S«. tfi
umna pianu viinvimuiti ttrrun ch la ima)
v Trstu, ¥ torek 7. aprila 1925.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik L
Izhaja, izvremši pondeljek, vsak dan zjutraj. U.cdniltTo: ulica sv. Frančiška Aaiškega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj sett' « ur^nittvu. Ncfrankirč pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ogTi^«*^ . — Odgovora« P*>f. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinoa tnala za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, ta iaozamstvo mesečno 5 lir več. — Tel«
„.nji9"
— , arne Edinost. N le<« — in celo lete
iprave št. 11-57.'
Posamezne številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi te računajo v širok osti sne kolone f72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.— Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti« v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva bi uprave 11-57.
Različne sodbe o razmerah
u sovjetski Rusiji
Nedavno smo tudi v tem listu sporočili o poročilu aaigležkega odposlanstva strokovnih organizacij o razmerah v sedanji Rusiji. To odposlanstvo je imelo nalogo, da se na licu mesta uveri o razmerah. V ta namen se je mudilo v Rusiji kakih šest tednov.
Poročita. 'vsebuje posebno poglavje o — kakor pravi — pretveznem «režimu terorja*, ki da vlada v sovjetski Rusiji ih o katerem tolšiko piše evropsko časopisje. Pot slanstvo ni nikjer opazilo takega terorja. «Kar se t*če trdovratne trditve tiska, da fe sedajnji režira v RusijP «gospodstvo terorja^ izraža odposlanstvo svoije uvierjenje, da ne morte pošteno verjeti tega nolben nepristranski člevek. ki je prepotoval Sovjetsko Zvezo in govoril z njenimi državljani Naravno je, da je komunistični tisk pou zdravil to poročilo z največjim zadoščenjem in velikim navdušenjem.
To bi bila ena plat zvona. Naj čujemo se drugo. S tem poglavjem v angleškem poročilu se bavi Friderik Adler, prvak avstrijske socijalne demokracije, v socialističnem glasilu «Der Kampf» (bo?). Od govarja rezko in razsežno v razpravi, obsegajoči 17 stranii. Svojemu odgovoru hoče dati posebno veljavo s tem, da ga podkrepi) a z vrsto citatov iz istega angleškega poročila samega. Friderik Ad'er navaja:
Tisk: «Kakega opozicijonalnega tiska sploh ni... Ni dovoljen nikak napad na komunistično 4stranko. Avtoriteta obstoječe vlade se strogo vzdržuje v vseh slučajih.»
C e n z u ra: «Za vse tiskovine se mora zaprositi pri tiskovnem oddeljenju dovoljenje za objavo. V slučaju knjig in brošur mora rokopis, ali pisan na stroju, ali koit odtis korekture, iti skozi oddeljenje za založništva., priključeno tiskovnemu oddeljenju, predno metre dobiti končno dovoljenje £a objavoL Cenzor pregleda potem tiskano knjigo, ki ji je bilo že dano dovoljenje za objavo. Na ta način sta založnik in posebno oddelenje odgovorna cenzorju, ne pa pisec.»
Zborovanja: «V praksi obstoji popolno nadziranje zborovanj...»
Tajna volina pravica; «Voilitve se vršijo z dviganjem rok po vsej Rusiji...»
Samoodločba narodov: Republike (Georig/aT Abkazija itcC) ...imajo teoretično pravico do izstopa iz Zveze.»
Rdeča vojska: «Obstoji kot neogibna potreba za rusko republiko. Preskrbljeno« je po tistih, ki so v službi, torej odgovorni za socijalno in gospodarsko življenje v deželi, da se primerno ukrepa v.se za obrambo sedanjega socijalnega reda proti vs»em sovražnikom, ne izvzemši nevarnosti notranje prctirevolucije in napadov proti sovjetski državi od zunaj.»
Policija: «Policijska uprava ima tudi politične odgovornosti. Še vedno razkriva protirevolucijonarna rovarenja, ki morejc* na podlagi razsodbe kriminalnih sodišč dovesti do smrtne kazni!»
Čeka (izredna komisija): «Obstoji pre-kokavkazijska čeka za vso federacijo in v nje okviru georgijska čeka, ki jo vodijo georgijiski boljševiki. Moskva odklanja vsako odgovornost za obe, toda prekokarv-kazrjska čeka je bila še nedolgo teniu pod vodstvom moža, ki je vodil rusko čeko v času nje največjega delovanja. Georgijska čeka je «likvidirala« vstaja in je odgovorna za številne usmrtitve in izgone. Ostrost v zatiranju upora, ki ni bil nikoli nevaren, opravičujejo uradniki čeke z argumenti, ki so navadni v takih slučajih.»
Nedostopen otok: «Odposlanstvo je prišlo v Rusijo popolnoma poučeno o
bo še za nekaj časa preizdaten, da bi mogel naleteti na kak odpor... Toda tudi dobri komunisti, ki niso pristaši Trockega, so v zaupnih razgovorih ^pripravljeni k prepoznanju, da je bilo preprečenje vsake neodvisne in osebne inicijative — pogre$ek.»
Taka priznanja vsebuje isto angleško poročilo, ki trdi, da ni v sedanji Rusiji ni-kakega terorja. Friderik Adler označuje ta priznanja tako-le:
Vsi opozicijo nalni listi so v resnici zatrti. Vsak poizkus, da bi zopet oživeli, je že v naprej breznaden. Vsakomur, ki izjavlja opozicijonalno mišljenje, ali v govoru ali v tisku, grozita ječa in izgnanstvo. Pri tisočih .se je grožnja spremenila v dejanje. Sedijo po ječah v Sibiriji, na otokih Solo-vaeckega. Tisti, ki so se odtegnili preganjanju z begom v inozemstvo, se ne morejo povrniti v domovino. Policija, čeka in armada so tu dobro pripravljene, da krvavo zal trejo vsak opooicijonalni gib. Samo uspeh zadnje v&taje v septembru je bil v treh tisočih mrtvih. Diktatorji imajo monopol na stranko in strokovna udruženja Vsaka druga stranka je prepovedana V vladni stranki sami se udušuje vsako odvo^ j eno mnenje. Celo vodja Trocki je odstavljen in preganjan.
Friderik Adler pravi, da ni od izgredov nemških social-imperijalist o v v vojni sem čital še nobene knjige, ki bi ga bila «po nizkotnosti mišljenja in brezsramnosti nje razodetja tako pretresla, kakor ga je to (angleško) poročilo.» Spričo tega ne more poznati nobenega ozira na kako osebno prijateljstvo, nobenega pri za nasanja, ali potajevanja, kajti tu je najvišje v igri: ča®t delavskega gibanja!! Zato da nastopa z brezobzirno odkritostjo proti tistemu poročilu angleškega odposlanstva.
Zborovanje opozicije za svobodo tiska
Pretepi t Rimu — On* Amendola se ubranil s palico
RIM, 6. Za včeraj je opozicija napovedala ziborovanja v vseh večjih mestih za svobodo tiska. Zborovanja so potekla v Palermu, Napolju, Padovi, Trstu in drugih mestih razmeroma mirno, le v Rimu je prišlo po zborovanju do incidentov.
Zborovanja v Rimu se je udeležilo več senatorjev. Glavna govornika sta bila on. Amendola in Turati. Izstopili so tudi zastopniki ostalih opozicijskih strank.
Do incidentov je prišlo pred in po zborovanju. Dr. Stangoni, ravnatelj urada «Agenzia Nazionale» je bil pretepen, ko se je hotel podati na zborovanje. Odpeljati so ga morali v bolnico; ozdravil bo v teku 8 dni.
Ko sta on. Amendola in gen. Bencivenga v spremstvu dijakov zapuščala zborovanje, jih je napadla gruča fašistov. Karabmerjeni <se je posrečilo »odstraniti fašiste. Poslanca sta nato skočila v tramva,j in se odpeljala v ulico Serpenti. Ko sta izstopila, je navalila na njiju gruča fašistov. Nastal je hud pretep. Poslanca sta se uibranila s palicami, medtem ko je bil eden izmed njunih prijateljev hudo pretepen.
Tudi več drugih zborovalcev je bilo na poti domov pretepenih. Policija je aretirala več opozicijonalcev. Med aretiranimi je baje tudi urednik lista «Mondo» g. Mi-cedi.	_
ribanje it sd borznimi agenti
Finančni minister popušča? — Borzne počitnice za veliko noč.
RIM, 6. Včeraj so se mudili pri finančnem ministru predsednik Zveze borznih
agentov comm. Renato Saccrioti, pred-i ■ i	- i ~ - 1 .- sednik borznega sindikata v Milainu comm.
za!prtih v	^ ^J!^«!!^
C 1 • 1 - O I	samostanu
oolovieckega na Belem morju. PredLcig, da
bi odposlanstvo poslalo tjakaij posebno deputacijo, ni naletel na nikako opo.zicijo. Toda izkazaik) se je, da je ta otok nedostopen.«
Septembrska vstaja 1924: «Mo-tenja so bila neznatna, toda izgube na človeških življenjih nerazmerno velike.« Ne morejo se dobiti zanesljive informacije o izgubljenih človeških življenjih, toda pravilno bo, če jih štejemo na tri tisoč.»
Strokovna udruženja: «Prva korak je bilt da se je uvedlo prisilno včlanje-vanje in opozicija, ki so jo vzdrževali merajševiki do leta 1920, je bila udušena. Na nesrečo pa .sji, čim se je to zgodilo, družbe ket oficijelni organi začele izgub-Hati svoj stik z maso brezstrankarskih delavcev rn pa njih zaupanje.»
P p o z i c i j a: «Vsaka opozicija je obsojena v molk. Do leta 1920. so bili ostanki dotlej priznane opoizicije menjševikov m enega krila socijalistOv-revolucijonar-|ev še pri življenju. Toda ta opozicija je bila med visoko konjunkturo vojnega komunizma potisnjena v nezakonitost. Sedaj
Ea m nfkakega izgleda za kako opozicijo, t bi se rz zopetne dopustitve menjševikov jn socijalnih revolucionarjev razvila h konstitucijonalnemu delu. Masa članov teh strank se je po tej ali kaki drugi poti pridružila večini m žitelji, ki se nahajajo ah v izgnanstvu ali ujetništvu, so preolgor-čeni, da bi mogli koristiti kakorsibodi. Kaka organzirana opozicija bi morala ob sedanjih okodnostih zrasti le iz komunistične stranke same... Ni pa pričakovati kakega neposrednega razvoja te vrste. Ves tisk je nasproten temu gibanju (smer Trockega) rn noben popularen problem ni spojen z njim. Apel, naj se ohrani edinstvo stranke,
v Rimu comm. Recamati. Zastopniki boirz-nih agentov so ministru poročali o silnem razburjenju med borznimi agenti radi skrčenja agentov na posameznih borzah. Nezadovoljstva med agenti se je povečalo, ko so bila objavljena imena prve skupine imenovanih agentov. Pri tem ni finančni minister upošteval že pridobljenih pravic borznih agentov. Gibanje je zavzelo po^-sebno cistro obliko <v Milanu, kjer so agenti soglasno sklenili, da od danes naprej ne gredo več na delo, dokler ne prejmejo od finančnega ministra zagotovilo, da so njihove pridobljene pravice zavarovane. Na borzi v Trstu vlada posebno ogorčenje radi zopetnega skrčenja števila agentov od 30 na 15.
Finančni minister je delegaciji zagotovil, da bo omilil ukrepe glede pravic betrznih agentov tako, da bodo zaščitene njihotve pridobljen« pravice.
Že sinoči je spričo te obljube finančnega ministra poleglo razburjenje med borznimi agenti. Zvedelo se je tudi, da se bo mini-irski svet že na današnji seji bavil z zadnjimi ukrepi o borzah.
Res je danes ministrski svet razpravljal o tem vprašanju ter odobril ukaz, ki nekoliko #izipreminja določbe čl. 4. ukaza-zakotna od 26. aprila 1925. ter določbe ukaza-zakona od 1. marca 1925. Čl. 4. (do1-ločba o vplačilu 25%) se uporabi tudi pri nakupnih naročilih na rok; izključeni so državni in od države zajamčeni vrednostni papirji. Borzni agenti, ki so opravljali službo pred 7. marca 1925., lahko ustanovijo tudi navadno trgovsko družbo (ukaz od 7. marca 1925. je dovoljeval le ako-manditne družbe). Mesto dveh zastopnikov, ki jih je predvideval ukaz od 7. marca, bodo začasno pripuščeni trije.
resolucijo, v kateri zahteva aopetno od-pretje jurktične fakultete, vzpostavitev njenega dekana, ki je bil odstavljen, in splošno amnestijo za' obsojene dijake. V svoji resoluciji naznanja še odbor, da se dijaki ne bodo predstavili na predavanjih, dokler ne bodo dobili zadoščenja 'v teh treh točkah. Borba torej ni še zaključena, obstoja pa upanje, da se bo prišlo do rešitve spora pred potekom velikonočnih počitnic.
Včeraj so hoteli dijaki strank levice napajati sedež splošnega dijaškega udruženja, ampak policija je še pravočasno posredovala ter onemogočila tako morebitne neljube incidente.
Načrt za sanacijo francoskih financ
PARIZ, 5. Finančni minister De Monzie bo predložil jutri ministrskemu svetu načrt za tsanacijo državnih iinanc. V torek se objavi ta načrt v poslanski zibbrnici.
4 milijone novih bankovcev v Franciji ?
PARIZ, 6. Danes predpoldne sc je sestal ministrski svet. Finančni minister De Monzie je obrazložil smernice svojega finančnega načrta, ki pooblašča banko Francije, da izda 4 milijarde novih bankovcev.
Navodilo francoskemu poslanika v Londonu
za poravnavo dolgov napram Angliji
LONDON, 6. Po posebnih informacijah «Timesa» je francoski poslanik v Londonu De Florian dobil iz Pariza nalog, da začne preliminarne razgovore z angleškim kan-celarjem državne zakladnice za likvidacijo francoskih dolgov napram Veliki Britaniji. . Skupno z legacijskim svetnikom De Rinquerendom bo poslanik De Florian izdelal z angleškimi strokovnjaki načrt, po katerem se bo imelo rešiti vprašanje francoskih dolgov Angliji. Čim bo ta načrt dovršen, se bosta sestala na posebni konferenci angleški in francoski finančni minister, na kateri se bo določil končni sporazum. Kakor trda «Times»t je Francija predlagala, da bi se za podlago tem pregovorom uporabila Gurchillava nota od 6. . februarja. V prvi vrsti bodo zastopniki da je ba govor Pavla Radića v narodni j Francije- razpravljali z angleškimi stro-skupščim le taktična poteza^, da radičevci j kovnjaki o sledečih vprašanjih: * rešijo svoje mandate; kajti HRSS se ni od-i ^ [)0l0čftev skupne svote, ki jo bo morala Francija plačati, in onega deLa te svote, ki se ima kriti z deleži angleških reparacij, ki jih mora Nemčija plačati v smislu Dawesovega načrta. Znano je tudi, da je Anglija pripravljena znižati svoje terjatve napram Franciji na nižjo svoto od oaie, ki jo sama dolguje Ameriki, Anglija je razen tega voljna uporabiti v to svrho del reparacij, ki ji pripadajo. Francoski dolg bi tako skupno z angleškimi reparacijami nadoknadil angleški dolg napram Ameriki.
2)	Določitev letnih 'obrokov, ki jih bo Francija morala plačevati neodvisno od reparacijskih kvot. ki pritičejo Angliji po Da wesove m načrtu, rn končno
3)	Določitev svote, ki jo bo Francija letno plačevala Veliki Britaniji od reparacijskih plačil, ki jih dobiva od Nemčije.
Francoskemu poslaniku so bila dana točna navodila za postopanje na pogajanjih z Anglijo. Francoska vlada se bo uprla angleškemai stališču, po katerem bi Fran-
VelikonoCne počitnice na borzah
Minister za narodno gospodarstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom in na željo Zveze borznih agentov odredil, da ostanejo borze zaprte na veliki četrtek, petek, veliko soboto in velikonočni pondeljek.
Dvorezno politiko rodltevcev
«Živela republika!» — Rekonstrukcija po veliki noči
BEOGRAD, 7. (Izv.) Vsled bližajočih se velikonočnih praznikov je zavladalo v po-litičnem življenju popolno mrtvilo.
Včeraj je zasedal edino zakonodajni odbor, ki je razpaavljfi o stanovanjskem zakonu. Seji je prisostvoval minister za socijalno poKttiko Gjuričič. Včeraj popoldne je imel tudi ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o načrtu zakona o sodnikih.
Rekonstrukcija vlade, ki se je imela izvršiti že v soboto, je odložena za< več dni m se bo izvršila šele po veliki noči- Dopoldne je bil na dvoru vojni minister Tri-funović; za njim je sprejel kralj Nikolo Pa-šiča. Po avdftjenci ni hotel podati Pašič m-kakih izjav. Pašič se je nato posvetoval z raznimi ministri. Pri njem se je mudil tudi minister Žerjavi, ki odpotuje v četrtek v Ljubljano.
Popoldne se je vršila zopet seja ministrskega sveta, na kateri se je vršila razprava o zakonskem načrtu glede sodišč. Zakonodajni odbor je razpravljal o tiskovnem, zakonu.
Za presojanje sedanjega položaja je značilno, da je Pavie Radič, ki bi moral odpotovati že v soboto v Zagreb, ostal še v Beogradu. V opozicijskih krogih zelo živahno komentirajo Radićevo taktiko. Vendar pa ni imel Pavle Radič nikakega razgovora z drugimi političnimi osebnostmi.
Zborovanje radičevcev v Koprivnici
ZAGREB, 7. (Izv.) V Koprivnici se je včeraj vršilo tajno zborovanje zaupnikov Hrvatske repuibtlikantske seljačke stranke. Poročal je poslane dr. Pernar. Izjavil je.
povedala svojemu programu za samostojnost Hrvaibske. Dr.. Pernar je zaključil svioj govor z vzklikom: «Živel a republikal» Zborovalci so mu pritrjevali.
Ugoden potek pogajanj v Firencah
BEOGRAD, 7. (Izv.) Iz Firenc in Rima prihajajo poročila o ugodnem poteku pogajanj, ki so dovedla do definitivnih zaključkov v mnogih vprašanjih, tako da
r'de v kratkem do popolnega sporazuma, par dneh bo pozvan v Beograd dr. Rybar, načelnik jugoslovenske delegacije, da prejme navodila za končni sporazum. Danes sta konferirala v tej zadevi dr. Nin-čič in iitaloijaniski poslanik gen. Bodrero.
Protesti grafičnih delavcev proti novemu tiskovnemu zakonu.
BEOGRAD, 7. <Izv.). Včeraj so se vršila protestna zborovanja grafičnih delavcev proti novemu tiskovnemu zakonu v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Sprejete .so bile resolucije, ki bodo prečrtane v narodni skupščini.
Hineranl Izvoljen zn senatorja
PARIZ, 5. Pri prvi volitvi je bil izvoljen
čija mora'f

Ani?1;r d"e tretjini svo-
reparacijskih kvot. Razen tega bo Francija na razgovorih zastopala stališče, da se s 520 glasovi za senatorja seinneskega okra- J morajo vračunati tudi ruski dolgovi na-ja Millerand. Radikalni kandidat Autr ne* p aTn VeKki Britaniji v svoto, ki bi islužila
Angliji za poravnavo njenih dolgov napram Ameriki. Po gotovih informacijah bo
del
je dobil 175, kandidat zedinjenih socija-listov Camin 150, socijalistično-komum-
stični kandidat Bachelet 86 m komunistični Francija tudi zahtevala, da se H mora del kandidat .pristaš moskovske internacijonale (n jenih kreditov napram Rusiji vpisati v
Camelinatt 71 glasov. Millerandova izvolitev pomeni
smrtno obsodbo sedanje vlade
PARIZ, 6. Vsi Karti komentirajo na dolgo in široko izvolitev Miileraiida za senatorja seinneskega okraja. Komunistično glasilo «L'Humanit&» pravi, da je povzročil izvolitev Milleranda *v prvi wrsti ministrski predsednik Herriot. Levičanski blok je to-j rej s tem doletela kazen, ld fo popolnoma zasluži. Izvolitev Milleranda pomeni, kakor piše «L'Echo de Paris», smrtno obsodbo sedanje vlade in politike levičarskega bloka.
Politični položni o Franciji
«Pc'dite, gospod Herriot!» vzldika «La Liberte»
PARIZ, 6. «La Libertfe» piše o politični situaciji naslednje: Izvolitev Milleranda, pristaša desničarskega bloka, za senatorja
d-bro. tako da bi izplačala Angliji oziroma Ameriki nižje svote. Iz vsega tega je razvidno, da bodo pogajanja za ureditev dol-
gov med Francijo in Anglijo dolgotrajna in komplicirana, ker se imajo na njih premagati velike ovire.
Paul Boncour v Varšavi
PARIZ, 6. Francoski socialistični poslanec Bonoour je odpotoval včeraj v Varšavo, kjer bo uradno razpravljal o vprašanju varnosti na podlagi ženevskega protokola.
Zborovanje mednarodnega sveta dela
Razprava o osemurnem delavniku za trgovsko mornarico
ŽENEVA, 6. Mednarodni svet dela je odobril začasni proračun za teto 1926. Francct9ki delegat je predlagal, da sc uvede ose murni delavnik tudi pri trgovski mornarici. Proti predlogu so se postavili zastopniki britanskih delodajalcev. Za osemurni delavnik pri trgovski mornarici je govoril tudi italijanski delegat ter poudarjal, da ne sme biti nobena delavska kategorija izključena od onih socijalnih dobrin, ki jih je prinesel dosedanji razvoj družbe. Pri glasovanju je bilo oddano enako število glasov za in proti predlogu; radi-tega ni bil uvrščen med dnevni red.
Ruski strokovni delegati v Londonu
LONDON, 6. Semkaj je prispelo osem strokovnih delegatov, ki bodo začeli pregovore z voditelji angleških strokovnih organizacij. _
Coolidge in razorožitev
LONDON, 6. Tukajšnji listi prinašajo iz Waishingtona vest, da se je Coolidge odrekel sodelovanju Francije na konferenci za razorožitev.
Tajna vojaška konferenca v Rigi
BERLIN, 6. »Deutsche Allgemeine Zei-tung» javlja, da se je izvršila v Rigi tajna vojaška konferenca, na kateri se je razprav -,alo o delovanju francoske vojaške misije v Varšavi.
Poljski konzul odpoklican iz Minska radi špijonaže
MOSKVA, 6. Agencija Rosta do-znava, da je bil poljski konzul Karčewsky v Minsku na zahtevo sovjetske vlade odpoklican v Varšavo. Kakor znano, je bil Karćew,sky zapleten v neko špijonsko afero na škodo sovjetske Rusije.
Poljska In Mala antanta
DUNAJ, 6. O načrtu za pripustitev Poljske v Malo entento, za katero se je nedavno izrekel tudi Beneš, se zelo povoljno izraža «Independence Roumaine», glasilo zunanjega ministra Duce. List je mnenja, da po izjavah Beneša in Ninćića in po zadniin vesteh iz Varšave ne more vstop Poljske v Malo entento trpeti nadaljnjih odgoditev. Romunija, ki jo vežejo na Poljsko odnošaji zveze, bi bila zelo zadovoljna — zatrjuje «Independence» —, ako bi Poljska ustanovila enake odnošaje tudi z ostalimi državami Male entente.
Zvišanje šolskih pristojbin na avstrijskih univerzah
DUNAJ, 6. Avstrijska zvezna vlada se je danes bavila z zvišanjem ukovine in izpitnih taks na visokih šolah. Nove pristojbine bodo stopile v veljavo v začetku
leta 1925 - 26. _
Ciklon v Floridi
Pet vasi porušenih — Veliko število mrtvih in ranjenih
LONDON, 6. Glasom brzojavnih vesti ie razsajal včeraj v okraju Miami v Floridi (Zedinjene države) strašen ciklon. Porušil je pet vasi. Število mrtvih in ranjenih
i g vo'- '-o,
DNEVNE VEST!
v členu 231. mirovne pogodbe trianonske. Kam naj se prijavijo ti krediti? Te prijave naj se napravijo naravnost dolžniku s priporočenim pismom, kakor je prišla še pravočasno in raditega postaja tudi ogrskemu finančnemu ministrstvu. V politični položaj vedno bolj jasen. Potreb- j svrho olajšave tega postopanja je na razno je, da goji dežela popolno zaupanje dolpoLago kr. legacija v Budimpešti, ki zbira svojih voditeljev. Kaj se bo izcimilo iz! prijave in jih vročuje na pristojnih mestih, razprav v zbornici in iz ukrepov finan- Kdor se hoče torej poslužiti te ugodnosti,
6)	Poidroben popis pogodbe ali pravnega stanja, iz katerega izhaja dolg;
7)	Dospelost terjatve; 8} Pogodbene ali zakonite zahtevane
obresti;
9) Dokumenti, ki so izdani kot potrdilo rok za naznanitev takih osebnih terjatev, izjave;
Te prijave se nanašajo na kredite onih 10) Naslov prijavitelja in datum prijave, upnikov, ki mislijo in nameravajo zahtevali njih valorizacijo, t. j. premenjavo v italijanske lire na podlagi ključa predvidenega
Prijaoe terjatev Hunskih upnikov napram ogrskim dolžnikom
Opozarjamo upnike italijanskega državljanstva, da z dnem 5. junija 1925. poteče
čnega ministra De Monzie? Saj je on le nov Clementel. Medtem, ko je včerajšnja izvolitev Milleranda za senatorja prinesla nov pouk Franciji, je Herriot na zborovanju v Fontainebleau strastno napadal svoje prednike. Herriotova stranka živi le od razkola meščanov in Herriot je suženj svoje stranke. Pariz mu je včeraj jasna izrazil svojo voljo: Pojdite, gospod Herriot.
Millerand Han republikanske zveze senata
# PARIZ, 6. Millei and se je vpisal v skupino republikanske zveze senata, koje član je med drugimi tudi Poincarč.
Pogoji pariških akademikov
za zaključit** stavke
PARIZ, 6. Na začetku velikonočnih počitnic je stavkovni odbor cfifakov sprejel
Dolžnik ima možnost, da poplača svoj dolg — glasom konvencije — z efekti, ki se amortizirajo v 18 letih in ki se obrestujejo po 3%.
Tajništvo pol. dr. «Edinost» v Trstu.
Se nekoliko zavrnitve
V nedeljski številki, kjer smo z opravičenim ogorčenjem zavrnili najnovejšo hudobijo «Malega lista«, smo ugotovili na kratko, da med tistimi oseb^.ni, ki jih je obdolžil ljubljanski «Slotvenec», da so bili podkupljeni za gonjo proti Jadranski banki, ni bilo nobenega «edinjaša>'. Ugotovili smo tudi, da smo takoj po objavi onega članka v «Slovencu» jasno označili svoje stališče z ozirom na obdolžitve v ljubljanskem listu. | Ta ugotovitev bodi v dekaz, kako drzno
i - . x i	'	brezvestno laž je zagrešil «Mali lisU s
m, ce le mogoče, pusa ne na stroj, m sicer	--	- ®
naj «e požuri prijaviti to kr. legaciji v Bu dimpešti (Regia Legazione italiana in Buda pest).
Kako morajo biti opremljene prijave?
Prijave morajo biti napravljene za vsako terjatev posebej na kolka prostem papirju
v treh izvodih: na kr. italijansko legacijo, na ogrsko finančno ministrstvo in na dolžnika.
Kaj s« mora navesti v prijavi?
1)	Ime,.priimek upnika;
2)	Stanovališče (sedež) 3. nov. 1918;
3)	Ime, priimek ogrskega dolžnika;
4)	StanovaHžče (»sedež) dolžnikovo 3. novembra 1918;
5)	Znesek terjatve v starih avstro-ogrskih kronah;
svojo trditvijo, da mi «molčimo kakor grob». S to lažjo hoče «Mali list» vzbujati v nepoučeni javnosti domnevo, kakor da si ne upamo oporekati trditvi, da so prejeli «edinjaši» nagrado za gonjo proti Jadranski banki. Mi smo že v nedeljo dokazali ne Ie lažnjivost, ampak tudi nezmisel-nost take trditve. Dejstvo je, da smo mi obsojali tisto gonjo. Potemtakem bi bili «edinjaši» od nasprotnikov banke prejeli nagrado za to, da nastopajo — proti njih namenom glede Jadranske banke!! Tudi
najpreprostejšim možganom mora biti jasna vse £c*rc stalna nezmiselnost trditve v ♦Mai&m listu*.
Če bi mi vedeli, da smo v sporu z lojalnimi ljudini in poštenimi nasprotniki, bi po-rvaM «Maii list», naj imenoma navede tiste «e<ifcnja«še», ki so prejeli ono nagrado! Nfelj prec&očimo la-ž «< Malega Ksta» na enem ptrhneru. Med osebami, ki jih je navedel »Slovencc», je tudi bivši uradnic «Jadranske banke« Kolumbič, ki je menda vložti ovadbo proti tej banki in je bfel takot-rekoč zač-etnik gonje. Kak «edinja«» je bil la gospod, govori dejstvo, da ga nikdo v uredništvu «Edinosti-» ne pozna niti osebno, da je bila do gonje veliki večini na&e jav-fiosti njegova eksistenca sploh neznana in da živ krst nič ne ve o kakem njegovem polrtičmesm udejstvovanju. Taki « edin jaši* «o vse osebe, ki jih je obdolžil «Slovenec«!
Pa 'v&emiimio slučaj, da bi bil kdo med njimi res pristaš naše politične organizacije. Maari bi bil to dokaz, da je vodstvo
organizacije odgovorno za vsa njegova de-*r drugj
rčne in strankarske razmere drugačne,
—	Sovo. Odhajajoč v domovino Jugoslavijo, *e n« moreva osebno pošlo viti od vs«h prijateljev in znancevf zato jih tem prisrčneje pozdravljava tem potom. — Josip Zajec in soproga Erneet* r. Blažtca, učitelja v Sovod-njah ob Soči.
Druilven« vmH
—	Društvo «Pn»veta» v Trstu naprofta vsa
društva, ki se poslužujejo oziroma telijo njenega posredovanja za razne prireditve, koncerte itd., da ji prijavijo najmanj teden dni pred prireditvijo vse potrebne poaatke, ki se na na Saj o na tozadevne prošnje. — Tajništvo.
—	Javna knjižnica t Robanu posluje vsako nedeljo od 10—12 v prostorih M. D. «Zarje» pri ex «Maria Longa». Knjižnica ima na raz-polago veliko izbero novih knjig. Sprejemajo se tudi novi člani. Vpisnina znaša L 1 in pristojbina za izposojeno knjigo 20 sto t. — Knii-ničar.
—	Podružnica Šolskega društva v Lonjerju'
bo imela na velikonočno nedeljo ob 10. uti : zjutraj svoj redni občni zbor na stanovanju g. tajnika. K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor.
skfediSča so stop tU v kjer so dcuftaii vlomiti
nišami šJ blagajno
iške prostore, Navrtaii so
ropota, aH ker se jim j« viu—flslio orodje pokvarilo.
tgje na svetu, kjer *o po-
jaaija?! Nikjer
mi
nego pri nas, kjer so ljudje politično bolj zreK in bolj pošteni, ne velja kot načelno pravilen, da se radi dejanj posameznikov ne kraide osebna čaist voditeljev organdza-j cije, ki ji je dotičnik pripadal, če ni doka-; •zov, da so brli voditelji v kaki zvezi s ti- j srtftml dejanji! Primer za to smo doživeli ravnokar v Nemčiji. Odličen pristaš soci-jahic cfemoikracije, Barmat, je zapleten v senzacijam a len proces radi ogromne ko-nspcijuke afere. Nikomur pa ni prišlo na misel, dai bi proglašal vodstvo stranke kot odgovorno za Barmatove grehe. Nasorotno. Na nedavni volit v i predsednika držalve je nemška socijalna demokracija izvojevala srjajtno zmago in število nje voliicev se je ne pričakovano pomnožilo. Še en bližji primer. Poslanca Fulcija preganja državni pravdnik kot sokrivca na polomu Banke Adriatike. Ali pa je parlamentarna aku-, pdna, ki ji pripada rečeni poslanec, odgovorna za njegove grehe pri Banki Adria-1 tilci?! Nikdo ne trdi tega, ker bi bilo neio-; jahio tn nepošteno. Ljudje okoli «Malegaj lista« seveda ne poznajo tega načela lojal- j nosti in poštenja, ker sta jim stra»st in osebno sovraštvci popolnoma zatrla vsak tak. blagi čut, vsak smisel za poštenje v politični in strankarski borbi. In ker smo zato uverjeni, da bodo kot nepoboljšljivi; politični zločinci dalje klevetali in ponav-; Ijali svoje laži, nam nalaga najgrenkejša dolžnost, da — ne radi njih, ampak radi javnosti — branimo poštene ljudi, ki jim j ti politični rokovnjači delajo tako krvavo; krivico.	_
—	Sklepi odbora za popravo vojne škor
de. Tukajšnja kr. prefektura javlja: Odbor za popravo vojne škode je odobril načrte za sledeča dela: 1) Solkan: za cerkev i M. D. ToJažnice v Kronbergu 350.000 lir; j 2.) Gorica; za pokrajinsko norišnico j 4,207.634.50 lir; 3.) Ronki: za električnoj napeljavo 190.000 lir; 4.) Zagraj: za bivšoj sirotišnico, sedaj ljudsko šoto1 170.000 lir; j 5.) Karanje: za župno cerkev sv. Mihaela 122.000 Hr; 6.) Trnovo: šolsko poslopje v Lokvah 60.862 lir. Poleg tega so bili r.dou, breni načrti za razna dela v manjšem ob-i segu s proračunom v znesku 442,270.78 iir. i
—	Draginja. Draginjsko število v Trstu' znaša za mesec marec 121.25. Cene mnogim živilom so narasle tudi v mesecu marcu, in sicer se j« podražil kruh od 2.40 na 2.55 lir kg, riž od 2.80 na 3 lire, testenine od 3.60 na 4 lire. špeh od 12 na 13.20 lir, zelenjava je porastla za 20 in sadje za 16 stotink prii kilu. Padle so cene jajcem, in sicer za 10 stotin k pri komadu in oljk o-vemu olju za 20 st otink pri litru. Obleka j je tudi podražila, tako da je poskočil tedenski1 izdatek od 32.28 na 34.04 lir. Drugo blago manjše važnosti je ohranilo prejšnjo cene. Na isplošno je draginjsko število narastao v primeri z mesecem februarjem za 2.11.
—	Žensko dobrodelno udruženje v Trsta je
izdalo brošuro «Pomen materinega zdravja za zaro4» im «Splošno zdravstvo«. Knjiga ima dosti lepih naukov neobhodno potrebnih vsaki odrasli ženski.
Iz raznih vprašanj, ki jih je dobivalo uredništvo «2enskega Sveta>> in ki jih iz lahko umljivih razlogov v listu ni meglo upoštevati, je izhajalo, da je sistematičen in poljuden pouk v pogledu ženske higijene za naše ženstvo neobhodno potreben. Da tej nujni potrebi od-pomore, je skJtenilo -Žen. dobrod. udruženje-« izdati več malih knjižic, v katerih bodo strokovnjaki obravnavali poljudno o tem tako važnem vprašanju. Knjižice bodo majhne, priročne in po ceni. Upamo, da bodo naše žene In neveste pridno segale po njih. Pravkar izišli zvezek se dobiva v knjigarni J. Stoka, ul. Milano št. 7 in pri upravi «Ženskega Sveta» v društvenih prostorih, ulica Torre bianca št. 39, L n. Cena ji je lir 1,
SPORT
— Odbor Mlad. društva «Zarja* v Rojauu
smatra za svojo dolžnost, da poda izjavo, ki naj razprši vsa natolcevanja, ki so bila pisana in izrečena na račun njene čete, izključene iz nadaljnega tekmovanja za kupo. — Tehnična komisaja S. D, «Adrije» je izključila Četo M. D. «Zarje» na podlagi izjave sodnika, da se je slednja vedla nekorektno na igrišču. Govorilo se je pa tudi o občinstvu, da je bilo povsem nesportno. Bodimo odkriti. Poročevalec, ki je pisal o tekmi, je pozabil aH nalašč prezrl, da se je najmanj športno vedel ravno sodnik, ki je bil kot član društva, ki je postavilo eno izmed obeh tekmujočih čet na igrišče, očitno pristranski. — To je bil prvi vzrok, da je občinstvo, kateremu je početje sodnikovo presedalo, razburjeno in vsled tega nesportno. Isto se lahko trdi o naši četi.
Ko je v drugem polčasu naša četa skrajno ogrožala nasprotna vrata, je sodnik zaporedoma žvižgal «o£f-sydde», da reši vrata lastne čete. Razveljavil je tudi povsem pravilen goal «Zarje». Preziral je napake nasprotne čete in videl samo napake nale čeie. Tako je n. pr.
— Ropal ▼ DlfMM, arstin* ▼ Trstu. Pred kratkim ^ bria tukaj taja kvestura opozorjena, da se rmJbrt skriva v naften mestu 23-letni Rih&rd BilucagHa, rodom iz Dignana in stanujoč v Puh, ki j« dne 1. apetia izvršil v Digna-nu drzen zločin. V družbi nekega drugega lopova j« udri v hišo kmeta Petra Ferro, ki je bil sam doma, ter v njegovi navzočnosti, grozeč mu z orožjem tfkrscsl znesek 700 Kr m za približno 5000 lir raznih dragocenosti.
Na .podlagi slike, ki jo je prejela tukajšnja "kvestura, je bil preteklo soboto ponoči aretiran v nekem prenočišču v ulici Pozzo bianco mlkcfenič, ki se je izdajal za Antona Manzini, ki je bil pa nenadoma podoben Bilucagli, Na kvesturi je mladenič pri zaslišanju kmalu zabredel v protislovja in končno je priznal, da se imenuje v resnici Bilhtcaglia; izmišljeno ime si je nadek - da bi se lažje skrival pred oiiciio; priznal j« tudi zločinsko dejanje v
polici vo; EHgnanu. Bilucajl
«Zarje». Preziral je napake nasprotne čete in videl samo napake nale čele. Tako je n. pr. odredil prosti strel v našo škodo, a zagrešH je napako branilec nasprotne Čete,
Najhujše pa je to, da se je sodnik pustil uplivati od igralcev lastne čete. Ko je igralec «Žarje^ protestiral radi prostega strela proti našiin vratom, ga je sodnik najprej opomnil, a nato na prigovor kapetana lastne čete izključil.
Ne odobravamo sicer početja člana naše čete, ki se ni takoj pokoril sodniku, a radi enega edinega igralca ni vsa četa zaslužila izključitev. Tekma je bila prekinjena vsled prepira, ki je nastal med občinstvom in aut-sodnikom.
K izključitvi omenimo še to. S. D. «Adria» je sestavila tehnično komisijo iz samih članov, ki so sodniki raznih tekem za kupo in ki so torej tovariši sodnika. Zato ta komisija ne more biti nepristranska ob pritožbah p/<>ti sodniku. Jasno je vsakomur, da so prizivi brezupni, ker pridejo v roko istemu, proti kateremu so vloženi,
M. D. «Zarja» stavi sledeča vprašanja:
1)	Kako je dobila druga četa <'Adrije» dve točki?
2)	Čemu je S. D. «Adria» poslala sodit g. Smerdela mesto g. Kuferšina, ki je bil v to določen od tehnične komisije in ki ni Čl'an ne «Zarje» ne «Adrije» in ki bi lehko bil nepristranski?
Odbor M. D. -Zarja* - Rojan.
—	Športni ldub «Ce2je» v Celju bo gostoval za velikonočne praznike, t. j. v nedeljo, 12. in ponedeljek, 13. t. m., v Gorici, kjer odigra dve prijateljski nogometni tekmi z Assocla-zione sportiva «Pro Gorizia». — Postava moštva je sledeča: Natek (Rata}c), Saleker, Kranjc, Čančer, Piša (Mahkovec), Ogrizek, (Kopušra), Stožir, Regner, Pleš I., {Pleš II.), Vrečko, Wagner, (Kru&mk). Imena v oklepajih značijo rezervo, — Prihod v Gorico je določen na nedeljo 12. t. m„ na 13, uro 30 min. na državni kolodvor.	^
Iz tržaškega življenja
—	Oropan pred vratmi lastne hiše. Žrtev drznega lopovstva je bil pretieklo soboto 75-letnd Ivan Sturm, stanujoč v ul- Arcata i*. 1-Ko je okoM 23. ure, vračajoč se domov, do- . spel do vra* hiše, kjer stanuje, so se mu ne- j nadoma približali štirje sumljivi motiti; trije so se ustavili v kratki razdalji« če-trti pa je odločno planil na starca, grozeč mu, naj mu brez obotavljanja izroči ves denar, sicer da mu bo slaba predla. Starec se je skušal umakniti v vežo, toda lopov ga je zgrabil ter ga s silo potisnil v kot, mu iztrgal kovinasto uro in zlato verižico, iz notranjega žepa suknjiča i pa mu je izvlekel listnico, v kateri je bilo kakih 10 lir. Nato jo je lopov naglo odkuril s tovariši, pustivši starca vsega prestrašenega. Naslednje jutro se je-Sturm podal na policijski komisarijat v ul. Brunner ter tam prijavil dogodek. Upati je, da bodo lopovi kmalu pod ključem, kajti starec je napadalca precej dobro opisal
—	Ponesrečeno svedrovsko podjetja. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci s »omočjo ponarejenih ključev vdrli v skladišče irme Veronese & C, v ulici Coroneo št. 3; iz
iluca^lia je bil odveden v zapor v ulici Co-ronco.
—	Konja in vos so m tšumdh. Kmet Ivan Renčeli ks Dutovelj j« preteklo soboto pustil v ulic: Fabio Filzi konja in voz za kratek čas brez vsakega nadzorstva. Ko «e je vrnil, ga je doletelo neprijetno presenečenje: ne konja ne voza ni bilo več. Mož se je kmalu uveril, da mu je oboje uvedel kak nepoklicani voznik, zato mu ni p r« ostajata drugega kakor naznaniti dogodek na policijskem komisarijatu v ul. Imbnani.
—	Dobrega posredovalca je dobiL 27-fotni težak Josip Scaroeika, rodom iz Riposta na Sicititt se >e hotel izseliti v Ameriko, a ni imel potrebnih listin. Poizvedujoč, kako bi se dalo odpomoči temu nedostatku, se je obrnil na nekega Gastone Camtrzzi, Id se je ponudil, da mu proti primerni nagradi pomaga skrivaj Črez veliko lužo. ScarceHa j« izročil posredovalcu 5000 lir in čakal, da ta izpolni obljubo. Ker se pa to ni zfodfio, je naposled naznanil pozabljivega posredovalca na kvesturi in predvčerajšnjim ie bil Camuzzt aretiran. Kljub temu pa šcarcefla najbrž te dofco ne bo videl bogate dežele strica Sansa te vrhvtega, kar je najhuje, prišel »e tudi ob lepih 5000 liric.
Vesti z Goriškega
Pozor Lokovfair in sploh vsi prebivalci Bemske planote!
AU STE 2E VLOMU SVOJE PRIJAVE ZA ŽIVINO. REKVIRIRANO VAM OB UMIKU IZ VAŠIH KRAJEV?
Ko so ae Lokorčani in Banfškarji morali umakuld ob priliki one sOas ofenzive, ki je izpremeolbi banjsko planoto v bo^ao polje, so odpcijoli rm*> živino s seboj. Toda prišli so z njo ie do Cerkna, tam fun fro je zaplenilo vojaštvo. Denar, ki ga »e za to živino nakazala avelr^sk* vlada, je bil izročen v svrho izpla-bivšemu goriškemu glavarstvu, kjer ga je ob notam Avstrije zasega italijanska oblast.
Ker potekajo sadnji đrcvf prijavljala re-kvizics^, požurite se vsi prizadeli Banjškarji in Lofcorčani, de prijavite snoje terjatve ZARADI TAKRAT REKVIRIRANE ŽIVINE. KDO® IMA IZMED VAS SE REKVIZICIJSKI BON, NAJ PREDLOŽI PREPIS, KDOR GA JE PA 2E IZGUBIL, NAJ PREDLOŽI NOTO-RIČEN AKT, DOMOVTOCA MORA BITI V VSAKEM SLUČAJU PREDLOŽENA.
Ker je fafl denar in izkaz razdelitve na bivšem glavarstvu v Gorici, U lafako sedaj gori-
- .....POTRDIL A O
vaalrega izmed l>mliii«M<uii akomtgajo z rameni, čes aičeamr nmm ai saano o tem.
Okrožaioe iinattčae ittteskdsace in razam
ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV
—	Iz A^dovičln^. (Prosveta). - V nedeljo, I 39. marca t. 1., se je vršil izredni občni zbor I pevskega odseka Z. P. D. v Ajdovščini. Zboro-j vania se je udeležil tudi odposlanec Z. P, D,
iz Gorice. Razpravljalo se je skoraj izključno ! o nezadostnem in pomanjkljivem prosvetnem ; delovanju v našem tr£u, ki je tvoj čas upravi-, čeno bil na glasu Gcot prvak na tem polju. j S trpkimi čustvi so morali navz^čni ugotoviti j dejstvo, da je eden glavnih, ako ne prav glavni I vzrok teniu mrtvilu brezbrižnsot in malomarnost onih, katerih ravno tudi na tem zborovanju — ni bilo, a bi bili v prvi vrsti poklicani delati na prosvetnem polju, ker imajo tudi vse potrebne zmožnosti in sposobnosti za to. Ugotovilo se je nadalje, da je eden glavnih vzrokov temu zastoju v narodnem dehi ob-; čutno pomanjkanje neobhodno potrebnih prostorov, kjer bi se moglo neovirano razmahniti. Nimamo čitalnice, nimamo telovadnice, nima-: mo predavanj, družabnih sestankov itd., vse | to le radi pomanjkanja primernih prostorov. } Gosjp. odposlanec Z.P.D. je obširno obrazložil ; velif pomen prosvetnega dela v druStvih, ki je, ako kdaj prej, tem bolj potrebno in veli-; kega pomena za vzgojo naže mladine danes, j ko nam je dosedanje temeljno sredstvo iste vzgoje — šola — odvzeto in uničeno. Potsdar-| jal je, da je vsled tega naloga društev in dolžnost posameznih sposobnih članov te-teh, da izpolnijo ono občutno vrzel v vzgoji naše mladine, ako jo hočemo rešiti narodnega pogina. Navzočni so dobro umeli ta njegova izvajanja, želeti bi bilo le, da bJ ga razumeli tako tudi oni, kateri ga niso slišali. Končno je bilo sklenjeno, naj se odsek odslej imenujie JlPevski odsek Z.P.D. AjdovšČina-Šturje*, in j to z ozirom na dejstvo, da je njega članstvo j iz obeh občin. Tako je tudi prav, saj so oni nekdanji stari predsodki že davno padli. Odseku kličemo: Le naprej po začrtani poti kljub vsem težkočam, ki morajo pasti prej ali slej!
—	Renče. V čislani «Edinosti» je bilo že javljeno, da priredi društvo «Svoboda» v Ren-čah na velikonočni pondeljek, 13. t. m., vele-zanimivo predstavo - Nučičevo veseloigro: «Narodni poslanec®. Ta komedija je ravnokar izšla ter bo torej premijera uprizoritve v Ren-čah. V svesti smo si te pomembnosti in naši diletantje so neumorno v vajah, da izkažejo čast pisatelju in igri sami. Zvedeli smo izza kulis, da je go&p. režiser precej dobre volje. — Igra je nazorna predstava dogodkov pri dr-žavnozbornih volitvah. Suče se okoli dveh kandidatov: ProkJča — omejenega toda uglednega trgovca kot vladnega kandidata in advokata dr. Ivkoviča, kandidata opozicije, ia-teri se med dejanjem zaroči s hčerko Proki-čevo, ki postane s tem seveda pristašica opozicijskega kanditata — svojega ženina. Ta dirndaj agitatorjev pravih specijalitet — žlahta obeh kandidatov pomaga delati zmešnja- in raxxlor ter občinstvu — imenitno zabavt Seveda s!edt*fič zmaga — kdo? — To jomp
političnem položaju in očrtal enotne smernice fašistovskega gibanja na Goriškem, po katerih se bodo morali ravnati vsi lašji pri svojem delovanju Istočasno se je najbrže vr<« Silo posvetovanje fašistovs-<ih zdravnikov ct zdravstvenem stanju «Nove Dobe> , ki ne morsi ne živeti, ne životariti in tudi ne crkniti. — Posvetovanj« didaktičn. ravnateljev. PckS
predsedstvom šolskega nadzornika g. Rubbks se jc v r lilo pretekli teden posvetovanja didaktičnih ravnateljev, na kptecrem so rao-pravrjali o raznih važnih vprašanjih, tičočih se? povzdige šoh4va v obmejnih krajih, pri čemer se pa niso dotaknili najvažnejšega vpralani« povzdige šolstva v obmejnih krajih, ki je zo-petnr. uvedba materinščine kot učnega jezika.
Gospodje nadzorniki in ravnatelji! Vsa Vaš« posvetovanja o povzdigi šolstva ostanejo brez*. uspešna vse dotltj, dokler ne povrne vlada slovenski materi njenih otrok in slovenski de-ci njene materinščine. Dokler se to ne zgodi, razpravljajte raje o vedno bolj globoko se od* krivajoČi propasti ljudskega šolstva v obmejnih krajih.	J
Mali oglasi
KUHINJSKO poiyštvo, 3 velike mize, klop in omara za prodajalno jestvin se prodaje v Via Navali 4, vrata 5.	480
GLASOVIR zna mike Schnabel v najboljšem stanju, z močnim glasom se proda za L 3000. Via Navali 4, vrata 5.	481
ČEVLJARSKEGA pomočnika sprejme takoj čevljarnica Grižon, Via Commerciale 15.
482
DENAR od 100 do 15.000 dobite v via ValdK rivo 23, I.	483
ZAUPNO mesto oddam onemu, ki razpolaga z majhno kavcijo. Via Valdirivo 23, I. 454
CflRKVENO^SKlADOVNI od bor v Štj a k u
daje na prodai grad, bivšo lastnino grofa Lanthierija. Kupec, ki želi natančnih pojasnil, naj se obrne na predsednika skladov-nega odbora. Ivana Funa, Selo pri štjaku št. 5.	___48i
DOBROIDOČA pekarna se da t najem radf družinskih razmer. Naslov pri upravništvu.
463
DEČEK za manufakturno trgovino na deželi, se sprejme. Dobi hrano in stanovanje. Zmožni italijanščine imajo prednost. Naslov pri upravništvu.	460
SEMENA za vrt in njivo iz Erfurta ter trav* niška semena prodaja Just Ušaj, agronom, Gorica« Via Favetti 6. Sprejema tudi naročila za izvaljeno in neizvaljeno seme svilo-prejk.	477
pač izve<ie'i pri predstavi.
— Bralno m pevsko društvo na Slapu
ob
Idiriici vabi k svoji pomladanski prireditvi na velikonočni pondeljek, kjer bo pel naS pevski zbor hi se bo igrala Finžgarjeva «Veriga».
— Fašistovsko posvetovanje. V soboto ob 11. uri zjutraj se je vršit v prostorih goriškega faSja sestanek vseh fašistovskih političnih tajnikov v goriški okolici, katerega sta se udeležila tudi vodstvo goriškega fašja in tajnik furlanske fašistovske zveze gen. Ronchi. Na sestanku so predvsem poročali posamezni politični tajniki, nakar je gen. Ronchi poročal o
«r	prf »gotovitvi
vst?4& Ur škofe m tak i
uradov pozivajo " " ter-način
Ko pa	ljudstvo rabi -fcj, kot n- pr.
za gori navedene dnčafe vakvteicij« pojasnila tn potrdBa od eMbrdddare. se ara ta sani-
Bcrzn^ poročila,
DEVIZE Aratterdam od 965.— do 975— Belgija od 122.— do 124.— ; Pariz 12r>.60 do 126.10 London od 116.411 do 116.65 ;NewYork od 24 j5 do 24.85; Španija oi 344.— do 348.- ; Švica od 468. — do 472.— ; Atene od 37.— do 39. ; Berila do 568.— do 5*6.— ; Bnkarešt od t L — do 11.50 ; Praga od 72.2ft do 72.75 : Oeraka od 0.0337 do 0.034$; Dunaj od «.0341 do 0.0347; Zagreb od
do 99.4«>.
dioai novet po Ung od 116.35 do 116.5U. Benečijske obveznice 76.70.
Odlikovana tovarna glasovirjev
naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila v via S. Francesco d'Assist 22, I. in da prevzema vsakovrstne poprave glasovirjev z jamstvom.	284
ALOJZIJ POVH
Piazza Garlbaldi 2t I. nadstr.
Telefon 3-29
Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke

vded
Iga poloma teh
K
ka|o in IM^to Na etotisoče
in rogaških » Ijo^e, ker davbri) falrrše »Tstro-o^nke podpor feč iEplačati.
Sedaf W naši lfod|e radi prisadi te podpore loot terjatve, toda ae po preteku toliko let m ^mmtefrtn več wM mm astaćoega zneska podpor ter tudi m> dobe, ra katero bi mo-raS podporo prefe«. Skratka, ne vedo ničesar gotovega. UradaikS pri podprelekturi jih pa od^tn^o, ker te	i*an|a po aktih.
GOSPOD MARCHESE m SUM I Kot se
uak Kudstvo odziv* pozivu oblasti ter sode-iu* S PSC^J^ANJ^M VOJNIH D^AinEV v ugotovitvi tiadSie teriatev. tako ZAHTEVAMO po pravici te ne-Ie v evrf10 nkom
zac&fe, de odredit« avo^bn podrejenim uradnikom, naj našemu ljudstvu omogočijo prifavo zaostalih podpor kot terjatve napram Avstriji s tem, da se potrudio ali v podstrešje ali pa v klet aM kamor m Se bodi ter dajo ljudem potrebne podatke, Štev- aktov in vse potrebno v svrho ugotovitve visokosti podpor.
ZAHVALA
Vssm, ki so n«tn ob ležki, nenadomestljivi izgubi naSe nepozabne hčerke
ANKE
Izrazili reanlfino sočtitje, Izrekamo tem potom najiskrenejšo 2 hvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, Čast. sestram, pevcem, darovalcem vencev in Šopkov kakor tudi vsem, ki so spremiti pokojnico na njeni zadnji poti. Bog plačaj vsem!
(290)	Družina Alberta OomiadiA.
	-Hm
	
Predno kaj nakupite, obiščite
4S
Veliko skladišč© pohištva
tvrdke
ALESSANDRO LEVI MINZi
Via Rettorl Si. 1 — Via Malcanton St. 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
(»5)
Moč preteklosti
(,	Roman v treh delih.	4
w Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. H
Naglo je izpil kavo in se poslovil, da se nemudoma odpravi v mesto, Valerija pa se je vrnila v svojo sobo. Neizrečeno prijetna ji je bila zavest, da ne bo nobeden tujec videl tajinstvenih sob.
Ko je zaprla za seboj vrata z zapahom, je vzela iz svoje popotne torbe škatljico iz biserne matice in ti }o natančno ogledala. To je bila nedvomno zelo dragocena stvar. Krasna prevleka iz biserne matice in ametist sta bila mnogo vredna. Toda največ jo je zanimala miniaturna slika. Docela se je zatopila v promatranje lepetfa in bledega obličja, ki se mu je tako lepo podajala kapa s peresom.
S čarobno prelestjo so \o presunjale velike črne in krute oči, kakor bi bile žive, in sfee ji je nemirno utripalo. Čimbolj se je poglabljala v portret, tembolj fo je obvladala želja, da bi Šla v sobo, kjer ga je našla. Takoj se ji je zahoUlo tja, zato je kmalu v
njej dozorel sklep, da izrabi ugodni čas po obedu, ko bosta obe dami počivali. Vedela je, da sta Lolo in Mi šel) predlagala izlet v okolico, toda ona se izgovori z glavobolom, da ji ni treba z njima, baron pa m je imel vrniti šele zvečer. Tako bo imela na Tazpolago nekaj prostih ur za svoj tajni razgled.
Slučaj ji je bil naklonjen. Lolo z bratom sta se odločila za izlet, in v njeno popolno zadoščenje sta kaštelan in njegova žena odšla v mesto po nakupovanju.
Ko sta mlada človeka odšla in sta dami bili že v svojih sobah, se je Valerija neopazno vkradla v baronovo sobo; srce ji je tako močno bilo, kakor da je šla na ljubavni sestanek.
Računati je mogla na dve uri popolne prostosti in ta čas je zadostoval za razgled prostora, ki Je v njej vzbudil tako nestrpno radovednost.
Pavel Borisovič je prestavil težko stojalo k nasprotni steni, a pri suknu, ki je zakrivalo duri, je stala samo majhna miza s porcelanasto Žardmjero. Valerija je prestavila te predmete in po nekolikem naporu se je prerila v temno sobo. Vzela je električno svetilko, svečo in kos platna za otiranje prahu. S tresočimi se rokami je prižgala dva svečnika in začela s podrobnim pregledovan j em.
Najprej je stopila na pod, kjer je stala postelj, in odgrnila težko blago, ki jo je pokrivalo. Pod njim
je videla blazine v neredu in plavo brokatno obleko, vozeno z rožami, toda vse je portunenelo in poble-delo; nato se je s trepetajočim srcem uverila, da je v prehodu za posteljo zares viselo razpelo iz slonove kosti, pod njim pa verižica z relikvijami, vse to ji je bilo znano iz njenih prikazni Ali ne dokazuje vse to, da je bila že nekoč tu?!... Toda čemu in kako?... Ali ni živela v resnici v tej hiši, in strašna preteklost, ki jo pozna po legendah, ni morda njena lastna preteklost?...
Stopila je k skrinji in začela premetavati čipke, lepotičfe in svežnje orumenelih, zmečkanih in s trakovi povezanih pisem. Na neki mizi je zagledala mandolino. Blizu vznožja postelje je zapazila ozke duri, ld so bile zakrite s težko zaveso. Ko jih je odprla, je pri svetlobi sveče videla, da so bile v sobi ob stenah porazmeščene razne police in stojala. Očividno je bila v garderobi, a na koncu so se pokazala na
stežaj odprta obokana vrata.
Ta sosedna okrogla soba, k: jo je razsvetljevalo visoko gotsko okno, pokrito z debelo črno zaveso )e bržkone služila za kopalnico ali toaletno sobo Mene so bile okrašene s pokrajinskimi slikami, a poleg ene stene je stala mramorna banja in blazmasta klop, ki je bila pokrita s tako debelo plastjo prahu, da ji ni bilo mogoča določiti barve. Pri oknu je stala toaletna mizica z zrcalom v srebrnem okvirju, polno stekle-
ničk:, skodelice z mazili, razna drobnjava, glavniki in ščetke.
Tu je vladal največji nered, kakor da je nekdo nenadoma šel iz sobe, ne da bi pospravil. Fino vezene rjuhe so ležale razmetane po tleh, v porcelanasti umrvalni skledi so ležale počrnele, zgrbljene gobe, a na podu so zi jali veliki črni madeži, podobni lužam
posušene krvi.	.
Na sredi je stala podolgovata miza, pokrita s platneno rjuho, ki je zakrivala del blazine, na kateri se je ohranil še vidni odtisek glave. Zraven te mize je stala na majhni mizici cdprta škafija s kirirrgičnim orodjem in zavitkom obvezila. V zraku se je tako-rekoč strdil jedki in neprijetni duh.
Težko sopeč je Valerija razgledavala ves prostor, ki se ji je zdel še strašnejši od drugih prostorov. Tresoč se se je obrnila in se vrnila v toaletno sobo, da bi si ogledala omare. Ključi so tičali v ključavnicah. Položila je svetilnik in svečo na stolico ter odprla prvo omaro.
V obraz ji je puhnil oblak prahu, prežet z močnim duhom raznih parfumov, nakar je videla, da je omara polna ženskih oblek vseh barv, v drugi omari je bilo perilo, bluze in mantilje. V podolgasti skrinji s steklenim pokrovom je bila ženska brokatna obleka, nekoč bela in s srebrom obšita, mala čepica z všitimi biseri in koprena iz srebraste garze.