1?4. Št. 5. leto. Poštnina psvšaiirana. Posamezne številke 1 Din. V Ljubljani, v petek 25. avgusta 1922 NaroCnina za kraljevino SHS 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D Oglasi: enosroipna nrm vrsta za l,®krat 50 para. večkrat popust JUGOSLft f P/acano do: P. n- UCl eialna Pavsalnj hanko Mm Uredništvo: Woltova ulica I/L Teletom -80 Uprava: n trg 8. lef etosi .okopisi se ce vračajo. iaanjem je priložiti znamk za odgovor i i it aa—Ib—M . Stavča rudariev se nadaliule. POSLANCI še MSO dobili definitivnega odgovora., - Pnn JSKA DRUŽBa ZAHTEVA, DA GRE DELAVSTVO PRED JUOAJAN.U NA D Elo. — stavkujoči SE NE 2ADOVOLJE S SA-OBLJUBAMI - PREMO GAR JI PROTI POVIŠANJEM CEN PREMOGA Ljubljana, ?4 avgusta. V stavki , arjev se ni ničesar bistvenega penilo. Kakor srno že poro- ___________________ , £ ’ so Pi e vzeli posredovalno nalo- j stavke. Osobito pa porrreni pravo kan * * poslanci Brandner, 1 o* j sramote. ki še ni bila zapisana v lo<5 m ?r\Qosar> katere so stavku- slovenski besedi, ako se z nizkimi vi rudarji pooblastili, da posredu- plačami javnih nameščencev hoče ttvpH>!a Irieroda.'nem mestu v svrho utemeljiti neupravičenos+ rudarskih Dodi • ^skorajšnjih pogajan’ na zahtev. Rudarji tudi ne marajo, da te n • eksistenine?a tninima, ki ga bi se zboljšanje niihovih mezd izvr-h„PV zadnjih pogajanjih stavila vla- šilo n?, račun zvišanja cen premoga, delo. Delavstvo popolnoma pravilno postopa in je največja krivica, ako se hoče nanj zvaliti krivda radi dn l. . i »ugajanji« stavna via- lo K0rnisija posredovalni pred-lnf’ ^eraj smo Poročali, da so rori-J nenovani poslanci Intervenirali pri «A Ukrajinskem namestniku in mu Poročili pogoj, pod katerim bi bilo p avstvo pripravljeno stopiti v po-Miian^a ‘n ie pokrajinski namest- iš Hribar obljubil storiti takoj po-rebne korake, da pride do poga-anJ na osnovi predloženega pogo-til narn -’e 'av^ včerajšnji komune, ki smo ?a prejeli od strani gg. Poslancev. Danes je komunike iz-kar znači, da se od včeraj do canes ali ni ničesar posebnega pripelo, ali pa, da vprašanja, ki so v J*®*, še niso »rodna za javnost. Na “ase vprašanje se nam je cdgovo-1~°> da poslanci še niso dobili definitivnega odgovora. Trb. družba je ®a}e šele tedaj pripravljena pogani se, kadar stopi delavstvo zopet * deio. Da delavstvo, kakor smo Informirani, o tem noče ničesar sli-*&tl, to se nam ne zdi prav nič čxi-ako pomislimo, da je bilo od ^ranl Trb. družbe že večkrat va-la da vsled tega nima do nje nobenega zaupanja. Stališče družbe se narn zdi čudno, ako j? res, da se ne mana pogajati prej, stopi delavstvo na delo. Stališče delavstva pa je razumljivo, ker jfsak mora uvideti, da je delavstvu tedaj mogoče iti zopet na delo, £adai družba izpolni njegove za-«teve. S samimi obljubami se dejstvo ne more zadovoljit!. Ako wia dražba resno voljo, pogajati se osnovi predloženih pogojev, ka-«*>r je baje javila potom pokrajinama namestnika, potem se poga- ker vedo. da Ima družba kolosalne dobičke. Oni so proti vsakemu povišanju cen premoga, oni zahtevajo, da se Trb. družba zadovolji z manjšim dobičkom. Zato se mora potom strokovnjakov pregledati knjige, prej pa mora seveda biti prenešeno knjigovodstvo z Dunaja v Jugoslavijo, da ho to mogoče. Ako bi se izkazalo. da dobički niso veliki, bi rudarji to upoštevali, toda že dejstvo samo, da družba ne privoli v to, da bi se vršila kontrola računov, dokazuje, da morajo biti dobički ogromni. Torej ne zvišanje cen, nego znižanje dobička, ki gre v žepe židovskih kapitalistov, zahtevajo slovenski rudarji, zato stoji vsa poštena jugoslovanska iavnost, iz-vzemši mladlnov in žldov, za ubogimi _ slovenskimi radarji In jih bo podpirala do končne zmage. RAZBURJENJE MED RUDARJI RADi NESRAMNE PISAVE »JUTRA«. — STAVKA JE STROGO NEPOLITIČNA - NAČELSTVO JDS PROTI RUDARJEM, KRAJEVNA. ORGANIZACIJA JDS V TRBOVLJAH ZA RUDARJE. Trbovlje, 24, avgusta. Tudi današnji dan je potekei popolnoma mirno. Rudarji so radi nesramne pisave demokratskih časopisov silno razburjeni. Minister za soc. politiko bo, kadar dospe semkaj, imel priliko. da se na lastne oči prepriča, da je stavka strogo gospodarska In nima političnega značaja, o čemer si je tu vse na jasnem, celo delavstvu nasprotne organizacije, tako n. pr. ten' i -r,.’ f nasprotne organizacije, taKo n, pr. nja lahko takoj prično In takoj tu- | se je krajevna organizacija demo-£ završijo. Tekom 24 ur so poga- t kratske stranke v svoji vlogi na na-ctr i kon&ma in delavstvo čelstvo JDS postavila na stran de- j Potem, ko bi imelo, kar se mu lavstva in njegovega upravičenega. ^°es samo obljublja, takoj zopet na boja. Beograd, 24 avgusta. (Izv.) Vprašanje wianja draginje se definitivno teši na semestrskega sveta, ki se bo vršiia dce 5.. ^Ptemnra. Pri tej priliki bodo razpravljali Pobijanje draginje. tudi o vprašanju podpore beograjski občin!, ki naj prejme v svtho oskrbe beograjskega prebivalstva 35 milijonov dinarjev. Čudna misila dr. Žertoira. Beograd, 24. avgusta, (izv.) Mini-** ta socijaino politiko dr. Žerjav je kov°i0va^ v Slovenijo^ kjer bo preiz-_ ^ vzroke rudarske stavke v trbo- veljskem premogokopijOiTi revirju. (Rudarji ga bodo gotovo sprejeli z iskrenim veseljem!) Afera kraljeviča 6i@rc9Ia» avgusta. (Izv.) »Poiit&a« * Ker Se viada zbrala vse podatke o . ao katerega je prfšio med prin- b . in načelnikom kraljevske bi- te ji- 41 da 36 osemr>aisti pešpolk, ki n°3fl Ime princa Ojorgja od sedaf _ ,s> ‘Suvoborski puk* in da $e hkrati ugodi ieiji pzinca Ojorgja, ki hoie oastopivi s svojega mesta kot podpolkornjjj v rezervi Osemnajsti pebotni polk 'oo obhajal svoio slavo dne 2L novembra,, to je na dan srbske zmage nad Avstrijci pri SuvoIjo«, (K.crme»^ tar nepotreben.) yA*N4 SEJA MnsISTRSKECtA SVETA. aysnista. Ozv.) Kakor kom meseJi se bo vršiIa za2et“ svet« „ septembra seja ministrske- /aia 2eio’ vL ateri se bodo obravna-*nnanie Doli«lna ^raSanja notranje in "tvovS^s^: Jej seji bodo pns^ Ninčita razen Pa3l^a in ne posle mir,;^ t Seie bo 70(1113 vIad' *a«asno odsotnih JonfereEca» ker je ^^trov. Doki pr ^^Srada polovica amanfih poslov J? 5? ™udii minister ga bo zastoji čič v bozem' rcer Andra Stanič Prometni mini- ^°N 0 ^VOSHvmh CQatv.„„ OBLASTIH CEE^vEN«1 ^kveniii 2S°n ° prav°slava!i3 ^•vino, ' “2 00 'rylisi 2a **> NEZADOVOLJNOST BEOGRAJSKEGA OBČINSTVA Z VLADO. — O URADNIŠKEM ZAKONU SE ŠE NI RAZPRAVLJALO. Beograd, 24. avgusta. (Izv.) Narodna skupščina se najbrže sestane dne 15. septembra. Računa se s tem, da pride dotlej zadostno število poslancev v Beograd. Doslej odseki ne poslujejo. Tudi o uradniškem zakonu se še ni razpravljajo. Pri odseku za prošnje in pritožbe ieži na tisoče vlog, id še niso rešene. Beograjski krogi se razburjajo radi postopanja vlade, ker nič ne dela. Očitajo vladi, da je to njena krivda, ker bi mogla vendar vplivati na na-todno skupščino, ki je le orodje vlade. TURŠKI IZPADL Carigrad, 24. avgusta. (Izv.) Govori se, da so Turki pri Denizli v Meander-skl doiini organizirali pohod naprej, Pii tem so imeli do sto mrtvih. POŽAEi V MACEDONIJI POGASI Beograd 24. avgusta- (Izv.) Najnovejše vesti, ki jih je prejelo ministrstvo notranjih poslov, poročajo, da je vse gozdne požare, ki so zavzeli velike dimenzije, pogasil zsdnji dež. Po nekaterih krajih sta sodelovala tudi crož-ništvo in vojaštvo. Kakor se Je ugotovilo so požari nastali večinoma radi neprevidnosti pastirjev. Škoda še ni ugotovljena,^ vendar pa je jasno, da bo znašala milijone. GOSPODARSKA KRIZA V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 24. avgusta. (Izv.) Včeraj se je vršila tukaj seis načelstva centrale češkoslovaških trgovskih in obrtnih zbornic. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se vpokliče za 5. december t. 1. obči odbor centrale, ki se bo bavil predvsem z brzim naraščanjem češkoslovaške kroue, z vplivanjem naraščanja, krone na prodajne možnosti industrijo ter s splošnim gospodarskim položajem in se posvetoval o primernih ukrepih. Posvetovanja so se baviia tudi s carinskim kc>eficijentom, ki stoaj pri nekaterih predmetih, posebno pri nosameznih sirovinah ni uprav/ten. Končno so se obravnavali tudi nsjuo-vejši srednjeevropski dogodljaji, ki bi mogii imeti dalekosežne posledice za gospodarski položaj Srednje Evrope. Sklenjeno je biio. ae se naprosi pristojna vladna mesta za podrobnejše informacije o tem predmetu NOVI BELGIJSKI ZASTOPNIK PRI ZVEZI NARODOV — SOCIJALIST. Br&ssel, 24. avgusta. (Izv.) Ministrski svet je Imenoval socialista De Bronchiera za r?s’ednika de Lalontalnea pri zvezi nsro-dcr\?. De Bronchler je snreiel Imenovanje rod lf»tlm naslovom in istimi pojo ji, kakor Hy-mens in Pcrdlet, ki zastopata Belgijo v 7ve? zi narodov. .tlymens bo vodil belgijsko d&-iesjacijo. SREČANJE ITALIJANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Z AVSTRIJSKIM KANCLERJEM. Božen, 24. avgusta. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schan-er je odpotoval v Verono. Vozil se Je z istim vlakom, s katerim se je peljal v Verono avstrijski zvezni karf-celar Selpl. Schanzer In dr. Selpl dnspeta nocoj v Verono, kjer se jutri otvorl konferenca. SENZACIjONALNE VESTI O SMRTI ENVER PAŠE — NERESNIČNE. Baturn, 24 avgusta. (Izv.) Z ozirom na govorice o smrti Enverpaše so se različni krogi obrnili v Buharo po pojasnila. Na to se sporoča iz Buhare, da je Enver paša isti dan, ko je bil baje ubit, predsedoval konferenci, ki Je imela pripraviti gradivo za rešitsv 'buharske-Sa vprašanja. Vest o smrti Enver paše je povzročila zamenjava z neko osebo, ki mu je zelo podobna. POGAJANJA O REPARACIJAH POTEKAJO REDNO. Berlin, 24. avgusta. (Izv.) Senzacionalna poročila Časopisja o stanju reparacijskih pogajanj, ki naj bi se bila baje razbila, ne odgovarjajo resnici. Po stanju pogajanj ni nikakega povoda za vznemirjanje. NOVI POVELJNIK IRSKE NARODNE ARMADE. Dublin, 21 avgusta. (Izv.) General Muf-caiy Je imenovan namesto Collinsa sa vr-bovnega poveljnika narodne armade. španska vlada, terorizira postne URADNIKE. Madrid, 21 avgusta. (Izv.) Poštni uradniki so prenehali stavkati in se brezpogojno podvrgli vladi. Ko so hoteli delo nastopiti, jih Je postni ravnatelj pozval naj svoj tunik predlože pismeno in počakajo na odločitev vlade. NADALJNE ARETACIJE V RUSIJI London, 24. avgusta. (Izv.) »Times« javijajo iz Rige, da je bilo v Moskvi, Petrogradu in drugih mestih aretiranih veliko število voditeljev ruske inteligence. Borzna poročila. Cur&i, 24. avgusta. Zagreb IA7. Valate: doiarji 524^0, francoski franki 40.80, angleški fanti 23.45, češke krone 17.70, madžarske krone 030, italijanske lire 23-20, nem™ ške marke 0.28. Beograd, 24. avgusta. Danes je bila na borzi zopet opažati intervencija Narodne banke. Kurzt so bili nastopni: London 373, Milan 375JO, Praga 270, Pariz 660, Bukarešta 64, Berlin 6-50—0.60, Newyork 83.50, Dunaj 0.105, Sofija 48—49, Solon 190. Konec foatšnašlke sramote. Med najsramotnejse pojave policijskega Ui političnega delovanja, naŠtfl javnih oblasti v ui edin j eri domovini spada brez dvoma pojav balinanja. Kar nas je prečanov uradnega batinanja pred svetovno vojno nismo poznali. Z gn* vom in grjnsom smo med vojno često bili priča, kako so avstrijske politične in vojne oblasti tolkle mirne državljane in vojake. To se narri je videlo kot nap sramotnejse ponižanje človeške narave in osebnega dostojanstva. V naši knji-ževnosti je posebno Ivan Cankar, kot goreč zagovornik človeške svobode in dostojanstva, opisal to početje naših bivših rabeljnov. Tim večje pa je bilo po preobratu in ujedinjenju naše začudenje, ko snu* zaznavali, da se po Hrvatskem in po drugih pokrajinah jugoslovanske domovini uvajajo batinaške metode ter da se mesto pravičnega zakona uporablja telesna kazen, prečesto izvajana cd neodgovornih podrejenih organov. Morebiti noben drug pojrv v našem javnem življenja ni ustvaril v domačem javnem mnenja tako slabega razpoloženja napram državi, omalovaževanja dobrine lastni državnosti ir narodne svolmle, kakor ravno balinanje. Balinanje je namreč ?e1o uspešno razkrajevalno sredstvo državnega in vladnega ugleda med priprosiim narodom, kakor tudi med njega razumništvom. Posebno pa velja to za narod in razumništvo v prečanskih krajih, ki smo bati-nanje doživeli od strani zakletega tisočletnega sovražnika. Velika protidržavnh psihoza, ki vlada danes na Hrvatskem, je v prvi vrsti posledica batinanja. Ni ga proglosa hrvatske republikanske seijaške stranke, ki bi ne uporabljal psovki o vladnih, srbskih batinaših, o beograjskih batinaših itd. Batlnanje je postalo simbol brezzakonja, nasilnosti, zasnžnjevanja, zaničevanja, poniževanja hrvaiskega naroda od strani beograjskih vlad. To je posledica uatinanja. Zakrivili so jo tisti »državniki*, ki mislijo, da se s kolonijah nimi metodami in z ustrahovanjem pridobi zaupanje naroda in javnosti in da j$ državno edinstvo in narodno vzajemnost zidati na batinah, ne pa na pravičnih zakonih, na nepristranski javni upravi, na smotrenem pridobivanja narodovega zaupanja. Kakšna kratkovidnost, misliti, da je balinanje kedaj bilo državotvorno}! Mesto velike naloge, utrditi v narodu zavest o zakonitosti in pravni zaščiti, uvajati režim batinanja in betinaškega poniževanja našega seljakal Pri celem pojavu batinanja, ki bo bodočim zgodovinarjem nudil primerno sredstvo za opii naših samokraljevih državotvorcev po ujedinjenju, je še največ žalostno to, dX bila s tem združena izredna okrepitev mednarodnega pomena Italije, posebno takrat seveda, če bi se velika najopi posrečila. RAZGOVORI V VERONI. Rim, 24, avgusta. (Izv.) Z ozirom na prošnjo avstrijskega zveznega kanceiarja dr. Seipia, da bi se rad sestal z italijanskim ministrom zunnjih poslov Schanzerjem, je bilo dogovorjeno, da se bo vršil sestanek v petek, in sicer v Veroni, Ta razgovor bo Imel informativen značal. Italijanski minister zunanjih poslov Schanzer Je povabil generalnega tajnika v ministrstvu za zunanje zadeve senatorja Contarinija, naj odpotuje t Veroncv da bo prisostvoval razgovorom. Italijanski poslanik grof Sforza !o odpete* val v Italijo, kjer se udeleži posvetovanj v. Veroni STAVKA V FRANCOSKIH PRISTANlSC« Puriz, 24. avgusta. (Izv.) »Temps« Indija Iz Havra, da se je položaj tamkaj PV? slabšal. Davi so stavkujoči prisilili vozov« elektrlč. železnice, da so se vrnili v svoje w-mize. Stavkajoči so obkolili vozove in avto. mobOe. Nastopila le policija In razkropila izgrednike, prt čemer le oclMo d« asn&adfBU Kdo Je zakrivil spontani Izbruh rudarske stavke! JWJNA INTERPELACIJA NARODNIH POSLANCEV BR AND IVERJA, DR GOSARJA IN TOKANA. — SKRAJNO NEPREMIŠLJENO POSTOPANJE OKRAJNEGA GLAVARJA V CELJU. Ljubljana, 24. avgusta Danes so narodni poslanci Brandner, dr. Oosar in Tokan vložili na ministra notranjih del sledeči nujni upit: Vsled dolgotrajnega zavlačevanja od strani družbe in pasivnega zadržanja vlade v vprašanju regulacije mezd delavstva Trb. prera. družbe je bilo vsak trenutek pričakovati izbruh stavke. Tako družba kakor vlada sta bili na to opozorjeni že na zadnjem brezuspešnem pogajanju dne 25. in 26. julija t. 1. Ker je. družba kljub temu odklanjala vsako obvezno pogajanje z delavstvom, so zastopniki strokovnih organizacij napravili zadnji poizkus s tem. da so dne 14. avgusta intervenirali pri g. ministru za soc. politiko, ki je obljubil, da hoče vplivati na družbo, da stopi v obvezna pogajanja. Zato so zastopniki delavskih organizacij potom shoda, sklicanega za 20. avgust v Trbovljah, hoteli predložiti delavstvu resolucijo, v kateri bi izjavili, da potrpijo še do izida intervencije ministra dr. Žerjava. Toda okrajno glavarstvo v Celju je z odlokom št. 8450 od 18. avgusta 1922 shod prepovedalo, sklicujoč se na § 6 zak. z dne 15. febr. 1867, št. 135 drž. zakonika in s tem povzročilo, da je postalo prizadevanje voditeljev vseh štirih strokovnih organizacij iluzorno. O tej prepovedi je bil v odsotnosti pokrajinskega namestnika telefonično obveščen pokrajinski podnamestnlk dr. Baltič tet opozorjen tako na namen shoda, kakor na eventuelne posledice prepovedi. Prepoved se kljub temu ni preklicala. Na tozadevno telefonsko Vprašanje, ali se prepoved tiče tudi ostalih organizacij, ker Je bila dostavljena samo Zvezi rudarskih delavcev, je okrajni glavar v Celju izrecno naglasil, da velja prepoved ga vse štiri organizacije, ki so pod- Pisale naznaniino vlogo za shod. 'repoved je na celokupno rudarsko delavstvo tako učinkovala, da je spontano Izbruhnila stavka ter se takoj razšiTila na vse trboveljske revirje. Zastopniki delavskih orga- nizacij, katerih prizadevanje preprečiti stavko ni našlo pri vladi nobenega razumevanja, so bili naenkrat brez moči in ni jim druzega preostajalo, nego vzeti sklep delavstva na znanje kot izvršeno dejstvo. Brez vsakega dvoma je, da je okrajno glavarstvo v Celju s prepovedjo shoda onemogočilo prizadevanje voditeljev strokovnih organizacij in dalo povod za to, da se je stavka pričela še predno se je izvedelo, če in kake korake je pod-vzel minister dr. Žerjav. Ako bi shod ne bil prepovedan, bi bila morda le dana možnost izogniti se stavki ter doseči, da bi se pogajanja vodila v času, ko bi bilo delavstvo še na delu, kar bi bilo nedvomno velikega narodno-gospodarskega pomena. To podkrepljuje tudi dopis rudarskega glavarstva v Ljubljani št. 2236, ki je bil poslan 21. avgusta 1922, t. j. takoj prvi dan po prepovedanem shodu II. skupini radarske zadruge v Trbovljah kot odgovor na vlogo zastopnikov vseh strokovnih organiazcij, iz katerega je razvidno, da je Trb. prem. družba na svoji seji dne 19. avgusta 1922 sklenila, da je pripravljena radi povišanja delavskih mezd stopiti z zastopniki delavcev v pogajanja. Jasno je torej, da je okrajno glavarstvo v Celju v tem važnem vprašanju ravnalo skrajno neprevidno in nepremišljeno in da je z nepotrebno prepovedjo shoda dalo povod spontanemu izbruhu stavke v trboveljskih revirjih. Vprašamo gospoda ministra: 1. Ah je gospodu ministru to ravnanje okrajnega glavarstva v Celju in pokrajinske uprave v Ljubljani znano? 2. Al! in kake mere misli pod-vzeti preti takemu škodljivemu postopanju? V smislu poslovnika prosimo za nujen pismen odgovor, V Ljubljani, dne 24. s»vg. 1922. Anton Brandner, dr. Gosar, I. Tokan, narodni poslanci. ©opraviš© vse stavke. Delavstvo je za j to. Trboveljske, pa proti Po kom torej j udari državni bat?i C« »e pa zdi Trboveljski dražbi pre-komplicirano, aa se določi življenski minimum, ima še drug prav enostaven izhod. Delavstvo pristane tudi na to, da se mu dado isti življenski pogoji, ki jih je Imelo po končani stavki januarja 1921. Komisija sestavljena iz zastopnikov vlade, dražbe in rudarjev, iraj ugotovi, za koliko se je podražilo živ- ljenje od tedaj in ta sveta naj se izračuna v procentih, v tem razmerju se zvišajo ionske februarske mezde, iz čeer.r hi jezuiti rale nove mezde, Ako družba ne pristane niti na ene niti na drago solucilo, mora biti javnemu mnenju in vladi o sito, da lakomnikov, opravalcev in protidržavnih elementov ni iskati pri rudarjih, ampak v naročju Trboveljske premogokopne družbe. Poslano.) Zakai zahteva „Jutro“ mojo glavo! Raj hočejo staohujoči radarji. Kot ]e znano zahtevajo radarji, da se jim da eksistenčni mlmimum. Na tej podlagi se je zavr.ila rudarska stavka Januarja lanskega leta, to zahtevo so postavili rudarji pri letošnjem tarifnem gibanju, na tej osnovi se je vršila julijska anketa ministerijalne komisije in to zahtevo so v sredo predložili na pokrajinskem namestništvu v imenu stavkajočih rudarjev pooblaščeni narodni poslanci. Trboveljska premogokopna družba na ta princip noče pristati. Eksistenčni minimum je najmanjša •vota, ki zagotovi človeku obstoj. Ali Je zahteva po njem pretirana? Ali so ljudje, ki so jo postavili in se zanjo bore, lakomniki, potratnežl, protldržav-ni elementi? Ali se nasprotno rudarji, Id |o dvignili to geslo, ne zavzemajo Za nekaj, kar se samo po sebi razume, kar je osnovna pravica vsakega človeka? Trboveljska družba oznanuje potom zvojih časopisov, da prejemajo njeni delavci vsote do 300 kron na dan in izjavlja, da ni resnična trditev delavskih zastopnikov, da je povprečna rudarska mezda dnevnih 70 kron. Če je njena trditev prava, zakaj se tako brani sprejeti princip, po katerem bi ona, ne samo ne bila oškodovana, ampak bi prišla še t!o večjih dobičkov kot jih Ima sedaj? Ni nam znano, da bi bilo njeno srce tako altruistično, da bi se otepala gotovega dobička. Ali ni tu čisto logično podan dokaz ,da povprečne rudarske mezde ne dosegajo najmanjše svote, ki človeku zagotavlja človeški obstoj in da časopisje Trboveljske dražbe ne govori resnice. Rudarski zastopniki so ramenoma in načeloma postavili ravno tako zahtevo in v ravno taki obliki. Rudarji se s tem pogajajo za princip čegar aplikacijo zahtevajo vse drage vrste delavstva, privatni in javni nameščenci. Najmanj, kar mora človek, ki dela dobiti za svoje delo je človeka vreden obstoj. Kdor pa je močnejši in bistrejšl da lahko dela več in boljše kot navadni ljudje, naj dobiva vspehu primerne nagrade. Nobenemu delavnemu človeku pa se ne sme kratiti obstoja njegovega in njegove družine. Načelo eksistenčnega minimuma ne samo ni proti redu in radu in ni proti-državno, ampak bi, če se sprejme in neprestano izvaja, enkrat za vselej Demokratom okoli »Jutra« je predobro znana moja preteklost in moje dosedanje delovanje. Globoko so prepričani, da sem v vsakem slučaju manj pretidržaven element kot on'. Vedo tudi dobro iz moje preteklosti, da sem pripravljen za ubogega trpina žrtvovati vse svoje skromne sile. da mu pomagam doseči pravico. E, pa zakaj torej ti ostudni napadi na mojo osebo, zakaj pozivajo vlado, da me na podlagi njihovih zločinskih insinuacij vrže v ječo? Odgovor na to vprašanje bo za celokupno javnost, ako prečita moja izvajanja, Jako lahek. Nekaj gnilega v jut rovi deželi. Kmalu po razpadu je stopil dr. Ažman, advokat Jadranske banke, kot zastopnik konzorcija gg. dr. Žerjav, dr. Kramar, dr. Lavrenčič, prof. Breznik, Ribnikar in ostalega sorodstva v zvezo z Ferd, Bambergom, da kupi njegovo tiskamo za ta konzorcij. Lastnik tiskarne Bamberg, ki je neštetokrat pred vojno pismeno izjavil: Mi nismo nikaki Nemci, temveč stari Kranjci, ki smatramo za svojo veliko misijo povzdigniti slovensko kulturo, nf hotel predati svojega izborno uvedenega podjetja, ker je bilo določeno za sina Otmarja, ki Je bil izučen v tiskarski stroki. Zastopnik konzorcija pa je neprestano silil, da se naj tiskarna kot nemško podjetje proda in se je pri tem skliceval na mnoge vplivne osebe, med drugimi tudi na dr. Žerjava, ki je imel vlado v svojih rokah. Bamberg je pogajanja zavlačeval, dasi je bil lahko v upravičenem strahu, da bi mu mogli v resnici gospodarsko škodovati. Sklicevanje na vplivne osebe ni bilo samo prazno besedičenje, temveč se je tudi hitro uresničilo s tem, da je bil neposredno nato za vlade dr. Žerjava proglašen sekvester nad njegovim celokupnim premoženjem, dasi je bil jugoslovanski državljan. To postopanje od srani vlade ga je precej prestrašilo. K temu pa se je pridružil še sledeči razgovor zastopnika dr. Ažmana z njegovim sinom Otmarjem. »Wir baben In Wien eine Dni-ckerei gekauft (kai pa ni resnica), and wlr werdeu Sle riederkonku-rteren, ausserdem aber, wetm das nlcht helfen w*rd, werden wir Ihnen die Konzession wegnehmem« Ko ga je Bamberg prestrašen vprašal zakaj, mu Je ta odgovoril: »Hente slnd wlr Slovencu am Ruder itnd w?r hsben Macht uad Mittel in der Ffand das ni machen, was wlr woUen.« Opozarjam pri tem na izjave naših najodličnejših znanstvenikov in literatov, da je bil ravno Bamberg tisti, ki jim je pri vaki priliki šel na roke in ima neprecenljve zasluge za razvoj kulture, znanstva !n slovstva slovenskega naroda. Pritisk potom sekvestra In pret-nje, da se mu bode odvzela tiskarni-ška koncesija, je podkrepil še sledeči dogodek. Na dan pogajanj za ceno tiskarne je zastopnik te družine pozval predsednika vlade dr. Oregorja Žerjava na telefon in mu rekel sledeče besede: »Groga, cena tiskarne je en milijon Štiristotisoč. alf si s kupčijo zadovoljen?* Odgovor v telefonu: »Oderuštvo.« Bamberg, ki je sedaj jasno videl, da ima dr. Žerjav prste v tej kupčiji, je prestrašen popustil pri prodaji še 400.000 kron.! Tiskarna je bila prodana za en milijon kron, dasi je bila po izjavi strokovnjakov, ki obrat dobro poznajo, v takratnem stanju vredna nad tri milijone kron. Navedel sem samo dejanski stan, za katerega Imam dokazni materijah Pričakujemo pa od g, dr. Ažmana. da bo pojasnil, po čigavem naročilu je tedaj ravnal. Javnosti in državnemu pravdnišivu prepuščam v prost prevda-rek v koliko so se tukaj zagrešili zločini izsiljevanja, opasne pretnje In zlorabe oblasti in v koliko ne. Ljubezen »Jutrovcev« do državne kase. Lanskega leta je dobila Delniška tiskarna (razume se čisto slučajno!) nalog (vprašamo, zakaj ne kaka druga tiskarna v Jugoslaviji), da tiska za parlament seznam narodnih poslancev. Ko je bila obsežna knjiga dotis- kana, je rekel profesor Breznik, odbornik JDS in dolgo časa njen poslujoči predsednik ravnatelju pisarne: »Das Bach ktirasen Sie mehi ver-rechnen.« Račun, ki je bil poslan parlamentu, je v resnici za ca. 17.000 Din večji., kot bi znašal po tiskarniških tarifih. Značilno pa je, da se glasi v knjižena svota v knjigah »D. T.« za 17.000 Din mani kakor }e bilo faktično plačanega. 17.000 Din so pustili neutajjiženfli izginiti v kas© »Domovinev Kei Jutrovci vedo, da jaz po svojih slučajnih zvezah vem gornje stvari in še kaj drugega, me smatrajo za svojega zakletega sovražnika, ki ga je treba kot »protidržavnega hujskača« vtakniti v luknjo in mu na ta način zamašiti ustk. s Narto se je osnovalo d. d, »Delniška tiskarna*, ki je prevzela tiskarno Fed, Bamberg in v katerem so soudeleženi v? Sinoma demokratski mladini: prot Breznik, dr. Lavrenčič, dt- Kramer, dr. Žerjav, Živlnozdravnik Ribnikar itd. V tem torej tiči mrzlična kamr panja »Katra* proti meni ne pa 7 čem dragem. Kajti jasno jes da stav* ke nisem izzval jaz, pač pa cinični nastc? Trboveljske družbe, pri )SSr teri so nekateri prijatelji »Jutra« težko zainteresiranL Emil Stefanovič. 1 Za p red stoječi spis je uredništvo odgovorno samo v kolikor določa zakon. Politične vesti Vladi v prevdarek. »Jutro«, ki je težko zainteresirano pri Trboveljski premogokopni dražbi, namiguje, da se v Trbovljah pripravlja revolucija. Kako smešno je v svoji ne-logiki to, v prevneti ljubezni do trbo* veljskih kapitalov izrečeno peklensko hudobno, krvi žejno sumničenje, dokazuje dejstvo, da so voditelji rudarjev takoj prvi dan stavke izdali oklic ob" javljen v časopisju, ki poziva radarje, naj se razidejo na kmete, da se prežive. Velik del rudarjev je tudi odšel Iz revirjev. Ali bi »Jutro* tako započelo svojo revolucijo, da bi razpršilo svojo armado? Čemu imamo vlado. Naša vlada vrši sedaj, za časa odsotnosti kralja iz države, kraljevo oblast. Toda kdo in kako izvršuje to oblast, ravno sedaj, ko bi bila nad vse potrebna močna roka, da uredi zamotan in kritičen položaj v državi, je težko uganiti. Večina ministrov je na potovanjih, deloma službenih, deloma agitacijskih, po različnih krajih in kopališčih in često svojega odhoda niti ne prijavijo namestniku predsednika vlade. Tako vodijo naši državniki državo v boljšo prihodnost Pobijanje draginje. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrski svet 23. avgusta zopet pobijal draginjo z posvetovanji, ki pa niso rodila nikakih ukrepov. K tej vesti bi se samo še vprašali, koliko ministrov Je pobijalo na tem posvetu draginjo, ker dosti teh gospodov — sploh v Beogradu ni. Nove dolžnosti držav* llanov. Po »Beograjskem dnevniku« posnamemo, da je pred nekaj dnevi v Subotici meščane pozival oficir, ki je vodil četo z zastavo, naj se zastavi odkrijejo. Ker tega niso vsi storili, je skočil med nje in jim s sabljo metal pokrivala raz glave. — Ni nam bilo do sedaj znano, da se morajo državljani vojaškim zastavam odkrivati Prosimo pa gospoda vojnega ministra, naj to novo državljansko dolžnost razglasi potom »Služebnih Novin«, ne Pa potom suro* vežev v častniški uniformi. Ce pa — kakor se nadejamo — taka dolžnost pri nas, kjer je vse mogoče, vendar še n® postoji, potem naj pa odgovorni faktorji dotičnega »junaka s sabljo« za njegovo razglaševanje primerno — poplačajo.. Razštrfevanie Nar. socDa-iistifoe stranke v Dalmaciji. V Šibeniku je imela narodno-socijar listična stranka v nedeljo, dne 20. t m. svojo konstituirajočo skupščmov ja Je izborno uspela. Zopet boji v Albaniji, 0 Kakor povedo najnovejša poročila, se pojavlja v Albaniji novo gibanje, ki je naperjeno proti tiranski vladi. Po nekaterih krajih se že vrše boji in spopadi. Dokazano Je, da podpira upornike inozemstvo. Ing. arh. Kregar Rado: SMA flua i sni 1921/22. (Nadaljevanje J Večji uspeh kot omenjeni Mollie-revi komediji je imela »Madame sans gene«. Glavno ulogo »Lefebra« je igral g. Gregorin in to res izborno. Nekoliko prirojene okornosti, temu primeren glas je kot zanalašč za vojaka. Igral je naravno, neprisiljeno. Ulogo »Katarine« zvane »Madame sans gfr-ne* je igrala g. Danilova in to z naj-večjirn uspehom. Sigurno je bila to njena najboljše igraua uioga prošle se-zile. Igrala je primitivno, nekoliko robato, vendar srčno dobro in odkrito dekle vzrastlo v velemestu Parizu. Nedosegljivo je igrala ulogo »maršali-ce«. Pravi parveni, kateremu se pozna na vseh koncih in krajih, da je vzrasel iz povsem druzega miljeja, ki ga ne more in tudi noče zatajiti. Žal, da »as tudi ta izborna igralka zapušča. Vzrel, ki nastaja v ensemblu se bode zelo težko izpolnila. Ulogo »Napoleona« sta igrala gospod Putjata. Igral je dobro, vendar dosegel gospod Putjata. Igral je to nlogo naravnost sijajno. Izboma Je bila tudi njegova maska, nad vse origi-Efth-Ti pa te bil prvi njegov nastop. Ulogo policijskega ministra Fonche-ja je izborno igral g. Kralj. Ta uloga je kot nalašč za njega pisana. Gospod Kralj je poleg Rogoza in g. Putjate brezdvomno eden najbolj.Ih igralcev. Predvsem so za njega uloge intriganta, zahrbtneža, ali tudi energičnega Človeka, neupogljivega in brezobzirnega. V svojih zmožnostih je zelo univerzalen. Večino svojih ulog Je igral prav mojstrsko. Zelo fin čut ima tudi za masko, ki Je poleg igralca samega, velike važnosti in umetnost za se. Gospod Šubelj, ki je s svojim nekoliko otožnim mirnim glasom v Mariji Stuart ulogo »Melvi-la« prav dobro igral je bil kot »Grof Neiperg« nekoliko preotožen, malo preveč zaljubljen junak. Velik, uspeh Je imela tudi veselo igra »Kozarec vode«, igrana z fineso in eleganco, Glavno ulogo »Vojvodinje Marlborough« je Imela ga. Borštnikova, ki jo je sijajno igrala. Mnenja sem, da ie bila to njena najboljša igra. Igrala pa jo je z vso dušo z vsem ognjem pravega igralca. V sredi sezone je v svoji nervoznosti naredila napako, ki pa je bila od strani uprave prestrogo kaznovana. Igralko, ki je že toliko storila za slovensko dramo bi se pač lahko na lepši način odslovilo, Če vsled prenapetih živcev ne more povsem mirno in pravilno vršiti svojega poklica. Veliko večji uspeh, kot francoske komedije, so dosegle ruske in sicer »Revizor«, ter »svatba Kreščinskega*. Glavno ulogo »Revizorja« je igral gospoda Putjata. Igral je dobro, vendar se je v gestah ter mimiki ponavljal. V igri ga ie presegal g. Daneš v ulogi »Hestakova«. Uloga »namišljenega bolnika« in »Hlestakova« sta najboljši kreaciji gosp. Daneša. Posebno »tile-stakova« je igral dovršeno. Že samo ta uloga bi morala prepričati upravo o velikih igralskih zmožnostih g. Daneša. Gospod Putjata pa se je v tej kot tudi drugih komedijah izkazal za dobrega režiserja, to se mu mora brezdvomno priznati On je prvi za g. Šestom. Priznati se mu mora tudi veliko igralsko zmožnost in ko bode obvladal jezik, sem prepričan, da bode svoje uloge sijajno igral. Gospod Kralj je igral ulogo osipa, tudi to povsem dovršeno. Najboljše igrana komedija pod režijo gospoda Putjate Pa je »svatba Kreščinskega«. In tudi uloga g. Putjate »Raz-pljujev« je brezdvomno njegova najboljša, Id me Je prepričala o njegovem velikem igralskem talentu. Izborno je igral ulogo Muromskega g. šest. Zelo posrečena je bila »Ana Atujeva« gna. Rakarjeva. O njej bi omenil, da je dobra igralska moč z prirojenim talentom, ter Igra uloge stark, tetkt itd posvem naravno neprisiljeno. Ulogo »Fjodora« je igral g. Medven prav dobro. Z ozirom na njegovo fizijognomijo in značaj pa je usvarjen za komične uloge. Prepričan sem, da bode pod vodstvom g. Putjate in z resnim šudijem dosegel še večje uspehe. Edini pa, bi bode mogel v komediji nadomesovati g. Daneša je brezdvomno g. Plut, ki zna vedno ustvariti originalen tip in je vedno na mestu. Ddč. Gorjupova je igrala »Lidijo« dobro ali mnogo boljše je igrala v »navadnem človeku«, kjer je pokazala, da je zmožna tudi večje uloge prav dobro in bi bilo povsem umestno, da se ji da malo večkrat prilika izigrati se. Krasna v ulogi »kraljice Ane« Je bila ga. Šaričeva. Njena ljubka igra je očarala vse. Bila je res fina, nežna v svoji ulogi kraljevska, očarujoča v krasnem kostumu. Originalen, vendar nekoliko pregrob je bil g. Putjata v ulogi »vicomt de Bolingbrocka«. Gospod Kralj je ulogo »Kreščenske-ga« igral prav dobro, vendar je zaostajal za Putjatovim »Razpljujev-era«. V komediji »Gardist« je igrala glavno ulogo »igralke« ga. Medvedova, kateri se mora brezdvomno pripoznati velik igralski talent Po nekaterih poskusih je takoj prevzela par glavnih ulog in jih z ozirom na kratko dobo njenega igralskega delovanja prav dobro igrala. Vendar, potrebuje še precej vaje, da postane rutinirana Igralka. Kakor vsaka umetnost, tako tudi ta zahteva, veliko resnega truda In itudl« ja, predno moTe ustvarjati dela umet* niške vrednosti. Talent sam n« zada* stuje. Gospa Medvedova ima talenfb pridobiti si mora še rutino in prepriča® sem, da bode to z ozirom na njen® inteligenco lahko kmalu dosegla In po* stala nenadomestljiva dramska igralk*« Glavno ulogo v legendi »Liliona« J* igral g. Peček. Imel je dober uspeh vendar ni dosegel svejega »Zlodeja« 1* pohujšanja. Na vsak način pa Je hfl boljši kot g. Trbuhovič. Peček Je im*l že postavo prikladnejšo za to ulogo teli je jasneje in razumljivejše igral Le t* Pa tam je bil v gestah nekoliko prenef* vozen Sploh sem opazil, da se g. ka preveč zapostavlja. Z ozirom njegove uloge »v pohujšanju«, »Bajki * volku« in »Lilionu« ter »Otok in str** ga« bi pač zaslužil več priznanj« h» upoštevanja in to od strani uprave, kot režiserjev. Gospa Rogozova je igrala »Marič* ko*. Podala je izborno ono nftivo® kmečko dekle, ki je še le kratek čas v mestu. Bila je sila originalna. Sli5ne uloge so kot zanalašč za mo ustvaT tene, (Dalje prihodnjič*) I SJgTrf ^r’ta v- steklarski industriji. vto^n’ *Joro*a »Socialni Demokrat«, *t*tanka dom P^fi Pred P°Polnim polo-2apadni in ! 50 so iela Podjetja v 2h o5L^ ?Vei°zapadni Ce§ki v ma' tSte^KS delavstvo- Po zadnjih delava , odP°vedana služba vsem nakitstekIarske industrije. Tri- SPm , eIavCcv ,in de,avk ie brez le h, j dval'settisoč delavcev dela 5ih W dni na teden- v Krkono- V,nj, °. °dpužčati dclavcev ta teden. oJS? tega, Položaja so strokovne ht v ,' a^ kakor poročajo listi, za- oddaiani Vlade takoišnie ukinienie in premoga, znižanje tovornih Poštnih pristojbin. Po nadaljnih po- netl S0.se delavske razmere v Ma-esmanovih tvornicah v Komotovu ta- delavcev e’ ^ dela od 922 5e 110 Nadaljevanje fašistovskih pobojev v Italiji. m *^eue Freie Presse« poroča iz Ri-Sar ..so se v Rimu, Genovi, Pizi in canju zopet spopadli fašisti in ko-msti. V pobojih, ki so jih uprizorili 1}S*- v. R°mano» sta bila ubita asist in 1 komunist. Lepe so razmere te) kulturni Italiji! Konferenca o bližnjem vzhodu. eleXak°r J"av^a *Temps« se strinja an-vlada v svojem odgovoru Pran-* francoskimi predlogi o konferenci * JUGOSLAVIJA* 25. avgusta 1922. .Stran S. o bližnjem vzhodu. Angleška vlada samo še predlaga, naj zastopajo zaveznike njihovi komisarji v Carigradu. Na drugi strani pa ponuja Italija, naj se vrši konferenca v Benetkah ali kakem drugem italijanskem mestu. Izjava frvstrijskega kanclerja dr. Sel- pela o Madžarskem razburjenja. Avstrijski kancler dr. Seipel je imel pri sprejemu' zastopnikov časopisja v avstrijskem poslaništvu daljši govor, v kateremu Je tudi razpravljal o razburjenju, ki ga Je izzvalo na Madžarskem njegovo potovanje in radi katerega so se baje hoteli Madžari pritožiti pri vrhovnem svetu v Parizu, češ, da je Nemška Avstrija vstopila v Malo antanto. Pojasnjeval je, da Je bilo njihovo potovanje namenjeno informaciji in da nemško-avstrijska politika ni vsmer-jena na to, da se Avstrija priključi Mali antanti. Posledice zadnje stavke v Italiji. Kakor poroča »Tribuna«, je sklenil odbor o disciplinarnem kaznovanju udeležencev na zadnji generalni stavki predlagati odpust 141 elektrotehnikov iz službe, definitivno suspendiranje 476 uradnikov in začasno 55 uradnikov. Nadalje bo odbor predlagal, da se pri pošti odtegne plača za 1 do 5 dni 82 uradnikom in 750 uslužbencem; 110 uradnikom in *»00 uslužbencem pa se zavleče napredovanje za 6 do s# mesecev. Gospodarstvo. Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. sept.) t glavni rok je dne 10. t. m. potenj- Pozneje došle prijave se pod itP .m P°20jem ne morejo upo-j®^ati. Le v res izjemnih slučajih to j0do Prijave še upoštevale, če bo dopuščal čas in prostor, t Obisk iz južnih krajev bo zelo Hart eiL dn* Je dospela prijava “I 100 smskih kmetov, ki $i kor-r^ativno ogledajo razstavo. Veliko rimanje vlada tudi v inozemstvu, *^$ebno v Avstriji in Češkoslovaški, koder se obeta številen obisk. . Dodelitev prostorov. Te dni se “Pošljejo vsem razstavljalcem ob-dort i 0 d°deUenem prostoru. Proti frev, vi dopusten ugovor tekom dni po sprejemu obvestila. Poeje je vsaka izprememba prosto-. Sključena, kar naj blagovolijo ^stavljalci upoštevati. DiJ.odel5tev Častnih kolajn in di-tv 111 b° vršila ob priliki otvori-e- Razstavne predmete bo cenila tik Pred otvoritvijo razstave poseb- ^ komisija. Opozarjamo pa oonov-,Vse razstavljalce, da priedjo v poštev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor t. j. najkasneje do 3. septembra t. I Veliki obrtni zbor ob priliki razstave se bo vršil dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna društva, da se temeljito in stvarno pripravijo za ta zbor in naj na to že danes opozore svoje člane. Čim več nas bo, tem več bomo dosegli. Častna doli-ndst vsakega obrtnika pa je, da se zbora udeleži in tako pripomore k skupnemu uspehu. Pisarna razstavnega odbora se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti štev. 22 na stavbišče razstave. Vhod pri malih vratih iz Razlagove ulice ali pa pri glavnem vhodu v Prešernovi ulici. Točnost! Dela na razstavnem prostoru se bližajo koncu. V svrho pravočasne opreme vseh prostorov in razvrstitve razstavrih predmetov je pred vsem potrebna točnost raz-stavljalcev, tako glede dovoza, kakor glede opreme. Vsakdo naj skrbi, da bodejo njegovi prostori okusno opremljeni in da bodo dela pravočasno izvršena. DoftT' ^^arsko glavarstvo v Ljubljani nam sledeče pojasnilo: Mezdno zibanje Ktt°r^V trboveljske premogokopne dražbe. Prinašajo razni dnevniki v zadnjih ča-Betočna poročila o zaslužkih rudarjev, Rudarsko glavarstvo radi objek-^ e ^formacije Javnosti na pod la c! urad-^tbv sledeče: V premogovnikih cb-I*5 v v kategorije delavstva in sicer spaaa-51^. "^Sgorijo I. strelni mojstri, profesijo-kopači, strojniki, prožni polagalci, zi-^ tesarji ter vsi Jamski in nadnevni ® ko ^ spa^ai° v to kategorijo; II. mlaj-l]Sjy kurjači, lesni nalagale! in sprav-Hm, °a dnevu, hlapci, delavci v kamnolo-v*“S areiši delavci pri separaciji in sploh iamsko •o nadnevno osobje te « *0r*ie; III. delavke v starosti nad 18 niso rrave-dečki pod in UV“,M v s^arosi deni vVv delavci nad 16 let- kl 16 u kateKorijah I. in n.; IV. dečki pod «fclna i deideta 18 let starosti. Mini-»torjen, * ki io Preiernai° delavci za vsak ftrivoin r} Vštevšl povišek 20 K, ki ga je od jg * trboveljska premogokopna družba »ia dli 1922 da*ie za storjeni šiht vse- ti. CTBža v 1. kategoriji 72 K, v *>°Vpre&iV 57 ^ ,n v 48 K* Za presojo «to p- e.8a 2aslužka te minimalne plače ® odstoti,n0ma mercKlajne- ker dcla več kot Mila kot w v ak°rdni plači, ki je izdatno ***lttžka .nJlnlraa,na- Razen plače oziroma J«m jjjj. »bivajo delavci-(ke) za vsak stor- kron ter ! 0selmo dravinjsko doklado 27 kfod° ° enieni rodbinsko draginjsko do-^lje dobiil”0 15 K ta vsake«a otroka 13 K. ^Pevke ;^I0-VSl de,avci četrtletne nabavne 200 kfon >n Zase 500 K’ za ženo lJ0 •diklh hišah ega olroka 150 K. V rud- ^e* razsvetli lma.(lelavstvo Prosto stanova-®«dostajania a^° klll'iavo; oni pa, ki vsled J01* «anovanja° V n,dntSWh hišah ne sicer ^ mesečno stana- L?roc|la listov „ Dad 5 oseb 30 K- P6* g J**' "'“rr™1' Tuttah -S ZVIT’ «Hto,K8(l v- strojniki in kurja« Po ^ Voza* 129 K 7& v, delavke fa mladostni delavci po 117 K 85 v, kovači po 142 K 39 v, razni drugi delavci po 139 K b’> vin. V teh prejemkih je všteta plača, dra-ginjska doklada, povprečno na 1 dan odpadajoči nabavni prispevek in zadnji povišek 20 kron za storjeni šiht — Povprečne plače delavcev na drugih premogovnikih te družbe so slične gorenjim. — Stavke povsod. Delavci v tovarni usnjatih izdelkov »Petovia« v Ptuju so stopili v stavko. Gre za povišanje plač In sicer za 15 odstotkov. — Za kongres profesorjev v Ljubljeni je dovolilo prosvetno ministrstvo 30.000 D podpore, ta sicer giavtii upravi Uaruženja jugoslovanskih profesorjev v Beogradu 10 tisoč Din, ljubljanski sekciji pa 20.000 Din la priprave In organizacijo kongresa. Kongres se vtšI od 7. do 9. septembra. — Statistika o našem parlamentu. Od oktobra 1920 do 4. avgusta 1922 je imela naSa skupščina 115 sel, ki so znašale 382 ur In 30 minut ali 228.900 minut. KeT so dobili poslanci vsaki dan 55.800 Din dnevnic, znaša to na leto 20,367.000 Din, torej velja vsaka Izgovorjena beseda 44 in pol pare, ako vzamemo, da se je v vsaki minuti Izpregovorlio 200 besed. V zadnjem zasedanju je dobilo 310 posancev 267 dopustov. Ker znaša vsak dopust povprečno 10 dni, so veljali dopusti S prostimi kartami vred državo čez 1 mili- jon Din. DopusU so se dajali večinoma za- radi bolezni, kar dokazuje, da je naš par- lament zelo »bolan«, — Osebne vesti s pošte. Imenovani so: Za poštarlco VL r. prlvremeua pošiarica I. r. Amalija Rober pri pošti Maribor 1 In namestnika seiskih slug za slugi VI. r. Mihael Zenz pri pošti Murska Sobota In Mihael Stingel pri pošti Dolnja Lendava. — Podeljeno ie odpravniško mesto Planina pri Sevnici upravnici V. r. Tereziji Kavčič, Raka poštarici V. r. Angeli Ciorenc, Trbovje 1 poštarief V. r. Mariji Tori, Poljane nad Škofjh Loko poštarici VL r. Mariji Costlč, Kočevska Reka privrerneni poštarici n. r. Frančiški Seme, Bučka poštni pomočnici TincI Kariovšek, Sv. Urban pri Ptuju poštni pomočnici Ljudmili Marinič, Ptujska gora poštni pomočnici Danici Zmrzliktrr, Škofljica poštni pomočnici Mileni Perše, Zreče poštni pomočnici Marii! MordeJ in Tržišče Poštni pomočnici Pavii Aniič. — Premešča. ni so: Kontrolorja UL r. Maks Saurau od pošte Maribor 1 k pošti Maribor 2 in Mijo Bajd od pošte Ljubljana 2 k pošti Kranj, kontrolor V. i. Hubert Jurkovič. od pošte Maribor 2 k pošti Maribor 1, upravnika IV. r. Lucijan Kovačič od pošte Radovljica kot poštar IL r. k pošti Ljubljana 1, upravnica V. r. Karolina Prijatelj od pošte Tržišče kot poštarica ITI. r. k pošti Ljubljana 1, poštar V. r. Ciril Havliček od pošte Rečica na Paki k pošti Celje, poštarji VI. r. Franjo Brumec od pošte Zreče k pošti Rogatec, Angela Fazzlni od pošte Konjioe k pošti Ljubljana 1 In Pavla Uršič od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljutiljan 2 in sluga IV. r. Avgust Divjak od Čekovnega zavoda Zagreb k pošti Maribor L — Poštni službi se je odpovedala poštarica VI. r. Valburga Verbais od pošte Ljubljana 2. — Službene pogodbe so odvezani poštni odpravnik Franc Marinič pri pošti Sv. Urban pri Ptuju ni poštni odpravnici Ivanka Teržan pri pošti Bučka in Oizela Dšuban pri pošti Križevci, Prekmurje. — Začasno sta upokojena: upravnica V. r. Ana Viher pri pošti Vuzenica in poštar V. r. Martin Grobelnik pri pošti Raka. — Trajno sta upokojena: Kontrolor IL r. Franc Legat pri pošti Ljubljana 1 in poduradnik IV. r. Anton Stanič pri pošti Ljubljana 1. — Iz državne službe so odpuščeni privremena poštarica Regina To-lentino v področju poštne direkcije Split, privrerneni poštar II. r. Budlmir Markovič, progovni nadsirat&IJ VI. r. Todor Ltojkovič in radi) j k VI. r. Lazar Jeličič v področju poštne direkciie Beograd in sluga Sret Bn-dimirovič v področju poštne direkcije Zagreb. —• Zamenjava listov za odgovor stare izdaje. V sporazumu z vsemi poštnimi upravami. katere so pristopile k svetovni poštni zvezi in katere izdajajo in zamenjavajo mednarodne liste za odgovor, je odredilo poštno ministrstvo v Beogradu, da morajo vse naše pošte do vštetega 31. decembra 1922 zamenjavati liste za odgovor stare izdaje In sicer po isti vrednosti kakor liste za odgovor nove izdaje, 1 j. za znamko za 2 din. Po 31. decembru 1922 pa bodo listi za odgovor stare izdaje neveljavni. Listi za odgovor srtare izdaje se spoznajo po opombi, ki je na njih natisnjena, da se Usti <*a odgovor zamenjajo za znamke v vrednosti centimov. Na llstTh Ta odgovor nove Izdaje ta vrednost ni označena v številkah. Opomba na novih listih pravi samo, da se mora list za odgovor zamenjati za tako znamko, ki je potrebna za iranklr. navadnega pisma v inozemstvo. — Maturantom iz leta 1897 v Novem mestu. Sestanek tovarišev, ki so leta 1897 maturirali v Novem mestu, se vrši v soboto zvečer, 2. sept t 1. pri »Stemburnu' v Kandlji pri Novem mestu. Podpisani prosi one gospode, ki bi se hoteli vdeležiti sestanka za prijavo najkasneje do 29. t. m. Dr. Niko Zupanič, Ljubljana, muzej. — Za naraščaj oficirjev. Ker v naši armadi občutno primanjkuje nižjih oficirjev, se je šolanje v vojni akademiji skrajšalo na dve leti. V vojno akademijo se lahko prijavijo že absolventje 6. razreda gimnazije ali realke. Rok za prijave se je podaljšal do 15. septembra. Dvomimo, da bi to koristilo državi! — Sanatorij za tuberkulozne na Golniku. Minister za soc. politiko je poleg proračunskega kredita 1 milijon K odredil še izreden kredit v znesku 6 milijonov kron zi zgradbo sanatorija na Golniku. En del tega kredita se porabi za ureditev novega poslopja na Mirju v Ljubljani, kjer bo centrala za pobijanje jetike v ljubljanski oblastL — Nevarno se je ponesrečila v Hotedršici gdč. Jožica Bizalova. — Nezgoda. Posestnica Lucija Drešar iz Medvod je pri dohodu vlaks št 912 na postajo Kranj padla Iz vlaka m ve zelo poškodovala na roki — Smrten padec. Neka delavka Iz trži-ške predilnice Je š!a "21. t. m. iz svojega stanovanja po stopnjicab. Pri tem ji je izpodrs-nilo in pada je tako nesrečno na glavo, da je obležala na mestu mrtva. — Nesreče s strelnim orožjem se vedno češ če pojavljajo in gotovo je, da je temu žal, dostikrat kriva neprevidnost Žalosten slučaj se Je dogodil zopet te dni v Trbovljah Ključavničar Josip Platnar Je ogledoval in pretipaval nabasan samokres. Kar naenkrat se Je samokres sprožil in krogla je zadela Platnarja v glavo ter mu izbila desno oko; — Utopljenec v SavL Pri Vidmu so potegnili Iz Save kakili 40 let starega moža, ki je imel pri sebi vizitko na Ime »David Kraus Zagreb.« — Neznani utopljenki. Dne 23. m. m. le prinesla Drava do vasi Dravce pri Ptuju 12 do 14 letno krepko razvito deklico, oblečeno v modro kopalno obleko z belimi cvetkami. Truplo Je ležalo že približno teden dni v vodi. Neznanko so pokopali pri Sv. Vidu niže Ptuja. — Dne 9. t m. so dobili v Dravi pod vasjo Zabovci neznano utopljenko, ki je morala biti že najmanj 14 dni v vodi. Utopljenka je približno 30 let stara, srednje Velikosti ter je bila oblečena v črno krilo, sivo pegasto bluzo, črno srajco, brez čevljev in nogavic. Na prtih Je Imela precej velik križec. — V Središča je umrl g. Jos. Sinko, učitelj v pok, posestnik In gostilničar pri kolodvoru. Pokojnik Je bil mnogoletni župan, pozneje za svoje velike zasluge častni občan, neustrašen narodni bojevnik, ki ni klo. nfl pod avstrijsko strahovlado. Dosegel le starost 73 let Blag mu spomini — Ukradeni kolesi. Trgovcu Avg. Škofu Ja bilo ukradeno iz veže hiše »Pred Igriščem dirkalno, rumeno pleskano kolo znamke »Ad» ler«., vredno 7000 K. — Iz dvorišča gostita« .rMaatua* na Vrhniki je nekdo odpeljal Jos. Jerebu 3000 K vredno kolo. — Najdeni kolesi Zand. narednik AL Janžekovič v Rožni dolini štev. 150 Jte našel dne 2. m. m, v grmovju Ob Večni poti črno pleskano kolo. — Mizar Iv. Cigler na Selu št 52 le našel istega dne r Zeleni Jami rdeče pleskano kolo. Obe kolesi te dobita pri najditeljih. . < , • • - — Vlom in tatvina. V Pustem Javorniku so dne 22. t m. neznani tatovi vlomili v hišo posestnika Alojzija Dramlja ter pokradli zlatnine, obleke in hranilni knjižici v skupni vrednosti 250.000 kron. — Poprave. V včerajšnje naše poročilo »Triumfalni obhod projektirane železnice Kočevje—Vrbovško« so Se vrinile med drugimi sledeče stvarne napake: v Zagozdecu, ne v Zagorskem, g. Koce, ne Kore, v Dolu pri Kolpi, ne Koljn. — Iznajdba novega pisalnega stroja. Neki dijak tehnične visoke šole v 3eogradu Je rredložil ministrstvu trjrovme in industrije svoj patent za nov pisalni stroj, s katerim je mogoče pisati tudi vezane knjige. Vsa konstrukcija je dosti trpežnejša kot vsi dosedanji sistemi. Pokvarjeni deli se lahko izmenjajo in popravijo. Mv&llana. = Oklic, V dnevih od 2. do 11. septembra 1922. bo otvorjen v Ljubljani II. veliki ljubljanski vzorčni semenj Zanimanje Za ta semenj Je splošno in sodeč po veliko večjih prijavah razstavljalcev in obiskovalcev kot lani iz vseh pokrajin naše države, potem iz Češkoslovaške, Poljske, Francoske, Holandije, Nemčije, Švice, Avstrije, Belgije, Romunije, Italije in Madžarske, se bo zbralo navedene dni v našem mestu na tisoče in tisoče tujcev. Ne glede na to, da je semenj v prvi vrsti za nas Slovence velikega narodnogospodarskega pomena, se mora zavedati naše mesto še posebej svoje dolžnosti, da gre po možnosti in rade volje prirediteljem na roko. Ljubljana ima sloves, da zna sprejemati s pravo slovansko gostoljubnostjo, kar ie pokazala posebno o priliki 1. Jugoslovanskega vsesokolskega zleta. Dokažimo tudi sedaj z dobrim namenom, da smo tudi vredni tega slovesa: vsak naj se počuti v naši sredi kot doma! Ker se vrše ob času velesemnja v Ljubljani tudi razni kongresi (kongres profesorjev naše države^ svetovni kongres invalidskih organizacij, poset Slovenije in Ljubljane kmetov Iz Srbije L dr.) In si mora nrad ljubljanskega velikega semnja začasni preskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva ljubljanskega velikega semnja cenjene someščane, da se priglase vsi oni, kateri bi za čas semnja ali tudi samo za nekaj večerov dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan) — seveda pri. tl plačilu. Stanovanjskemu odseku bo dobrodošlo vsako prenočišče, tudi zasilno, ali več postelj v eni sobi. Priglase sprejema stanovanjski urad IT. ljubljanskega velikega semnja v pritličju nove palače Ljubljanske kreditne banke ob Dunajski cestL Prijave se lahko pošiljajo tudi pismeno z navedbo cene za posteljo za en večer. Državna borza dela (posredovalnica sa delo) v Ljubljani ponovno naznanja, da se odslej naprej nahaja v pritličja mestnega magistrata nasproti Zglaševatnega urada na Mestnem trgu, na kar se p. n. delodajalci in delojemalci opozarjajo. Uraduje se vsak dan Izvzemši nedelj In praznikov od 8. ure zju-| traj do 2. popoldne. = Poštni minister v Ljubljani. Minule dni sta dospela v Ljubljano poštni minister dr. 2. Miladinovič ter njegov pomočnik Jovanovič. Ministru na čast so priredili poštni uradniki prijateljski večer v restavraciji »Zvezdi«. Največ Udeležnikov je bilo s pošt ravnateljstva s poštn. ravn. dr. Debelakom na čelu, ni Jih pa bilo kaj več z glavne pošte in ljubljanskih poštnih podružnic. Pevski zbor je zapel več lepih slovenskih pesmi, kar je sosp. ministru močno ugajalo. Zato je tudi obljubil, da bo za poštno uradništvo storil kolikor mu bo dovolil finančni minister. Ministrova obljuba je kaj slab obliž za izstradane uradniške družine. ~ Po stopnjicah je padel Simčič Ivan, delavec v kemični tovarni. Pri padcu si le zlomil levo roko in se tudi po obrazu precej poškodoval. Prepeljali so ga v h lnico. = Nepoštenost. Tovarnar Emil TOnnies le svojemu oskrbniku lv.-nu Novikti izročil šrfrikrat po 1079 kron, z namenom, da gre Novak plačat električni tok. Novak ie pa ves denar zase porabil, TOnnicsu pa ie izročil ponarejeno potrdfb. Deželno sodišče je nepoštenega oskrbnika obsodilo na 4 mesece težke ječe. ** Tatvina električne žice. Ze večkrat predkaznovani Ignacij Potočnik je ukradal južni železnici 1700 kron vreden omot električne žice. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe. = Dva pisalna stroja ukradena. V noči na 20 t m. sta bila iz pisarne kontrole dohodkov na Južni železnici ukradena 2 pi-salna stroia eden tipa »Remington«, drugi pa »Torped«. *= § 104. Ko Je neki policijski stražnik legitimiral Toneta Biz^ia, mu Je ta zabrusil v obraz: Cernu bi vam pravil svoje ime? VI, prokl... postopač, ste še picmlad, sploh pa drugega ne delate, kot ljudi v sitnosti spravljate. Mene ne bodo na policiji nič kaznovali, vas bodo pa »spucali«. Deželno sodišče Je Bizilja za njegovo »korajžo« obsodilo na 200 Din globe. — Policijske vesti. Francn Tlakarjn na Selu Št 7. J« bilo ukradeno perila in denarja v vrednosti 6000 kron. — Trgovati Avguštin* Škofu je bilo ukradeno TTO0 kron vredno kdo znamke »Adler«. V Bercovl iottfl' ni na Gasilski cesti sta *• sprta Alojzij Gor* Š!C In France Simončič. It prepira Je nastal pretep in konec je bil, da Je GoršIČ preeal poškodoval Simončiča i— 900 kron ]• bilo ukradeno Antonu Princu iz Gline. * Boj med Napel. Turkova hlapca h. Peček In AL Lesjak sta tako hudo pretepla sohlapea Jak. Florjančiča, da so ga morali prepeljati v bolnico. Baje Je Florjančič prt* šel pijan domov ter napadel imenovana tovariša z lopato. Poslednja dirka kozakov. V nedeljo, dne 27. avgusta 1922 ob 4. url popoldne *• vrši po naredbi vojnega ministrstva za t** kaišnjo garnizijo poslednja dirka kubanskih kozakov na sokolskem zletiščnem prostora pod kr. tribuna Kozaki, ki so s svojimi ta* Jami prekosili vse dosedanje Jahače bodo Izvajali poleg izredno zanimivega sporeda !• posebne smrtonosne sokolske vaje na ko* njih. — Jahaču-premagalcu — ki ni kozak se nudi 60.000 kron nagrade. Jahalo se bo na kozaških in na konjih tuk. garnizije. Celfa. Javen shod Narodno socijalisttčne stran ke Celje se vrši v soboto, dne 26. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma*. Poroča nar. poslanec tov. DeržIČ o političnem položaju in Javnih nameščencih. Poljedelski minister Pucelj se Je mudil v torek v Celju in okolici Informiral st le o raznih kmetijskih zadevah In st prepričal o škodi, katero Je povzročila letošnja suša v celjskem okolišu. Minister Je obiskal tudi obrtno razstavo in se o njej zelo po« hvalno izrazil. Kocenova nlica od hotela Evrope do Sti-geria je vsled gradbenih del pri Jadranski banki zaprta do 23. septembra ta voze V* in pasante. - • . Društvo za zaščito deot tn mladine ^ Celju ima danes v petek ob 8. uri C-nem zboru predava gdč. Štebljeva ft Ljubljane »o bistvu dela za zaščito dec* i* mladine«. Prosi se obilne udeležb«. Legitimacije za II. ljubljanski relesefan, kakor tudi za Praški vzorčni sejem, kl M oba otvorlta dne 3. sept, se dobijo ▼ tajni* štvu obč. slov. obrt društva r Celja v P** šernovi ulici 3.-IL Sokolstvo. Telovadno društvo »Sokol« t S** miču priredi dne 3. septembra 1922 k>" kalni zlet s sledečim sporedom: & Sprejem gostov na kolodvoru ob poln 12. url dopoldne. 2. Pozdrav gostov n« trgu. 3. Javna telovadba ob 15. uri. ^ Prosta zabava. (Ples, srečolov, itdjj Sodeluje sokolska lanfara Ceškeza So# koia. Spori in turistika. Izbirna tekma A In B rezprentaacj LNP. Kakor znano bo Igrala 10. sep* tembra v Ljubljani zagrebška repr** zentanca proti ljubljanskL V svrho m* stav« našega reprezentančnega mo» itva se igra 27. t m. ob 17. uri na no* vozgrajenem igrišču SK Primor]* I*« birna tekma dveh moštev sestavljenUi iz najboljših igralcev vseh klubov Slo« venile. Kot predtekma se vrši ob 15, uri prvenstvena tekma Svoboda-Lfub« ljana — Svoboda-Moste. Društvene vesti. Društvo »Soča«, podružnica Novo* mesto ima v nedeljo, dne 27. t m. v gostilni Košak ob 11. uri sestanek. Po« roča društveni predsednik dr. Ettnfee Puc. Zbirka za dom za slepe, odrasla la deco. Na veselici pri »Grenardiriu« r Celju se je nabralo 1275 D. Za to humanitarno delo so se posebno žrtvovali g. Slavko Govejšek, naredn. 39 pešad. im* ka, dalje g. Konrad Kranjc, umir. uradnik in g. Ivan Križmanec, poštni sel vsi iz Celja. Izrekamo tem potom omenjanim gospodom, kakor tudi vsem p. t darovalcem, ki so prispevali, da ]• zbirka dospela do tako lepega rezultata, našo najprisrčnejšo zahvalo. Po* snemajte vrle Celjane! Priskočite našim ubogim slepim na pomoč, da s* jim sezida enkrat lastni dom, ki je namenjen ne samo za slepe odrasle obojega spola temveč tudi za šoloobvezno dečke 'in deklice. Uprava. i JUHI Gospodinje, ali zahtevate pri trgovcu kjer se strežete, testenine „PEKATETE?" 5o najodličnejši in najboljši izdelek te vrste in zato zahtevajte Jih povsod. *utUuUlUnluUuMlUnnlllU0mUUalOMUuMUMUUHKmK^^^^^m JC. OABOi?IAU: Zločin v Orcivalu. (DaUe.) »Dovol],« Je povzeia Berta. »Druga bi vas obsula z očitki; jaz vam samo povem, da te ženitve ne bo, ker je jaz ne dovolim Verjemite mi in odpovejte se radovoljno — ne silite me k dejanju!« To rekši je odšia in zaloputnila vrata za seboj. Hektor je besnel »Kako ravna z menoj!« je škrtai sam pri sebi. »Kraljica De oi smela tako govoriti s postopačem« Tak ona aoče, da se plenim z Laurencel Giej, glej!« - -K?,Jpa se ?nev polegel, so ga obšle vznemirljivejše misli. Kdo ve, če Berta ne izvrši svoje grožnje, ako ostane pri nameravani ženitvi? Hektor je čutil v nji eno tistih žensk, ki se ne umaknejo nikoli in jih ne ukroti noben človeški razsodek. Slutil — ne, vedel Je, kaj bi storila v takem slučaju. Ko Sta se nekoč sprla zaradi miss Fancy, mu je dejala: »K Sauvresyju pojdem in mu povem vse. Sramota naju »veže tesneje od vseh cerkvenih in civilnih obredov.« S tem sredstvom je gotovo tudi nameravala preprečiti ženitev, napoved katere jo je pripravila v tolikšen obup. Ob misli, da naj bi zvedel prijatelj vse, je izpreletel gTofa [Tremorelskega mraz. »Le kaj stori,« se je vprašal, »ako stopi Berta predenj ter Izda sebe in mene? Gotovo me bo hotel ubiti na mestu — jaz vsaj bi mislil najprej na to. Recimo, da mu izpodleti... Potem Sem se primoran dvobojevati ž njim in pobegniti v Inozemstvo, če odnesem zdravo kožo. Naj se konča kakorkoli, moja ženitev '3 nepreklicno preprečena in Berta mi obvisi za vratom na vekomaj.« Zaman si je belil glavo; nikjer ni bilo Izhoda Iz strašnega položaja, v katerega je zagazil. »Najbolje bo pač počakati,« je rekel nazadnje. In čakal je in hodil poslej skrivaj h Courtoisovim. zakaj Laurenco je ljubil zdaj prav zares. Čakal je v neprestanem strahu, upiraje se zdaj Sauvresyjevemu prigovarjanju, zdaj Bertinim grožnjam. Kako je sovražil to žensko, ki ga je držala v svoji oblasti In ga upogibala kakor vrbov prot! Nič je ni moglo omajati v njeni okrutni trmi. Mislil je, da ji ustreže, ko je odslovil Jen-ny... Zmota! Ko je rekel zvečer po prelomu: »Berta, z miss Fancy sva se ločila na vekomaj!...« mu je odgovorila ironično: »Gospodična Courtoiseva bo zadovoljna z vami.« Baš tisti večer je Šel Sauvresy po naključju preko dvorišča in uzrl za mrežnimi vrati berača, ki mu je migal, naj pride k njemu. Graščak je pristopil: »česa želite, vrli mož?« Prosjak se Je ozrl, da bi videl, ali ga kdo ne opazuje. »Naročeno mi Je, gospod,■* Je šepnil tiho In brzo, »da na) ▼am izročim nekakšno pisanje, ki ga Imam tu pri sebi. Ne smem ga dati nikomur razen vam osebno, in razemegti vas prosijo, da bi čitali skrivaj.-« Tako govoreč je izvlekel zapečateno pisemce in g« tajiu-stveno spustil v Sauvresyjevo roko. »Lepa gospa vam piše,-«; se je namuznil mežikaj e z očmi »Lehko si mislim, kaj!« Sauvresy je obrnil hiši hrbet m raztrgal ovoj. Pisemce 9e je glasilo:: Gospodi Neizmerno uslugo storite ubogemu in zelo nesrečnemu dekletu, ako se izvolite jutri potruditi v Corbeil, v gostilno 3eie image:r kjer vas ves dan pričakuje JXNNY FAJN'CY. Na konca je bilo pripisano: »Rotim vas, ne povejte gospodu grofu. Trfemoreiskeroa niti besedice o mojem koraku.« »Nu, nu,« je pomislil Sauvresy, »Hektorjevo nezakonsko nebo se oblači — to je dobro znamenje za ženitev.* »Ne zamerite, gospod.« ga je spomnil berač, ^rečeno mi je, naj počakam odgovora.« »Povejte, da pridem,« je rekel Sauvresv ter vrgel mo-žičku dva franka. xvn. Drugi dan je bilo vreme mrzlo In vlažno. Megla je ležala tako na debelo, da nisi videl niti deset korakov daleč. Vzlic temu je vzel Sauvresy po kosilu puško in požvižgal psom. »Izprehodim se po Mauprevoirskem gozdu,« je dejal. »Čudna misel!« je rekel Iiektor. »V tem vremenu ne razločiš niti muhe na cevi.« . »Nič zato, da le vidim, kako je s fazani!« Namestu v gozd, je zavil Sauvresy po corbeilski cesti; pol ure na to je vstopil v hotel .»Belle Image«, zvest dani obljubi. Miss Fancv ga je čakala v sobi z dvema posteljama, ki so jo vedno prihranili zanjo, odkar se je tako redno oglašala v hotelu. Njene oči so bile rdeče od solz in njen bledi obraz je pričal, da ni spala. Na mizi, poleg kamina, v katerem je gorel velik ogenj, je stalo še nedotaknjeno kosilo. Ko Je vstopil Sauvresv, je vstala in mu stopila naproti. *Hvala vam,* je dejala„ prijateljsko mu stiskaje njegovo roko, ulivala, da ste prišli! Oh, vsaj vi ste še dobri z mano!« Jenny je bila lahkomiselnica m Suuvres? je mrzil ženske njene vrste; toda njena bol je bila tako očividna in tako globoka, da mu Je segla v srce. >Ste li žalostna, gospodične?« Jo je vprašal. vOh da, gospod, da, in še kako!« Solze so Jo dušile; naglo si je zakrila lice z žepno rutico. -»Ugenil sem,« je pomislil Sauvresy. »Hektor jo je odsloviL, Moja naloga jfe zdaj, da nežno obvežem rano, hkrati pa preprečim novo zbližanje.« In ko Je Fancy le še jokala, Jo je prijel za roke ter jih rahlo potegnil izpred obraza. »Pogum,« je dejal, »pogum!« Pogledala ga je z velikimi, plakajočimi očmi, ki so čudno lepe v svoji togi. ..-Mari veste?« je vprašala. »Ničesar ne vem; saj ste me prosili, da naj ne omeni® Trčmorelu niti besedice. A mislim si.« »Nič več se noče sestati z menoj,« je trpko vzdihni miss Fancy. »Zapodii me je.-s. Sauvresv je zbrai vso svojo zgovornost. Potegnil si r stol k miss Fancy in sedel. . ^ .fDajte., ljuba meja.« je povzel, »bodite srčni, umejte s* vdati v neizogibnost. Vajino razmerje se ni moglo ogniti uso® vseh podobnih stikov, ki jih naveže kaprica, trda sila pa J“jj razdere brez usmiljenja. Vidite, človek ne more večno ostau mlad. Vsakomur udari ura, ko mora hote ali nehote poslušan ukazujoči glas razuma. Hektor vas ni zapodil, sami veste, ne; pač pa je spoznal, da mora zagotoviti svojo bodočnost & nasloniti svoje življenje na trdne rodbinske temelje...« Miss Fancy ni več plakala. Zmagovala je prirojena nraj in njene solze so se sušile v žaru vračajočega se gnjeva. Vstal* je, prevrnila stol in jela hoditi po sobi. »Tako, gospod?« je odgovarjala Sauvresyjii, »res mlslM* da je Hektor v skrbeh za svojo bodočnost? Vidi se, da ne P°* znate njegovega značaja! On, da bi sanjaril o rodbini, o lastj nem ognjišču! On, ki ni mislil nikoli na nič drugega nego nasfij Ako bi ga bilo res kaj prida, mari bi se bil obesil takole vašo suknjo? Nima li dvoje rok, da bi lehko zaslužil krun* zase in zame? Ne morem vam povedati, kako me je. bi** sram, ko sem' ga prosila pomoči, dobro vedoč, da mi dal* vas denar!«. »Zato je moj prijatelj, ljubo dete.« »Bi li vi ravnali tako kakor on?« Sauvresy ni vedel odgovora. Logika tega preprostež* dekleta ga je spravljala v zadrego. »O, jaz ga poznam,« jer nadaljevala Jennv; razburjaj® se ob svojih lastnih spominih. »Ukanil me je samo enkrat* tisto Jutro, ko mi je prišel povedat, da se misli končati. Bil* sem res tako neumna, da sem ga imela za mrtvega in seri ga objokavala. On da bi se končal! Kje neki — tak straho* petec! Da, ljubim ga, ne morem si kaj, a spoštujem ga n* Nam je pač menda usojeno, da ljubimo le takšne, ki jih pl& ziramo.* Jenny so morali slišati v vse sosednje sobe, zakaj gov<> rila je na Ves glas, mahaje z rokami in razbijaje po mizi, d* $0 kozarci in krožniki kar žvenketali. Sauvresvja Je skrbelo, kai bodo mislili v hotelu; pozna® 90 ga in videli, ko je prišel. Žal mu Je bilo, da se je odzval Fancini prošnji. »Saj vas ne ostavlja povsem.-* Je ponavljal, trudeč se n* vse pretege, da bi jo utolažiL »Slabel bo? da vam zagotovi bodočnost.«. (Dalle prih.) m MALI •£*»« PRODAJA: LEPI, NOVI ŽENSKI ČEVLJI, Št. 37 se prodajo po zelo nizki cenL Poizve se v opravi Usta. oOO narejeni čevlji, elegantni In čvrsti, moški, ženski ln otročji, beli platneni z znamko »ttumanlc« #e prodajajo v Podčetrtku it 18, Štajersko. 33b GOSTILNA, trgovina, mostna tehtnica, mesarija, hlevi za 60 glav živine, za trgovino živine. 10 oralov zemljišča, konl za dirko in voz, krasno meblovane 4 sobe, vse kakor Je za 600.000 O. Posestva od 9 oralov naprej, trgovske in stanovanjske hiše, vila po kupu prazna. — Zagorski, Mjri-bor. Barvarska ul 3. 310 KUPI: IAMSKJ LES. 10-25 cm debelosti ln od li do 8 m dolžine. Nova Nada, d. d. rudarsko nodj?t'e v Globoko^ pri Brri-rtrt*. ??7 DRVA za V ur Javo, bAav«, Jelk.wc, hrastove. Je Sov«, na vns^ne nli na m* In Se cena konvertira, vsaka množina. Ponudbe na Nova Nada, d. d. rudarsko podjetje y, Globokem pri Brežicah. 329 SIUZBE: z mešanim blagom. Renter Franc. Podčetrtek. 334 URADNICA, vešia vseh pisarniških del, 2 dveletno prakso, želi prem en iti službo. Pismene ponudbe pod »Uradnica* na opravo »Jugoslavije«. 1800 V SLU2B0 se sprejme neporočenega, zmožnega v slovenskem in nemškem Jeziku in vseh pisarniških deblih kot računovodja pri Nova Nada, d. d. rudarsko podjetje T Globokem pri Brežicah. 328 MLAD OROlNIŠKJ SAMEC, kl Je odslužil 4letno orožniško službo išče zanesljive civilne siužbe pri kaki banki kot sluga, skladiščnik ali podobno, even-tuelno kot paznik pri kaki tvrdki ali večjem trgovskem podjetju. Gre tudi za vratarja. Nastop decembra t. L Cenjene ponudbe z navedbo plače In posla na upravo lista pod št. 1720. 343 RAZNO: OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta 57, telefon 88, veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor. 338 GOSPODIČNA išče stanovanje s hrano. Gre kot sostanovalka. Naslov se Izve v upravi »Jugoslavije« 3000 28 LET STAR SAMEC, zmožen slovenskega, srbskega, nemškega In ogrskega jezika išče primerne službe. Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. M2 MEBLOVANO SOBO, kabinet ali samo posteljo iščem za trajno. (Tudi v okolici Ljubljane.) Cenjene ponudbe pod »Prlhodnjost* upravi »Jugoslavije«. 3001 U CEN CA, pridnega, sprejmem v brivsko obrt Hrana stanovanje In pranje perila v hiši. Josip Raker, Hrastnik, Štajersko. 340 S KL A D IS ČE er, dvori šini prostor o*, parcel*. kj«r bi se moglo postaviti skladišča t bližini glavnega kolodvora v Ljubljani, s« vzame takoj v najem oziroma se kupi. Ponudi?« podi SKLADIŠČNA STAVBA“ na anončno dražbo Aioma Company, Ljubljana, Konjrre^ni trg it 3. TESARSKI POLIR in več tesarjev sprejme se takoi v stalno službo ali akord. Gradbeno podietfs Ing. Du-ktč ln d Olg, Bohoričeva ul: m 337 Bjtirn upGiiano tr. oufno 5 Tapirjem, pmanteriio in monu-l A-k'io>«> poleglmdsta*. median* •ik* in obrtno nadnlievnlrre šole V veijem Industrijsken obmejnem kraiu Jugoslavije t inventanem vred 9Tproda.*9l Poejictbe pod POLEG ŠOLE*, na a pravo lista. TRGOVSKEGA POMOČNIKA. dobro Izvežbarroga, sprejmem 'tkoj v starosti okoli Ž4—30 let, v trgov:no 7 mefanfm blagom. Albin Pečar, Imeno, p. Podčetrtek. 335 UCENEC se sprejme * dobrimi spričevali v trgovino L MiM, Ljubljano Mestni Ir« 15 izdelovatelj dežnikov Na drobnoi Na debelo) ZALOtjfl sprehajalnih palic. Popravna tofno ta soitdno. idl w0m MLttUki bakordruge pralne oblehs, pere In svctlolihatmiaraa IReich Ljubljana, Spr»;emališče: Šetenscfgova ul. 5. Podružnice' Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. fifififil SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri il. g E. 5U UubOana, Mestni trs 10. Najcenejše in najhvolednejše darilo našim malim )e: MOJ ZVERINJAK kntiea s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, zn pouk m kratek čas K 20‘— MOJI LJUBČKI fivalska slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32*— HUDI sm&u 10 tiskanih, predlog- m pobarvani* z akvarei-barvatni ali pastel-barrolki K ^ ČBMPETEB st arozimna, nesete družabna igra za zimske večere. 1 igre K g-- Vsa s« debi v 1 2