslancem in pripravlja prebivalstvi* kopersko za demonstracije proti istim. Politiiki glumači. »Obzor« piše pod tem naslovom: »Sedanji, že dveletni krizi v Avstriji, slabeči vso monarhijo, je glavni vzrok narodni spor na Češkem. Po zdravi pameti bi se moralo zlo izruti tam, kjer se je tikoreninilo najgloblje; v tem slučaju torej na Češkem. No, zdi se, da liberalni Nemci nimajo več zdrave pameti in ne po-• znajo pravil logike. Sklenili so, kakor znano, da za sedaj ne bodo sodelovali na razpravah v deželnem zboru Češkem, in sieer zato ne, ker vlada hodi Slovanom na roko, ker zapostavlja Nemce s tem, da noče odpraviti jezikovnih "naredeb in ker češka večina od leta 1H(,)0. sem odklanja vse, tudi naj-opravičeneje zahteve Nemcev. To so izjavili v svojem poročilu. S to izjavo so dokazali voditelji Nemcev vsemu svetu, da so pol i tisk i glumači. Vedno zahtevajo in izjavljajo, da se narodnostno vprašanje v Avstriji more rešiti jedino le z — državnim zakonom. Ko pa je desnica nasvetovala v minolem letu, nuj se izvoli odsek, ki bi imel sestaviti tak zakon, dvignila je nemška levica rovnico in motiko proti temu predlogu. Istotako je bilo, ko je grof Thun v minolem letu pozval nemške zaupnike na pogovor za sporazumljonje na Češkem: nemška gospoda so ostali doma! Ko se je te dni grof Thun mudil v Pragi, da hi ugladil pot spora-zumljcnju med Cehi in Nemci, so mu ti poslednjf odgovorili zopet: non possumus. Levičarska glasila besne sedaj nad postopanjem grofa Thuna, ki se je drznil sklicati deželni zbor češki, da-si je vedel, da Nemci ne bodo sodelovali ! V svojih glasilih kriče dan na dan o »tlačenju nemškega j naroda«, sleherni dan dolže vlado, da zapostavlja i Nemce. A ko ho je te dni raznesel glas, da na-j morja vlada s pomočjo § 14. izdati zakon, ki hi ! se bistveno strinjal z zahtevami Nemcev, jim zopet I ni prav, kajti kriče, da je vlada po indiskreciji j kakega »izdajice« izvedela o zahtevah Nemcev, Kako naj človek ume te ljudi?! Programi ! se menda povsod i sestavljajo v ta namen, da se izvrše danes ali jutri. Nemci na Češkem pa skrivajo svoj program pred vlado in vsem svetom. Iz vsega postopanja teh »liberalnih« Nemcev se vidi, da so jednostavno le politiški glumači, smešni do skrajnosti, katerim je le do prepira, do strankar-stva, zato naj trpi prebivalstvo, naj trpita cerkev in država ! Ako nas ne varajo vsi znaki, priti hoče skoro do konca te glumačke politike. Pametnoj i Nemci uvidevajo že sami, da taka politika ne dovaja do nikakega cilja in so začeli obsojati apostole tako politike«. Da je vse to gola resnica, da je označenjc z ►glumači« opravičeno v polni meri, da je torej ves srditi boj, ki ga bijejo Nemci proti Thuuu in jezikovnim imredbam, res le komedija in španjska stena, za katero se skrivajo vso drugačni nameni, to nam potrjuje sedaj jeden najpametnejih in in najpoštenejih mož mej ' njimi, to nam po-trja Julij Lippert v nekem herolinskem listu, kjer prosi grofa Thuna, naj za božjo voljo le stori namerjani in od Nemcev toli pobijani korak, naj le izda jezikovni zakon, ki prav ugaja — nemškemu stališču iu nemškim željam. Domače vesti. Imenovanja iu prcmcsčcuja v sodni službi. Minister za pravosodje je premestil sodnega pristava Viktorja Devetaka iz Pulja v Gorico ter je imenoval avskultanta JurjaCo-razza adjunktom v Buzetu. Pristav Josip (renti l i je imenovan tajnikom dež. sodišča, a kon- trolor v kaznilnici v Gradiški, Fran X a d a-s t i n v upraviteljem možke kaznilnice v Steinu na Niže-Avstrijskem. Visok srost v Postojni. Iz Postojne nam pišejo: Včeraj je prišla z opoludanskim vlakom iz Divače v Postojno ineognito nadvojvodinja Gizela z Bavarskega. Ker ni bil naznanjen njen prihod, ni bilo na kolodvoru druzega voza, nego oni hotela ogerske krone in to vsled previsokega snega in slabega vremena. Načelnik postaje je hitro telefoniral po drugi voz in je naznanil ravnateljstvu jame o prihodu visokega gosta. Med tem časom je prišel voz iz velikega luMela in je od vel do jame nadv>jvodinjo in nje spremstvo. Ob K), iu pol uri zvečer se je odpeljala nadvojvodinja z hr-zovlakom na Dunaj. 17. LJubljane smo prejeli še en daljši dopis o slovenskem gledališču. Ker pa je to pereče kulturno vprašanje temeljito obdelano v treh člankih, ki smo jih priobčili ravnokar, menimo, da za sedaj bodi zadosti kritike in graje. Ponatisnjeno bodi tu le to, kar nam piše ta dopisnik o gostovanju gospoda Borštnika, tega nekdanjega prvaka slovenskega gledališča v Ljubljani in sedanjega člena gledališča v Zagrebu. Piše nam: »Prostor mi ne dopušča, da bi omenil več, nego da je hilo strogo realno igranje g. Borštnika, dasi ta uloga ni taka, da bi se pokazal v njej v vsi svoji velikosti, krasno, da smo zelo lahko opazili propad med umetnostjo in diletantstvom, kateri slednji smčri bi še prištevali nekaj naših igialeev. Tu se mi je uri vala misel, zakaj morajo skoraj vsi boljši slovenski umetniki na tuje. Po mojem menenju bi se moralo bolj gledati na slovenske umetnike, in če je tudi treba, da inten-danca malo popusti«. Potem se obrača dopisnik k drugemu predmetu : Vi pokrajinski Slovenci očitate nam, da smo 1 Ljubljančani narodno mlačni. Verujte mi, gosp. urednik, da temu ni povsem tako. Posebno srednji stan je navdušen za narodno stvar. Le nekaj plevela, ki meni, da jo zlezel nad srednji stan, takozvana elita, je prepričana, da »se je narodnostno vprašanje že preživelo«. In ker ima ravno ta elita glavno besedo v »Nar. domu«, ni tu vse tako, kakor bi si želel narodnjak, /a danes naj Vam postrežem le z enim slučajem. Kaj pravite, g. urednik, je-li to prav, da imajo v ljubljanskem »Narodnem domu«, v n a j n a rod n e j e m podjetju, za katero je vos narod polagal svoj ohol,— Nemci svojo posebno sobo?! Hodom Ljubljančan imam tudi jaz enaka čutila za narodno stvar, kakor jih imate n. pr. vi Tržačani; in zavrela mi je kri, ko sem slisal Nemce, vračajoče se iz »Nar. doma«, kako so se norčevali iz »Nar. doma«, češ, da je ta njihova last. Upam, da nisem samo jaz tako nc-kramarska duša, da ne morem opravičevati takega skrunjenja narodnega značaja našega naj na rod noj ega podjetja, čeprav morda gospod restavrater proda 0 tem nekaj vrčkov piva več. —čar. Bog n« duj! Imajoči vedno le stvar pred očmi, le neradi govorimo o osebah, .ledno in drugo je neprijetno in često tudi škodljivo: toliko napadati osebe iz lastnega tabora kolikor tudi hvaliti. To poslednje je skoro še neprijetneje. Ali Včasih je vendar le tako, da se mora govoriti tudi o j osebah. Mi smo že parkrat povedali svojo sodbo o gospodu Gabrščeku v Gorici. Povedali smo že, da utegne imeti mož svojih slabosti, kakor jih ima sle-i herni človek, ali pri tem ostajamo vendar-le: da ima i mož velikih zaslug na razvoj slovenstva na Goriškem, | da je že prebil toliko bojev za narodno stvar, ko-i likor jih ni noben sedanjih novinarjev slovenskih, 1 u da poleg novinarskega posla ne vrši noben slovenski novinar toliko druzega narodnega dela, nego ravno Gabršček. O tem možu je torej smeti reči, da njegove dobre lastnosti bogato nadkriljujejo morebitne slabosti njegovo. I žaljen po nekem uapadit na njegovo osebo v »Slov. Narodu« radi nekega spisa v »Soči«, o ; katerem je že izjavil slovesno, da ga ni niti pisal j on, niti da ga ni videl pred objavljenjem v »Soči«, i izjavlja g. Gabršček v zadnji številki, da misli pre-! nehati z izdavanjem »Soče«, »Primorca«, »Adria-1 tisehe post« in »Knjižnice«, odreči se sodelovanju : v raznih društvih ter brigati se odslej le za svojo j posle. Mi, pa mu kličemo: Bog ne daj! V sedanjih trdili bojih, v teh kritičnih časih ne more sloven- ska utvar |M>grešnti nobenega delavca kamo-1 i taeega, kakoršen je mI Gabršček! Oh takih navalih cul strani i/.lnirno organizovanih nasprotnikov je, /al, itak že nedostatna vsa naša organizacija sedanja, a sedaj naj Iti rušili še to, kar imamo. Vemo, da govorimo iz srca vsem dobro mislečim na Primorskem, ako kličemo, da se to ne sme zgoditi!! IJog ne daj, da l»i mi zašli tako daleč, da hi se radi osebnega sovraživa iz-vestnega, vsem nam dobro poznanega dopisnika v Gorici, podiralo, kar se je sezidalo z velikim trudom in velikimi mukami, pred vsem pa koncentracija onih, ki hočejo in tudi znajo delati! Pritožba. Došla nam je piitožha, da finančni stražniki na earinarskem uradu na novi cesti raz-mečejo po vozeh, ne mene se za to, ali je na vozu seno, ali drva, ali pa — jajoa. Neredko da se je že dogodilo, da so ubogim ženskam pomastili jajca. Pa tudi bolete da se izdajajo tako počasi, da morajo ljudje neopravičeno dolgo čakati in - zmr-zavati pred uradom. Prosimo torej slavno oblast, da bi od pomogla tem nedostatkom. Laški razgrajači so v torek, dne 15. t. m. zopet razbili — že v osmič - svetiljko na Vodo-pivčevi gostilni »pri petelinu«. Iste dni so zlomili tudi dve kljuki na vratih rečene gostilne, a poleg tega se maščujejo skoro vsako noč nad rečenim slovenskim gostilničarjem s tem da mu oskrunjajo vrata in zid se svojo — sramoto. To so res že pravi surove« in vandali, kakoršnjih more porajati le zloglasna nvita eoltura! Take čine mora obsojati sleherni človek, če tudi ni Slovenec, ampak !o pošten in dostojen. Tem bolj se moramo čuditi besedam, ki jih je izusti! policijski inspektor na inspektoratu v ulici Stazione, ko je gostilničarjev sin prišel naznanit ta najnoveji čin laškega — barbarstva. Menil je: Dokler boste stavili slovenski napis, vam bodo vedno razbijali in vam ne bodo dajali miru. Zakaj ne stavite raje laškega napisa ? ! Tako torej ! No, t« besede so prikrojene; po tistem zistemu, ki velja vsej vladni politiki na Pri morskem : mesto da hi se zasledovala in proganjala krivica z vso strogostjo, pa se polaga nokrivcem na srce, naj ne »izzivljajo« krivičuikov ! Po takem bi bili seveda razgrajači in laški uporniki proti vsakemu pravu in proti vsaki avtoriteti pravi tepci, ako ne bi postajali hujši od dne do dne. Avlta CIll t ura! Pišejo nam: Te dni je šel naš človek na tuk. magistrat po delavsko knjižico. Prišedši v dotično sobo je vprašal, naj mu dajo gori omenjeno knjigo. Trije tam poslujoči uradniki so ga začeli gledati izzivalno, ko jim je pomolil svoj slovenski domovinski list. Eden njih je rekel: Kva no p a r 1 o m o »š č a v o«, hescde« je namenjen v pokritje troškov za popravo društvene pohišne oprave. Društvenikc in druge Slovence iz mesta in okolice najuljudneje vabi na obilno udeležbo o d b o r. ( i tal niča v Skednju bo imela svoj občni zbor dne 2(>. t. m. ob .;J. in pol uri popoludne, po sledečem dnevnem redu : poročilo tajnika, poročilo blagajnika, razni nasveti in predlogi, volitev novega odbora. Na obilno udeležlto nljndno vabi o d h o r. Razprava proti MartinoHeliii pred porotnim sodiščem v Gorici traja še vedno in ne ve se še, keilitj bo zaključena. »Pieeolo« prinaša dan na dan dolga poročila, katerih grdo tendenco smo že označili. Vendar je razvidno i/, današnjega poročila marši kako obtožujoče dejstvo. Tako so dokazale nekatere priče, da se je Martinolicli skrajno nepremišljeno spuščal v razne kupčije. Dokazano je tudi, da je Martinolicli že v zaporu uničil par pisem, a se izgovarja, da je storil to, ker je bil nervozen in slabe volje«. Sosebno kričeča je razlika v informacijah o Martinoliehu okrajnega glavarstva v Lošinju na jedni in županstev istotam in v Pulji na drugi 1 •itrani. Rečeni županstvi praviti, tla je bil Martinolicli na najboljem glasu, da je bil radodaren, nesebičen, ter da ni bil •/. ni o ž e n n e -častnih činov; županstvo v Pulji pa pravi še posebej, da je bil Martinolicli v odličnih zvezali in da je bil na eksceleutnem glasu. No, te odlične zveze smo poznali tudi mi, in smo povdarjali večkrat, tla ni bilo baš na čast dotičnim »odličnim osebam«. — To naše menenje dobiva svoje potr-jenje tudi v informaciji okrajnega glavarstva v Lošinju, katera oblast pravi, da je bil obtoženec z m o ž e n k n z n j i v i h č ino v, ti kjo je šlo za n j e g o v interes! Ni nam namen, tla bi obtoževali nesrečnega obtožencu; saj ga — po našem menenjn — obtožujejo dejstva sama in potem vemo tudi, da našu beseda ne sega do laških porotnikov v Gorici; ali z ozimni na gonjo, ki jo uprizarjajo ista laška gospoda proti Nabergojtt, da-si ni bil niti sojen niti tožen radi podtikane mu, malenkostne in za osebno integriteto njegovo popolnoma brezpomembne »afere«, nismo mogli drugače, nego tla smo pribili, kako dela ves laški aparat, da bi vzbudil kar najugodneje menenje o jednom Martinolichu ! (»rožna nesreča se je pripetila v soboto dopolnilne č. g. Al. Bratini, kuratu v Gabri jah pri Ajdovščini. Imenovani gospod je za velikonočno procesijo pripravljal umetnini ogenj ter je v to svrho v možnarju mešal in drobil žveplo, kloro-kisli kalij in žveplenokisli barit. Pri tem se je zmes vnela in eksplodirala. Gospodu kuratu je odtrgalo levo roko in dva prsta desne roke in ga tudi sicer precej poškodovalo na glavi in ostalem telesu. Prsta je skozi dvojno okno vrglo na cesto. Ponesrečenega gospoda so prepeljali v goriško bolnico, kjer so mu amputirali roko. »Slovenec«. Različne vesti. Papež Lev XIII. Po nekem poročilu v »N. Kr. Presse« iz Kima pripoveduje škof Hrindle o svoji avdijenei pri papežu, tla ni mogoče misliti si večegn protivja, nego sti duševna svežost papeževa in njegova telesna slabost. Papež je govoril o različnih važnih vprašanjih, med tem ko je njegovo popolnoma oslabljeno truplo počivalo v naslonjaču. Kovno isti utis je dobil zasebni tajnik kardinala Vaughana, monsiguor Durin, katerega je papež povpraševal, kako je z srčno boleznijo kardinala. Ko pa je dvignil roki, da podeli blagoslov, je mogel to storiti komaj z jednim znamenjem, tako težka mu je bila roka, ki mu je bila do tučas kakor brezčutna. Bodoči konklave bode najbrže v Kimu in naslednik papeža bode kakšen Italijan. Fraucozki členi sv. zbora bodo glasovali za liani poli o, avstrijski za Seralino Vanu tel lija. Ta dva imata največ upanja. Ostale kandidature ne pridejo toliko v pošte v. Velikanski požar v New-Yorku. Miuologa petka je pogorel v New-Yorku velikanski »\Vind-sor-Hotel«. Ta hotel je imel T nadstropij in (500 sob. Goreti je začelo v drugem nadstropja. Hkratu so bila v ognju vsa nadstropju. Hotel je bil polu ljudi. Neka dama je skočila iz petega nadstropju, njej so sledile še štiri ženske. Ostale so mrtve nu licu mesta. Otroke so spuščali na rjuhah doli. Zgorelo je mnogo oseb, govore, da do 00. Mej rešenimi je tudi brat predsednika Zjedinjenih držav, Mae Kinleva. Skotiti se ceni na 1 milijon dolarjev. Okolnost, tla je bil tako hitro v ognju ves hotel, tolmačijo tako, da so neznani lopovi položili ogenj na več mestih hkratu, da bi v navstali zmešnjavi mogli — krasti. Žganjepitje na Franeozkem s«- grozno širi. Ahsinth je jtostal prava franeozka narodna pijača. Številke, ki jih beremo v nekem franeozkem liatu, napolnjujejo človeka, s strahom. Statistika pravi, da jo na Franeozkem več nego 4.">0. krčem in žganjarnic. Francozki narod zavzema danes prvo mesto v Evropi, kar se tiče žgunjepitja, ker na vsacega človeka pride na leto povprečno štirinajst litrov čistega alkohola. (Ne pred dvema letoma je zavzemala Franeozka v tem oziru s H>s litrov sedmo mesto, a Iranska z H"Ho litrov prvo mesto inej državami.) Zlasti se posledice žganjepitja kažejo v bolnišnicah. Pred dvajsetimi leti sicer ni bil alkoholizem nič nenavadnega, toda oni, ki so se mu m lajali, so bili čvrsti vsa j telesno. Danes pa trdijo zdravniki, da so 10 do 17-letnim mladeničem vsled uživanja ahsinthu živci popolnoma obnemogli. I'/mej 100 bolnikov, ki se zdravijo v parižki bolnišnici, je 70 žganjepiveev. Narodno gospodarstvo. Zahvala in poziv na delo. Svojcčasno je bilo objavljeno v cenjeni »Edinosti«, da je bila gospodarska zadruga za sodni okraj P o tigra d odlikovana na jubilejni razstavi na Dunaju z srebrno svetinjo (kolajno) za razstavljeno sadje. Popolnjujem poročilo. Gospodarska zadruga ni prejela navadne srebrne kolajne, ampak odlikovana je bila z veliko srebrno kolajno z državnim darilom /a zasluge v kmetijstvu. To je bilo prvo, n a j v e č e in j e ti i n o ta k o od 1 i k o v a n j e, to-rej je bila naša zadruga najbolj odlikovana. Smatram za svojo dolžnost, tla se javno zahvaljujem tistim, ki ho se največ trudili iu si prizadevali, tla je bila zadruga tako častno zastopana na razstavi in da je bila odlikovana tako častno. Na prvem mestu zahvaljujem se blagor, g. Slavoju Jenku, deželnemu poslancu in županu v Podgradu, ki je deloval z železno svojo vztrajnostjo ti nabiranju in odbiranju sadja zu razstavo in je sploh omogočil našo udeležitev na razstavi s tem, da je založi! potrebni denar za stroške in preskrbel vse drugo potrebno. Zahvaljujem se tudi č. g. Jos. Stru a ti u, kapelanu v Podgradu, za mučno sodelovanje o odbiranju sadja in da nam je radovoljno prepustil potrebne prostore v kapc-lanijski hiši. Sprejme naj tudi zahvalo za prijazno sodelovanje g. Na ti i l o, tajnik podgradske posojilnice. Delo je bilo mučno v resnici, kajti preko 100 sadjarjev je prineslo raznovrstnega sadja, in se je moralo določati, katero bi bilo vredno sprejeti za razstavo. Zahvaljujem se daljo veleč, d u-hovščini v okraju, katera je rodoljubno navduševala sadjarje za udeležitev. Zahvaljujem se konečno vsem odbornikom zadruge. lTpum, da hode imelo to odlikovanje dobrih posledic v gmotnem oziru za naš okraj. Gospodje zadružni odborniki in drogi rodo-Iju bje! Vztrajaj nm na delu in delajmo vsak po svoji zmožnosti in moči, tla pomoremo na noge opešanemu in tlo beraške palice obubožanemu kmetu! Zadruga je odlikovana na Dunaju, ali hočete še več: celo permanentni odbor kulturnega sveta v Poreču stavlja našo zadrugo drugim zadrugam v izgletl! Zadruga mora hiti pu še odlikovana, ako hočemo, tla bo.lt) na merodnjnem mestu videli vspehe njenega delovanja. O tem bom pisal drugikrat — kadar bo čas za to. Najlepše odlikovanje pa nam bo zavest, da smo pomagali reševati n a š ti oh r i narod — p o g i n a ! V Hrusiei, dne 1*. marca 1SH0. A. Rogač, zadružni predsednik, dekan. Šopki o. Stanislava Škrabca. (Dalje.) Glede »nemškega vpliva«, vsled katerega se zdaj bolj pogostoma bonika pri dovršnikih, nego v XVI. stoletji, stoj iva z g. Lu murski m na stališči najinega znamenitega rojaka Miklošiča, no ne le midva, nego i slovenski slovničiirji. .laz nikakor ne morem dopustiti, tla bi takemu geniju, kakor je bil, po sodbi prof. Massafiu, »največji filolog seda- njega veka«, tie bilo dano znati, kaki» Nemei t v i rijo svoj lx><]očnik, in tla je on svojo trditev, da bomkanje j»> pripisovati nemškemu vplivu, /apitml nepremišljen« i. No z njim ni soglasen prof. Hrandt, ni soglasen ni o, Stanislav. Ako ona dva smeta bit; ne soglasna z njim, kako da bi mi morali biti soglasni z njima Svobodno je o. Stanislavu staviti svojo avtoriteto više avtoritete Miklošiča ! Kdo mu bode zavidal No mi ostanemo vendar-le na svojem stališči, dokler ne uslišimo kompetentne sodi«1, da je o. Stanislav prekosil Miklošiča. Na zadnjoj platnici 11. zv. XVI. teč. »Cvetja* je zntagalec Miklošiča pri ved besede prof. Itrnmlta o ruskem trajnem bodočniku: »budu dvigatj eto d. b. pereinačennoje preždebtlduščeje budil dvigal. Ne vem, ali o. Stanislav kratice *>d. 1».« ni razumel, ali ju je pustil uavlašč tako. No ona ima tn odločujoč pomen : »d. b.« je naše »bržkone«; ta besedica torej 11 ni čuje kategoričnost tvrditve in tlela i7 nje zopet le subjektivno mnenje, namreč: »budu dvigatj je bržkone (dolžno bvtj) pretlcugačeno predbotloče b 11 d 11 dvigal.« Nit tvrditev Miklošičevo, da je bomkanje dovršnikov pripisovati nemškemu vplivu, dela prof. Ilrnndt sledečo opazko: »Ne mislim, da bi n n-v a ti n i bodočniki od dovršnikov b o in i s p i I, bom postlal itd. bili germanizmi: 1) sploh je neverojetno, da bi si tuj obrat prilastili ne samo pisatelji in za njimi omikani razred, no celi narod, in bom ispi l docela ni prevod nemškega ieh \vorde trinken, kateri bi se glasil: bom izpiti.« K tem besedam ruskega učenjaka, kateremu mi, po terjatvi o. Stanislava, moramo prinesti v žrtvo svojega Miklošiča, dovolil hi si jaz izraziti sledeče pomisleke: a) Kuko prof. Ilrnndt bodoč-nike bom i spi I (tako piše sam), bom poslal itd. imenuje navadne? Ali so izpijem, posteljom itd. nenavadni? h) ako si mogo prilastiti tuj obrat pisatelji in za njimi obrazovani razred naroda, kako da bi se ta prilastitev morala ustaviti preti »celim narodom«, kakor »die fr/iii-kisehen Kciter« preti »Muttcr (Jottes von Laaf«. Ali je kdaj v Slovencih mej pisatelji in obrazovanim razredom pa mej narodom stala kitajska stena? Na slovenski narod, ki šteje cel 1 in pol milijon, ne sme se gledati kakor se glotla na ruski. (Pride še.) Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Wr»(l(ve 'J'J. Klub nemškonaeijonalnih poslancev I ode protestoval proti sedanjim razmeram v notranjem položcnju politiškem in sosebno proti rabi ij M. Rečeni klub hoče v ta namen stopiti v dogovor s klubom nemških naprednjnkov. Celovcu 'J'J. V deželnem zboru so nemški poslanci vložili slovesen protest proti rabi Sj 14, sploh in za uredbo jezikovnega vprašanja še posebej. Deželni predsednik je izjavil, tla ta predlog prekorača kom potenco deželnega zbora, no deželni glavar, grof (ioes, je vender dal ta pretilog na dnevni red jutršne seje. Pariz »Agence Havas« javlja: V pogovoru, ki stit ga imela včeraj popolttdne franoozki poslanik v Londonu, Cumbtni, in lord Salisburv, sta razpravljala o obmejenju angleških in traneoz-kib j><»sesti v osrednji Afriki in je pogovor dovel do dogovora, ki naj se določi v dodatnem členku k nigerski konvenciji. Carigrad 22. Vest, došla o spopadih na tur-ško-bolgarski meji mod Bolgari iu turškimi vojaki, je popolnoma neosnovana. Najnoveja trgovinska vest. New-York21. marca (Izv. brzojav.) Pšenica za takoj KO8/«, za marc, S()3/H z:t maj 7()®/h , za juli 70*/h. murc — Koruza za inaj HJI.V« IMn^t "»(i"). Javna zahvala. (linji m pt> tolikih izrazili iskrenegn sočutju, izrekam podpisani nuj-prisrrnejšo zahvalo vsem onim, ki so mi u;t kolikatcri način izrazili so/uljc svoje, toltižecitn me na prebritki zgubi ljubega iu nepozabnega mi bratu KAROLA. I'osebno se zahvaljujem slavnemu občinskemu starejsinstvu, jtree. duhovščini, p. n. gospeVn in p. n. gg. c. kr. uradnikom, dičnomu ognjegasneinii društvu in njega vrlemu pevskemu zboru za krasno petje v cerkvi in na pokopališču, darovateljem vencev, dragim sosescanom, prijateljem, znancem iu sorodnikom Ivan Renčelj, V Sežani, dne 21. marca 1899. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke O ,S t y r i a" in „Styria" original — naj ne obrne tlo — I«. Golobi? v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 - TRST Zuloira pohištvu /.11 jedilnice, spalnice in spre-jemiiit-e. /imnie in pcresiiic, ojrMal in želcznlli lil si trn.) 11, po eeiutli, tla se ni bati konkurence. VRM sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice. Friderik Colja, ntznaSalee „Edinosti" in vniliir, Via Solitario it. 8. M. Aite (prej Aite & Zadnik) Via Nuova ogel ulico S. Lazzaro. Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah. I ■ Ml ■ Josip Zivic, veleposestnik, Skopo ima na prodaj 1o mesecev starega bika, švicarske pasme. Cvet proti trganju. (Liniment caspici). Preiskninno mazilo — odpravlja bolečine pri koslilmbi, gaiiju in fcviniitiznm. — Ena steklenica z navodilom bO nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steku niči ..Deželna lekarna pri Mnrijl Pomagaj*4 Pli. Mi. .11. Le ust c k ti v IJiihljaiil. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Visi Malcanton stv. 'J. Bogat izbor čevljev za gOH|HHl<>. uos|Mk 111 otroke. Delo solidno, trpožuo in |»o mogočih konkurenčnih conah. „Hotel Nazionale" v Trstu, Via Vfomni st. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v 1. nadstr. Cena od 00 novft. naprej. V pritličju nahaja se tudi „Kentaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: lino plzensko pivo in Oulmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo di Lissa'- in istrsko vino ter razna, vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-diilmatinec. (lovori se slovenski in hrvatski. Jsaslanjaje se na geslo/ „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk tuliini Josip Serdarović, lastnik. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisoče m i cvet" (MilloHori). t isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, ee peče v želodcu, kakor proti slabemu prelmvlja-njn in hemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje staue :><) nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMA.RER „Ai dne Mori" v TRSTU, veliki trg. Tudi za bo nvč. v markah doposlje se franko. no „THE GRE S HAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društvu do 31. decembra IKH7...........Kron 1511,1197 57D'__ Letuo vplačilo premij in obresti tlo 31. decembra 1KH7..... » 28.838 375'— Izplačana zavarovalnimi 111 obresti od obstanka društva (1H4H.) . v 343.H7. izdanih TltiS polic za glavnico <>d....... 9 07.831,351*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo .se vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. HF* Glavno zastopstvo v Trstu, -^n , Via del Teatro žtv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potovale i. :xx>ocxxwxxxx^xxxxxxxxxxx^oooo<: